Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.10 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2212 6709229 4678609 2026-07-10T11:51:44Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6709229 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 772''' ('''[[rimske številke|DCCLXXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. februar]] – [[Papež Hadrijan I.|Hadrijan I.]] je postal [[papež]]. == Rojstva == * [[Karel Mlajši]] – kralj Frankov († [[811]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 772|*]] mg5sn1ngnlmf38svsf3sdslxkb5gi6r 0 2213 6709228 6530538 2026-07-10T11:49:13Z TadejM 738 leto 6709228 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 771''' ('''[[rimske številke|DCCLXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Al Hakam I.]], tretji emir [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] († [[822]]) * [[Egbert Wesseški]], kralj Wessexa in Kenta († [[839]]) * [[Konstantin VI.]], [[cesar]] [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] († [[797]]) == Smrti == * [[28. junij]] - [[Karlman I.]], kralj Frankov (* [[751]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 771|*]] 2qmgsv8381lisqgs40cc2d92r3bqup7 0 2214 6709227 4537700 2026-07-10T11:48:53Z TadejM 738 leto 6709227 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 770''' ('''[[rimske številke|DCCLXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Mihael II. Amorijec]], bizantinski cesar († [[829]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 770|*]] ett3zm87ukehwr5deitb9iaeyvisndd 0 2215 6709226 4225063 2026-07-10T11:48:36Z TadejM 738 leto 6709226 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 769''' ('''[[rimske številke|DCCLXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Hotimir, knez Karantanije]] * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 769|*]] 1af4kohdadxijt13gycxjyr84gwhor3 0 2216 6709224 6301778 2026-07-10T11:35:35Z TadejM 738 leto 6709224 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 768''' ('''[[rimske številke|DCCLXVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == == Rojstva == * == Smrti == * [[14. januar]] - [[Fruela I. Asturski]] (* okoli [[722]]) *[[Pipin Mali]], [[Franki|frankovski]] [[kralj]] (*[[714]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 768|*]] pf0wsunlgvld2k7gr0ud23w7fo5508z 0 2217 6709223 4715533 2026-07-10T11:35:14Z TadejM 738 leto 6709223 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 767''' ('''[[rimske številke|DCCLXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Pipin Grbasti]], prvorojenec [[Karel Veliki|Karla Velikega]] († [[811]]) * [[Saičo]], japonski budistični menih, utemeljitelj ''tendai'' ločine budizma na Japonskem († [[822]]) == Smrti == * [[Toktu]], bolgarski kan (* ni znano) *[[28. junij]] - [[Pavel I.(papež)|Pavel I.]], [[papež]] == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 767|*]] d8abhreauez2rlpj9d63zpd4nmeq6ye 0 2218 6709222 4225060 2026-07-10T11:34:55Z TadejM 738 leto 6709222 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 766''' ('''[[rimske številke|DCCLXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] *prva omemba [[Mannheim]]a == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 766|*]] j26z58lv93mxnvd7mgci2f6qop60q69 0 2219 6709221 4679869 2026-07-10T11:34:40Z TadejM 738 leto 6709221 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 765''' ('''[[rimske številke|DCCLXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Fastrada]], frankovska kraljica, tretja (ali četrta) žena [[Karel Veliki|Karla Velikega]] († [[794]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 765|*]] i9cs6ukv7ueoj4gkonnie4uu0zzbn1h 0 2220 6709220 6503147 2026-07-10T11:34:20Z TadejM 738 leto 6709220 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 764''' ('''[[rimske številke|DCCLXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. ==Rojstva== * [[24. april]] – [[al-Hadi]], četrti kalif Abasidskega kalifata († [[786]]) == Smrti == * [[Domenico Monegario]], beneški dož (* ''neznano'') * [[Telec]], bolgarski kan (* {{c.}} [[731]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 764|*]] 7z8rc7dy8t8k49i03beod1fg1513doe 0 2221 6709219 4225057 2026-07-10T11:34:03Z TadejM 738 leto 6709219 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 763''' ('''[[rimske številke|DCCLXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Šantideva]], indijski budistični jogi in filozof (* [[685]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 763|*]] mw07m6vaqk1ly0jkpalxxkjlwvu42we 0 2759 6709216 6676578 2026-07-10T11:32:33Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6709216 wikitext text/x-wiki '''10. julij''' je 191. [[dan]] [[leto|leta]] (192. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 174 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[48 pr. n. št.]] – Bitka pri [[Dirahij]]u (danes [[Drač]] v [[Albanija|Albaniji]]), [[Julij Cezar]] se je komaj izognil porazu proti [[Pompej]]u. * [[1403]] – Z ustanovno listino [[Celjski grofje|celjskega grofa]] [[Herman II. Celjski|Hermana II.]] je bil ustanovljen [[Kartuzijanski samostan Pleterje]]. * [[1778]] – [[Francija|Francoski]] [[kralj]] [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je napovedal vojno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]]. * [[1789]] – [[Alexander Mackenzie]] je odkril [[delta|delto]] [[Mackenziejeva reka|Mackenziejeve reke]]. * [[1821]] – [[Združene države Amerike]] so zasedle od [[Španija|Španije]] kupljeno [[Florida|Florido]]. * [[1890]] – [[Wyoming]] je postal 44. [[Združene države Amerike|ameriška]] zvezna država. * [[1913]] – V [[Dolina smrti|Dolini smrti]] so namerili [[temperatura|temperaturo]] 56,7&nbsp;°C. * [[1925]]: ** Ustanovljena je bila [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[tiskovna agencija]] [[TASS]]. ** V [[Dayton]]u ([[Tennessee]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) se je začelo sojenje [[John T. Scopes|Johnu T. Scopesu]], ker je v nasprotju z državnim zakonom poučeval [[evolucija|evolucijo]]. * [[1938]] – [[Howard Hughes]] je v rekordnih 91 [[ura]]h z [[letalo]]m preletel svet. * [[1943]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriški]] zavezniki so se izkrcali na [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]]). * [[1962]] – V [[Zemlja|Zemljin]] [[tir]] so izstrelili prvi telekomunikacijski [[satelit]] [[Telstar]]. * [[1968]] – [[Maurice Couve de Murville]] je postal [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]]. * [[1973]] – [[Bahami]] so postali neodvisna država. * [[1976]] – Po [[eksplozija|eksploziji]] v [[kemična industrija|kemični tovarni]] v [[Seveso|Sevesu]] je ušel [[dioksin]] in povzročil hudo [[ekološka katastrofa|ekološko katastrofo]]. * [[1985]] – [[Francija|Francoski]] [[agent]]i so v [[Auckland]]u ([[Nova Zelandija]]) potopili [[Greenpeace|Greenpeacovo]] ladjo ''[[Rainbow Warrior]]''. * [[1991]] – [[Boris Jelcin]] je postal [[predsednik]] [[Rusija|Ruske federacije]]. * [[1997]] – S proučevanjem [[DNA]] [[neandertalec|neandertalcev]] so potrdili teorijo o nastanku [[človek]]a v [[Afrika|Afriki]]. * [[2000]] – Eksplozija [[naftovod]]a v južni [[Nigerija|Nigeriji]] je ubila 250 ljudi. == Rojstva == * [[154]] – [[Bardesanes]], sirski gnostik († okoli [[222]]) * [[1205]] – [[Hodžo Masamura]], japonski šogun († [[1273]]) * [[1274]] – [[Robert I.]], škotski kralj († [[1329]]) * [[1509]] – [[Jean Calvin]], francoski teolog in reformator († [[1564]]) * [[1561]] – [[Luis de Góngora y Argote]], španski pesnik († [[1627]]) * [[1628]] – [[Micukuni Tokugava]], japonski fevdalec, zgodovinar († [[1701]]) * [[1657]] – [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]], pruski kralj († [[1713]]) * [[1697]] – [[Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville]], francoski geograf, kartograf († [[1782]]) * [[1723]] – sir [[William Blackstone]], angleški pravnik in filozof prava († [[1780]]) * [[1754]] – [[Thomas Bowdler]], angleški zdravnik, književni cenzor († [[1825]]) * [[1759]] – [[Pierre-Joseph Redouté]], belgijski botanik in ilustrator († [[1840]]) * [[1767]] – [[John Quincy Adams]], ameriški predsednik († [[1848]]) ** [[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]], francoski politik († [[1826]]) * [[1830]] – [[Camille Pissarro]], francoski slikar († [[1903]]) * [[1832]] – [[Alvan Graham Clark]], ameriški optik in astronom († [[1897]]) * [[1856]] – [[Nikola Tesla]], srbsko-ameriški elektroinženir, fizik, izumitelj († [[1943]]) * [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog († [[1911]]) ** sir [[Joseph Larmor]], irski fizik († [[1942]]) ** sir [[Četur Sankaran Nair]], indijski pravnik, državnik († [[1934]]) * [[1871]] – [[Stjepan Radić]], hrvaški politik († [[1928]]) ** [[Marcel Proust]], francoski pisatelj, esejist, kritik († [[1922]]) * [[1883]] – [[Johannes Blaskowitz]], nemški general († [[1948]]) * [[1895]] – [[Carl Orff]], nemški sladatelj († [[1982]]) * [[1913]] – [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj († [[1966]]) * [[1916]] – [[Edward Gough Whitlam]], avstralski predsednik vlade († [[2014]]) * [[1920]] – [[Owen Chamberlain]], ameriški fizik, nobelovec († [[2006]]) * [[1926]] – [[Frederick Buechner]], ameriški pisatelj * [[1930]] – [[Harold Bloom]], ameriški književni kritik * [[1931]] – [[Tullio Regge]], italijanski fizik († [[2014]]) * [[1933]] – [[Peter Jankowitsch]], avstrijski politik, diplomat * [[1934]] – [[Giorgio Armani]], italijanski modni oblikovalec * [[1942]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik († [[2010]]) * [[1943]] – **[[Arthur Ashe]], ameriški tenisač († [[1993]]) **[[Stanislav Lipovšek]], [[Slovenci|slovenski]] rimskokatoliški [[škof]] * [[1959]] – [[Richard Stephen Sambora]], ameriški rock kitarist * [[1970]] – [[Helen Sjöholm]], švedska pevka in igralka * [[1980]] – [[Jessica Simpson]], ameriška pevka in igralka == Smrti == * [[138]] – [[Hadrijan]], rimski cesar (* [[76]]) * [[472]] – [[Antemij]], zahodnorimski cesar * [[831]] - [[Zubajda bint Džafar]], prva žena abasidskega kalifa al-Rašida (* 765/766) * [[685]] – [[Konstantin IV.]], cesar Bizantinskega cesarstva (* okoli [[650]]) * [[994]] – [[Leopold I. Avstrijski|Leopold I.]], avstrijski mejni grof (* okoli [[940]]) * [[1086]] – [[Knut IV. Danski|Knut IV.]], danski kralj (* [[1043]]) * [[1099]] – [[El Cid]], kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa (* [[1043]]) * [[1103]] – [[Erik I. Danski|Erik I.]], danski kralj (* [[1060]]) * [[1174]] – [[Amalrik I.|Jeruzalemski|Amalrik I.]], kralj Jeruzalema (* [[1136]]) * [[1226]] – [[As-Zahir]], abasidski kalif (* [[1175]]) * [[1290]] – [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV. Kun]], ogrski in hrvaški kralj (* [[1262]]) * [[1382]] – [[Nicole Oresme]], francoski škof, matematik, astronom, filozof (* [[1323]]) * [[1451]] – [[Barbara Celjska]], slovenska plemkinja (* med [[1390]] in [[1395]]) * [[1461]] – [[Stjepan Tomaš]], bosanski kralj (* okrog [[1411]]) * [[1559]] – [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]], francoski kralj (* [[1519]]) * [[1561]] – [[Rustem paša]], osmanski politik, veliki vezir (* okoli [[1500]]) * [[1584]] – [[Viljem I. Oranski|Viljem I.]], knez Oranski (* [[1533]]) * [[1654]] – [[Islam III. Geraj]], kan [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] (* [[1604]]) * [[1820]] – [[William Wyatt Bibb]], ameriški zdravnik in politik (* [[1781]]) * [[1851]] – [[Louis Daguerre]], francoski fizik in umetnik (* [[1787]]) * [[1871]] – [[Germain Sommeiller]], francoski gradbenik (* [[1815]]) * [[1881]] – [[Karl Rudolph Powalky]], nemški astronom (* [[1817]]) * [[1896]] – [[Ernst Curtius]], nemški arheolog, zgodovinar (* [[1814]]) * [[1905]] – [[Muhammad Abduh]], egipčanski islamski modernist (* [[1849]]) * [[1909]] – [[Simon Newcomb]], kanadsko-ameriški astronom, ekonomist (* [[1835]]) * [[1937]] – [[George Gershwin]], ameriški skladatelj judovskega rodu (* [[1898]]) * [[1941]] – sir [[Arthur Evans]], valižanski arheolog (* [[1851]]) * [[1964]] – [[Adolf-Friedrich Kuntzen]], nemški general (* [[1889]]) * [[1971]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj (* [[1910]]) * [[1974]] – [[Pär Lagerkvist]], švedski pisatelj, pesnik, dramatik, nobelovec 1951 (* [[1891]]) * [[1978]] – [[Joe Davis]], angleški igralec snookerja (* [[1901]]) * [[1983]] – [[Werner Egk]], nemški skladatelj in dirigent (* [[1901]]) * [[1989]] – sir [[Laurence Olivier]], angleški gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1907]]) * [[1994]] – [[Gary Kildall]], ameriški računalnikar (* [[1942]]) * [[2001]] – [[Herman Brood]], nizozemski glasbenik (* [[1946]]) * [[2015]] – [[Omar Sharif]], egiptovski igralec (* [[1932]]) == Prazniki in obredi == * [[Bahami]] – dan neodvisnosti * [[Mavretanija]] – dan oboroženih sil * Dan Nikole Tesle == Osebni praznik == * [[Amalija]] [[Kategorija:Dnevi v letu|710]] [[Kategorija:Julij|110]] jyfwi43qpkp85uijukv7ne94ljsopua 6709217 6709216 2026-07-10T11:32:58Z TadejM 738 /* Dogodki */ tn 6709217 wikitext text/x-wiki '''10. julij''' je 191. [[dan]] [[leto|leta]] (192. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 174 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[48 pr. n. št.]] – Bitka pri [[Dirahij]]u (danes [[Drač]] v [[Albanija|Albaniji]]), [[Julij Cezar]] se je komaj izognil porazu proti [[Pompej]]u. * [[1403]] – Z ustanovno listino [[Celjski grofje|celjskega grofa]] [[Herman II. Celjski|Hermana II.]] je bil ustanovljen [[Kartuzijanski samostan Pleterje]]. * [[1778]] – [[Francija|Francoski]] [[kralj]] [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] je napovedal vojno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]]. * [[1789]] – [[Alexander Mackenzie]] je odkril [[delta|delto]] [[Mackenziejeva reka|Mackenziejeve reke]]. * [[1821]] – [[Združene države Amerike]] so zasedle od [[Španija|Španije]] kupljeno [[Florida|Florido]]. * [[1890]] – [[Wyoming]] je postal 44. [[Združene države Amerike|ameriška]] zvezna država. * [[1913]] – V [[Dolina smrti|Dolini smrti]] so namerili [[temperatura|temperaturo]] 56,7&nbsp;°C. * [[1925]]: ** Ustanovljena je bila [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[tiskovna agencija]] [[TASS]]. ** V [[Dayton]]u ([[Tennessee]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) se je začelo sojenje [[John T. Scopes|Johnu T. Scopesu]], ker je v nasprotju z državnim zakonom poučeval [[evolucija|evolucijo]]. * [[1938]] – [[Howard Hughes]] je v rekordnih 91 [[ura]]h z [[letalo]]m preletel svet. * [[1943]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britansko]]-[[Združene države Amerike|ameriški]] zavezniki so se izkrcali na [[Sicilija|Siciliji]] ([[Zavezniška invazija na Sicilijo]]). * [[1962]] – V [[Zemlja|Zemljin]] [[tir]] so izstrelili prvi telekomunikacijski [[satelit]] [[Telstar]]. * [[1968]] – [[Maurice Couve de Murville]] je postal [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]]. * [[1973]] – [[Bahami]] so postali neodvisna država. * [[1976]] – Po [[eksplozija|eksploziji]] v [[kemična industrija|kemični tovarni]] v [[Seveso|Sevesu]] je ušel [[dioksin]] in povzročil hudo [[ekološka katastrofa|ekološko katastrofo]]. * [[1985]] – [[Francija|Francoski]] [[agent]]i so v [[Auckland]]u ([[Nova Zelandija]]) potopili [[Greenpeace|Greenpeacovo]] ladjo ''[[Rainbow Warrior]]''. * [[1991]] – [[Boris Jelcin]] je postal [[predsednik]] [[Rusija|Ruske federacije]]. * [[1997]] – S proučevanjem [[DNA]] [[neandertalec|neandertalcev]] so potrdili teorijo o nastanku [[človek]]a v [[Afrika|Afriki]]. * [[2000]] – Eksplozija [[naftovod]]a v južni [[Nigerija|Nigeriji]] je ubila 250 ljudi. == Rojstva == * [[154]] – [[Bardesanes]], sirski gnostik († okoli [[222]]) * [[1205]] – [[Hodžo Masamura]], japonski šogun († [[1273]]) * [[1274]] – [[Robert I.]], škotski kralj († [[1329]]) * [[1509]] – [[Jean Calvin]], francoski teolog in reformator († [[1564]]) * [[1561]] – [[Luis de Góngora y Argote]], španski pesnik († [[1627]]) * [[1628]] – [[Micukuni Tokugava]], japonski fevdalec, zgodovinar († [[1701]]) * [[1657]] – [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]], pruski kralj († [[1713]]) * [[1697]] – [[Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville]], francoski geograf, kartograf († [[1782]]) * [[1723]] – sir [[William Blackstone]], angleški pravnik in filozof prava († [[1780]]) * [[1754]] – [[Thomas Bowdler]], angleški zdravnik, književni cenzor († [[1825]]) * [[1759]] – [[Pierre-Joseph Redouté]], belgijski botanik in ilustrator († [[1840]]) * [[1767]] – [[John Quincy Adams]], ameriški predsednik († [[1848]]) ** [[Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval]], francoski politik († [[1826]]) * [[1830]] – [[Camille Pissarro]], francoski slikar († [[1903]]) * [[1832]] – [[Alvan Graham Clark]], ameriški optik in astronom († [[1897]]) * [[1856]] – [[Nikola Tesla]], srbsko-ameriški elektroinženir, fizik, izumitelj († [[1943]]) * [[1857]] – [[Alfred Binet]], francoski psiholog († [[1911]]) ** sir [[Joseph Larmor]], irski fizik († [[1942]]) ** sir [[Četur Sankaran Nair]], indijski pravnik, državnik († [[1934]]) * [[1871]] – [[Stjepan Radić]], hrvaški politik († [[1928]]) ** [[Marcel Proust]], francoski pisatelj, esejist, kritik († [[1922]]) * [[1883]] – [[Johannes Blaskowitz]], nemški general († [[1948]]) * [[1895]] – [[Carl Orff]], nemški sladatelj († [[1982]]) * [[1913]] – [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj († [[1966]]) * [[1916]] – [[Edward Gough Whitlam]], avstralski predsednik vlade († [[2014]]) * [[1920]] – [[Owen Chamberlain]], ameriški fizik, nobelovec († [[2006]]) * [[1926]] – [[Frederick Buechner]], ameriški pisatelj * [[1930]] – [[Harold Bloom]], ameriški književni kritik * [[1931]] – [[Tullio Regge]], italijanski fizik († [[2014]]) * [[1933]] – [[Peter Jankowitsch]], avstrijski politik, diplomat * [[1934]] – [[Giorgio Armani]], italijanski modni oblikovalec * [[1942]] – [[Ronnie James Dio]], ameriški glasbenik († [[2010]]) * [[1943]] – **[[Arthur Ashe]], ameriški tenisač († [[1993]]) **[[Stanislav Lipovšek]], [[Slovenci|slovenski]] rimskokatoliški [[škof]] * [[1959]] – [[Richard Stephen Sambora]], ameriški rock kitarist * [[1970]] – [[Helen Sjöholm]], švedska pevka in igralka * [[1980]] – [[Jessica Simpson]], ameriška pevka in igralka == Smrti == * [[138]] – [[Hadrijan]], rimski cesar (* [[76]]) * [[472]] – [[Antemij]], zahodnorimski cesar * [[831]] - [[Zubajda bint Džafar]], prva žena abasidskega kalifa al-Rašida (* 765/766) * [[685]] – [[Konstantin IV.]], cesar Bizantinskega cesarstva (* okoli [[650]]) * [[994]] – [[Leopold I. Avstrijski|Leopold I.]], avstrijski mejni grof (* okoli [[940]]) * [[1086]] – [[Knut IV. Danski|Knut IV.]], danski kralj (* [[1043]]) * [[1099]] – [[El Cid]], kastilski vojskovodja, protagonist istoimenskega epa (* [[1043]]) * [[1103]] – [[Erik I. Danski|Erik I.]], danski kralj (* [[1060]]) * [[1174]] – [[Amalrik I.|Jeruzalemski|Amalrik I.]], kralj Jeruzalema (* [[1136]]) * [[1226]] – [[As-Zahir]], abasidski kalif (* [[1175]]) * [[1290]] – [[Ladislav IV. Ogrski|Ladislav IV. Kun]], ogrski in hrvaški kralj (* [[1262]]) * [[1382]] – [[Nicole Oresme]], francoski škof, matematik, astronom, filozof (* [[1323]]) * [[1451]] – [[Barbara Celjska]], slovenska plemkinja (* med [[1390]] in [[1395]]) * [[1461]] – [[Stjepan Tomaš]], bosanski kralj (* okrog [[1411]]) * [[1559]] – [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]], francoski kralj (* [[1519]]) * [[1561]] – [[Rustem paša]], osmanski politik, veliki vezir (* okoli [[1500]]) * [[1584]] – [[Viljem I. Oranski|Viljem I.]], knez Oranski (* [[1533]]) * [[1654]] – [[Islam III. Geraj]], kan [[Krimski kanat|Krimskega kanata]] (* [[1604]]) * [[1820]] – [[William Wyatt Bibb]], ameriški zdravnik in politik (* [[1781]]) * [[1851]] – [[Louis Daguerre]], francoski fizik in umetnik (* [[1787]]) * [[1871]] – [[Germain Sommeiller]], francoski gradbenik (* [[1815]]) * [[1881]] – [[Karl Rudolph Powalky]], nemški astronom (* [[1817]]) * [[1896]] – [[Ernst Curtius]], nemški arheolog, zgodovinar (* [[1814]]) * [[1905]] – [[Muhammad Abduh]], egipčanski islamski modernist (* [[1849]]) * [[1909]] – [[Simon Newcomb]], kanadsko-ameriški astronom, ekonomist (* [[1835]]) * [[1937]] – [[George Gershwin]], ameriški skladatelj judovskega rodu (* [[1898]]) * [[1941]] – sir [[Arthur Evans]], valižanski arheolog (* [[1851]]) * [[1964]] – [[Adolf-Friedrich Kuntzen]], nemški general (* [[1889]]) * [[1971]] – [[John Wood Campbell mlajši]], ameriški pisatelj (* [[1910]]) * [[1974]] – [[Pär Lagerkvist]], švedski pisatelj, pesnik, dramatik, nobelovec 1951 (* [[1891]]) * [[1978]] – [[Joe Davis]], angleški igralec snookerja (* [[1901]]) * [[1983]] – [[Werner Egk]], nemški skladatelj in dirigent (* [[1901]]) * [[1989]] – sir [[Laurence Olivier]], angleški gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1907]]) * [[1994]] – [[Gary Kildall]], ameriški računalnikar (* [[1942]]) * [[2001]] – [[Herman Brood]], nizozemski glasbenik (* [[1946]]) * [[2015]] – [[Omar Sharif]], egiptovski igralec (* [[1932]]) == Prazniki in obredi == * [[Bahami]] – dan neodvisnosti * [[Mavretanija]] – dan oboroženih sil * Dan Nikole Tesle == Osebni praznik == * [[Amalija]] [[Kategorija:Dnevi v letu|710]] [[Kategorija:Julij|110]] so785fymvrr3kl9imohelyvxqgyikzj 0 4402 6709050 6373595 2026-07-10T02:37:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709050 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ward Cunningham - Commons-1.jpg|thumb|[[Ward Cunningham]], izumitelj wikija]] '''Wiki''' oziroma '''viki'''<ref>{{navedi knjigo |title=Bibliotekarski terminološki slovar |last1=Kanič |first1=Ivan |last2=Leder |first2=Zvonka |last3=Ujčič |first3=Majda |last4=Vilar |first4=Polona |last5=Vodeb |first5=Gorazd |url=http://www.termania.net/slovarji/bibliotekarski-terminoloski-slovar/4181196/viki?query=viki |publisher=Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Narodna in univerzitetna knjižnica |year=2009 |isbn=978-961-6162-55-5 |id={{COBISS|ID=105534208}}}}</ref> je [[spletišče]], ki uporabnikom omogoča urejanje, spreminjanje in brisanje vsebine prek [[spletni brskalnik|spletnega brskalnika]]. Pri tem se običajno uporablja poenostavljen [[označevalni jezik]] ali [[spletni urejevalnik obogatenega besedila]].<ref>[http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50293088 Dictionary.oed.com], [[Oxford English Dictionary]] (osnutek iztočnice, marca 2007) {{subscription required}}</ref><ref name="Britannica">{{citation|title=wiki|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|volume=1|publisher=[[Encyclopædia Britannica, Inc.]]|year=2007|location=London|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1192819/wiki|accessdate=10. aprila 2008}}</ref><ref name="urlEasy Wiki Hosting, Scott Hanselmans blog, and Snagging Screens">{{citation|url=http://msdn.microsoft.com/en-us/magazine/cc700339.aspx |title=Easy Wiki Hosting, Scott Hanselman's blog, and Snagging Screens |date=julija 2008 |author=Mitchell, Scott |publisher=MSDN Magazine |accessdate=9. marca 2010}}</ref> Wikije poganja [[wikiprogramje]]. Večinoma se [[kolaborativno programje|tvorijo kolaborativno]]. Wikiji služijo številnim namenom, npr. [[upravljanje znanja|upravljanju znanja]] in [[programje za pisanje zapiskov|zapisovanju zapiskov]]. Wikiji so lahko tudi spletne strani skupnosti in [[intranet]]i. Nekateri dovoljujejo uporabo na različnih ravneh dostopa. Pravice urejanja lahko npr. obsegajo spreminjanje, dodajanje in odstranjevanje gradiva. Drugi dovoljujejo dostop brez omejitev. Za organizacijo vsebine se lahko določijo tudi drugačna pravila. [[Ward Cunningham]], razvijalec prvega wikiprogramja, imenovanega [[WikiWikiWeb]], je wiki prvotno opisal kot »najpreprostejšo spletno podatkovno zbirko, ki bi še lahko delovala«.<ref>{{citation|url=http://www.wiki.org/wiki.cgi?WhatIsWiki|title=What is a Wiki|accessdate=10. aprila 2008|publisher=WikiWikiWeb|author=Cunningham, Ward|date=27. junija 2002|authorlink=Ward Cunningham|archive-date=2008-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080416212802/http://www.wiki.org/wiki.cgi?WhatIsWiki|url-status=dead}}</ref> »Wiki« je [[havajščina|havajska]] beseda, ki pomeni »hiter«.<ref>{{vcite web|url=http://www.mauimapp.com/moolelo/hwnwdshw.htm|title=Hawaiian Words; Hawaiian to English|work=mauimapp.com|accessdate=19. septembra 2008|archivedate=2008-09-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080914154748/http://www.mauimapp.com/moolelo/hwnwdshw.htm}}</ref><ref>{{Citation|last=Hasan|first=Heather|title=Wikipedia, 3.5 million articles and counting|year=2012|publisher=Rosen Publishing|isbn=9781448855575|page=11}}</ref> ==Značilnosti== Ward Cunningham in soavtor [[Bo Leuf]] sta v svoji knjigi ''[[The Wiki Way|The Wiki Way: Quick Collaboration on the Web]]'', koncept wiki opisala takole: * Wiki vabi vse uporabnike k urejanju katere koli strani in ustvarjanju novih strani v wikispletišču z uporabo [[nespremenjeno programje|nespremenjenega]] brskalnika z dodatnimi [[razširitev brskalnika|razširitvami]]. * S skorajda intuitivno preprostim ustvarjanjem spletnih povezav in označevanjem ustvarjenih in neustvarjenih ciljnih strani wiki spodbuja smiselno povezovanje tematik med različnimi stranmi. * Wiki ni skrbno izdelana stran za naključne obiskovalce. Namesto tega poskuša obiskovalce vključiti v neprestani proces ustvarjanja in sodelovanja, ki nenehno spreminja pokrajino spletišča. Wiki omogoča skupnostim kolaborativno pisanje dokumentov z uporabo enostavnega označevalnega jezika in spletnega brskalnika. Posamezna stran wikispletišča se imenuje »wikistran«, celotna zbirka strani, ki so običajno izdatno medsebojno povezane s [[hiperpovezava]]mi, pa se imenuje »wiki«. Wiki je pravzaprav podatkovna zbirka za iskanje in brskanje po informacijah ter njihovo ustvarjanje. Wiki omogoča nelinearno, razvijajoče se, kompleksno in omreženo besedilo, argumente in interakcijo.<ref name=Legal>{{citation|title=Legal Issues for Wikis: The Challenge of User-generated and Peer-produced Knowledge, Content and Culture|last1=Black|first1=Peter|last2=Delaney|first2=Hayden|last3=Fitzgerald|first3=Brian|volume=14|publisher=eLaw J.|year=2007|url=https://elaw.murdoch.edu.au/archives/issues/2007/1/eLaw_legal%20issues%20for%20wikis.pdf|accessdate=2013-04-26|archive-date=2012-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222125337/https://elaw.murdoch.edu.au/archives/issues/2007/1/eLaw_legal%20issues%20for%20wikis.pdf|url-status=dead}}</ref> Osnovna značilnost wikitehnologije je tudi enostavnost ustvarjanja in posodabljanja strani. Pred uveljavitvijo sprememb običajno ni recenzije. Številne wikije lahko prosto ureja splošna javnost, ne da bi se [[uporabnik (računalništvo)|uporabniki]] morali registrirati. Marsikdaj se urejanja lahko izvedejo v realnem času in se na spletu pojavijo skoraj takoj. Nekateri zasebni wikistrežniki pa lahko za urejanje in včasih celo za branje strani zahtevajo [[avtentikacija|avtentikacijo]]. [[Maged N. Kamel Boulos]], Cito Maramba in [[Steve Wheeler]] so mnenja, da »iz odprtosti wikijev izhaja pojem darkvikinizma, s katerim opišemo '[[socialni darvinizem|socialnodarvinistični]] proces', ki so mu wikiji podvrženi'. Zaradi odprtosti wikijev in hitrosti, s katero se lahko urejajo njihove strani, gredo strani skozi proces [[naravna selekcija|naravne selekecije]] tako kot živa bitja. 'Neustrezni' stavki in razdelki se brezobzirno izločijo, spremenijo in zamenjajo, s čimer se razvija boljša in relevantnejša stran. Čeprav taka odprtost privlači vandalizem in objavljanje neresničnih informacij, tudi omogoča hitro obnovo 'kakovostnih' wikistrani."<ref name=BMC>{{citation|title=Wikis, blogs and podcasts: a new generation of Web-based tools for virtual collaborative clinical practice and education|doi=10.1186/1472-6920-6-41|pmc=1564136|url=http://www.biomedcentral.com/1472-6920/6/41/|journal=BMC medical education|volume=6|pmid=16911779|page=41|publisher=BMC Medical Education|year=2006 |author1=Boulos, M.N.K. |author2=Maramba, I. |author3=Wheeler, S.| issn=1472-6920}}</ref> ===Urejanje wikistrani=== Na razpolago so številni načini urejanja vsebine wikijev. Običajno se struktura in oblika wikistrani določita s poenostavljenim označevalnim jezikom, včasih poimenovanim [[wikibesedilo]] (npr. začetek vrstice z [[zvezdica|zvezdico]] pogosto začne [[grafična vrstična oznaka|grafično označeni vrstični seznam]]). Slog in skladnja wikibesedil se lahko med implementacijami wikijev, od katerih nekateri podpirajo tudi oznake [[HTML]], zelo razlikujeta. Oblikovalci wikijev ta pristop uporabljajo pogosto, saj je HTML težje berljiv in zato manj primeren za urejanje. Wikiji torej dajejo prednost golemu besedilu z manj in preprostejšimi slogovnimi in strukturnimi dogovori, kot jih obsega HTML. Čeprav omejitev dostopa do HTML in [[prekrivni slog]]i (CSS) wikijev omejujejo možnosti za prilagajanje strukture in oblike wikivsebine, ima to tudi nekatere prednosti. Omejen dostop do prekrivnih slogov prispeva h konsistentnosti videza in občutja strani, onemogočen [[JavaScript]] pa uporabnikom preprečuje vnos kode, ki bi omejila dostopnost drugim uporabnikom. Wikiji vse bolj uporabljajo urejanje [[WYSIWYG]], običajno podprt z JavaScriptom ali kontrolnikom [[ActiveX]], ki grafično vnesena navodila za oblikovanje prevede v ustrezne [[HTML-element|HTML-oznake]] ali wikibesedilo. Pri takih implementacijah se označevanje na novo urejenje, označene različice strani ustvari in predloži strežniku [[transparentnost (interakcija človeka in računalnika)|transparentno]], pri čemer se uporabniku tehnične podrobnosti skrijejo. Kontrolniki WYSIWYG pa ne podpirajo vedno vseh možnosti, ki jih omogoča wikibesedilo, zato nekateri uporabniki WYSIWYG-urejevalnika ne uporabljajo. Wikiji zato pogosto omogočajo tudi neposredno urejanje wikibesedila. Primer WYSIWYG-urejevalnika je vizualni urejevalnik Mediawikija, ki je na razpolago za urejanje Wikipedije.<ref>{{navedi splet|url=https://blog.wikimedia.org/2012/12/12/try-out-the-alpha-version-of-the-visualeditor/ |title=Try out the alpha version of the VisualEditor|publisher=Wikimedia |date= |accessdate=16. februarja 2013}}</ref> Večina wikijev spremembe wikistrani beleži. Pogosto se shrani vsaka različica strani. To pomeni, da lahko uporabniki, kadar je to treba storiti zaradi vnesene napake ali vandalizma, stran vrnejo na starejšo različico. Številne implementacije, npr. tudi [[MediaWiki]], podpirajo vnos ''povzetkov urejanja''. To so kratki povzetki vnesenih sprememb, ki jih uporabniki uporabijo za razlago sprememb, ki so jih vnesli, in se ne shranijo v članku, temveč v podatkih o različicah strani. ===Navigacija=== V besedilu večine strani je običajno veliko število [[nadbesedilo|nadbesedilnih]] povezav na druge strani. Ta oblika nelinearne navigacije je bolj značilna za wiki kot za strukturirane oz. formalizirane navigacijske sheme. Ob tem pa lahko uporabniki ustvarjajo tudi strani z vlogo imenskih ali stvarnih kazal s hierarhično kategorizacijo ali drugo želeno organiziranostjo. Te so za vzdrževanje lahko zahtevne, saj več avtorjev piše in briše strani na ''ad hoc'' način. Wikiji v splošnem za vzdrževanje tovrstnih kazal omogočajo en ali več način za kategorizacijo ali označevanje strani. Večina wikijev lahko prikaže tudi povratne povezave, tj. povezave na dano stran z druge strani. ===Povezovanje in ustvarjanje strani=== Povezave se ustvarjajo z uporabo t. i. vzorca povezovanja. Prvotno je večina wikijev za poimenovanje strani in ustvarjanje povezav uporabljala pristop [[CamelCase]]. Pri tem so se povezave ustvarjale s pisanjem besed v besedni zvezi z veliko začetnico in odstranitvijo presledkov med njimi (zgled je sama beseda »CamelCase«). CamelCase omogoča zelo preprosto ustvarjanje povezav, vendar pomeni tudi, da se povezave pišejo v obliki, ki se razlikuje od standardnega črkovanja. Za povezavo na stran z enobesednim naslovom je treba z veliko zapisati eno od črk v besedi (npr. »WiKi« namesto »Wiki«). Wikije, ki uporabljajo CamelCase, je mogoče takoj prepoznati, ker imajo številne povezave z imeni kot npr. »TableOfContents« in »BeginnerQuestions«. Wiki lahko sidro tovrstnih povezav prikaže v običajni obliki s ponovno vstavitvijo presledkov in v nekaterih primerih tudi z malimi črkami. Vendar večjo berljivost sidra omejuje izguba podatkov o pisanju velikih črk. Tako bi se npr. besedna zveza »RichardWagner« morala prikazati kot »Richard Wagner«, medtem ko bi se morala »PopularnaGlasba« prikazati kot »popularna glasba«. Na preprost način ni mogoče določiti, katere [[velika črka|velike črke]] bi morale ostati velike, zato številni wikiji uporabljajo »prosto povezovanje« z oklepaji, pri nekaterih pa je CamelCase po privzetem izklopljen. ===Iskanje=== Večina wikijev omogoča vsaj [[iskalni algoritem|iskanje]] po naslovu, nekateri pa tudi [[iskanje po vsem besedilu]]. Skalabilnost iskanja je odvisna od tega, ali wikipogon uporablja podatkovno bazo. Nekateri wikiji, npr. [[PmWiki]], uporabljajo [[nepovezana datoteka|nepovezane datoteke]].<ref name=Augar>{{citation|title=Teaching and learning online with wikis|first1=Naomi |last1=Augar |first2=Ruth |last2=Raitman |first3=Wanlei |last3=Zhou|publisher=Beyond the comfort zone|url=http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.133.1456&rep=rep1&type=pdf|year=2004}}</ref> Nepovezane datoteke so uporabljale tudi prve različice programja MediaWiki, vendar je bilo v zgodnjih 2000. letih programje popravljenjo, tako da je zdaj to aplikacija s podatkovno bazo. Za hitro iskanje v velikih wikijih je potreben indeksiran dostop do podatkovne baze. Za iskanje v wikiju pa se lahko uporabijo tudi zunanji [[spletni iskalnik|iskalniki]], npr. [[Google Search]]. ==Zgodovina== [[File:HNL Wiki Wiki Bus.jpg|thumb|Avtobus [[Wiki Wiki Shuttle]] na [[Mednarodno letališče Honolulu|Mednarodnem letališču Honolulu]]]] Prvi wiki je bil [[WikiWikiWeb]].<ref name="ebersbach10">{{harvnb|Ebersbach|2008|p=10}}</ref> WikiWikiWeb je leta 1994 začel razvijati v [[Portlandu]] (v Združenih državah Amerike) Ward Cunningham. Na [[domensko ime|internetno domeno]] [http://c2.com/ c2.com] pa ga je namestil 25. marca 1995, poimenoval pa ga je po avtobusu [[Wiki Wiki Shuttle]], ki povezuje letališke terminale in mu ga je na [[Mednarodno letališče Honolulu|Mednarodnem letališču Honolulu]] priporočil eden od zaposlenih. Cunningham je pozneje povedal, da je ime »wiki-wiki izbral kot aliterativni nadomestek za 'hitro' in se s tem izognil poimenovanju hitri-splet."<ref name="cunningham">{{citation | author = Cunningham, Ward|url=http://c2.com/doc/etymology.html |title=Correspondence on the Etymology of Wiki|date=1. novembra 2003|publisher=WikiWikiWeb |accessdate=9. marca 2007 }}</ref><ref name="history">{{citation|author=Cunningham, Ward |url=http://c2.com/cgi/wiki?WikiHistory |title=Wiki History|publisher=WikiWikiWeb|date=25. februarja 2008|accessdate=9. marca 2007}}</ref> Cunninghama je deloma navdihnila Appleova kartica [[HyperCard]]. Apple je izdelal sistem, ki je uporabnikom omogočal ustvarjanje virtualnih »kupov kartic« za povezave različnih kartic. To zamisel je Cunningham dopolnil tako, da je uporabnikom omogočil »medsebojno komentiranje in spreminjanje besedila«<ref name="Britannica"/><ref name="hypercard">{{citation| author= Cunningham, Ward | url=http://c2.com/cgi/wiki?WikiWikiHyperCard |title=Wiki Wiki Hyper Card|publisher=WikiWikiWeb|date=26. julija 2007 | accessdate =9. marca 2007}}</ref> Na začetku 21. stoletja so se wikiji vse več uporabljali v podjetništvu kot kolaborativno programje. Pogosto so se uporabljali za projektno komuniciranje, intranete in dokumentiranje, sprva za tehnične uporabnike. Danes wikije nekatera podjetja uporabljajo kot edino kolaborativno programje in kot zamenjavo za statične intranete, nekatere šole in univerze pa za [[skupinsko učenje]]. Uporaba wikijev je morda večja za [[požarni zid|požarnimi zidovi]] kot na javnem internetu. 15. marca 2007 se je beseda ''wiki'' pojavila v spletnem slovarju angleščine ''[[Oxford English Dictionary]]''.<ref name="OED1">{{citation|url= http://www.oed.com/public/update0703/march-2007-update| title =March 2007 new words, OED| publisher=[[Oxford University Press]]| date = 1. marca 2007 | author=Diamond, Graeme|accessdate=16. marca 2007 }}</ref> Med slovenskimi slovarji jo je prvi vključil [[Bibliotekarski terminološki slovar]], ki je izšel avgusta 2012. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == to so vse laži{{kategorija v Zbirki|Wiki software|wikiprogramje}} ; v angleščini * [http://wikiindex.org/ WikiIndex], imenik wikijev * [http://www.artima.com/intv/wiki.html ''Exploring with Wiki''], pogovor Billa Vernerja z [[Ward Cunningham|Wardom Cunninghamom]] * [http://www.wikimatrix.org/ WikiMatrix], spletišče za primerjavo wikiprograma in gostiteljev * [http://wikipapers.referata.com/wiki/Main_Page WikiPapers], wiki o publikacijah o wikijih {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovni splet]] [[Kategorija:Interakcija med človekom in računalnikom]] [[Kategorija:Havajske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Samoorganizacija]] [[Kategorija:Hipertekst]] [[Kategorija:Wikiji| ]] nspt8eynnjnernrxa45b15wuma3f4v6 0 9359 6708889 6706301 2026-07-09T14:49:12Z Pv21 142817 omemba vlade v uvodu 6708889 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Otherpersons}} {{Infopolje Predsednik | name=Janez Janša | image=1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped).jpg | caption = Janša leta 2026 | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=4. junij 2026 | term_end= | predecessor=[[Robert Golob]] | successor= | term_start2=3. marec 2020 | term_end2=1. junij 2022 | predecessor2=[[Marjan Šarec]] | successor2=[[Robert Golob]] | term_start3=10. februar 2012 | term_end3=20. marec 2013 | predecessor3= [[Borut Pahor]] | successor3= [[Alenka Bratušek]] | term_start4=3. december 2004 | term_end4=21. november 2008 | successor4= [[Borut Pahor]] | order5=[[Evropski svet|Predsednik Evropskega sveta]] | term_start5=1. januar 2008 | term_end5=30. junij 2008 | birth_date=<!-- WD --> | death_date= | death_place= | spouse= | party=[[Slovenska demokratska stranka]] | vicepresident= ||order6=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|term_start6=16. maj 1990|order7=|predecessor6=|predecessor7=[[Franci Demšar]]|successor6=[[Jelko Kacin]]|successor7=[[Anton Grizold]]|term_end6=29. marec 1994|term_end7=30. november 2000|term_start7=7. junij 2000|predecessor4=[[Anton Rop]]|term_start1=|term_end1=|successor1=|predecessor1=|order1=|partner={{marriage|[[Urška Bačovnik Janša]]|2009}}|president=[[Nataša Pirc Musar]]|president2=[[Borut Pahor]]|president3=[[Danilo Türk]]<br>[[Borut Pahor]]|president4=[[Janez Drnovšek]]<br>[[Danilo Türk]] }} '''Janez Janša''' ({{IPA|sl|ˈja:nɛs ˈja:nʃa}}, uradno ime '''Ivan Janša''',<ref>{{navedi splet |url=http://volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |title=Slovenska demokratska stranka - SDS |work=Volitve v državni zbor 2008 |publisher=Ministrstvo za javno upravo RS |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716151600/volitve.gov.si/dz2008/kandidati/lista_10.html |url-status=dead }}</ref> znan tudi kot '''Janez Ivan Janša''')<ref>{{navedi splet |url=http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |title=Volilna enota 4: Ljubljana Bežigrad |work=Volitve poslancev v državni zbor 15.10.2000 |publisher=Državna volilna komisija |accessdate=6.6.2011 |archive-date=2009-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090731115000/http://www.dvk.gov.si/volitve/dz2000/listeve4.htm |url-status=bot: unknown }}</ref> [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]] in [[politik]], * [[17. september]] [[1958]], [[Grosuplje]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Politično kariero je pričel že v času Jugoslavije, pri 17 letih, ko se je včlanil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Times">{{navedi splet |url= http://www.times.si/slovenija/rdecji-dosje-janeza-janse-ko-je-sovrstnike-razganjalo-od-hormonov-je-kot-17-letnik-vstopil-v-partijo--a5516304057920be2b7904deb766b81529d3a2f2.html |title= Rdeči dosje Janeza Janše: Ko je sovrstnike razganjalo od hormonov, je kot 17-letnik vstopil v partijo |accessdate= 4. 2. 2021 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Mladina">{{navedi splet |url= https://www.mladina.si/178803/jansa-je-bil-zadet-ko-mamba | title= Janša je bil zadet ko mamba, Po arhivih brskamo v satirični rubriki Mladinamit |accessdate= 4. 2. 2021 }}</ref> Kot eden od obsojenih v [[Proces proti četverici|procesu proti četverici (JBTZ)]] in kasnejši obrambni minister je bil eden ključnih ljudi slovenske osamosvojitve. Leta [[2004]] je postal predsednik [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]]. Ponovno je premier postal leta 2012, ko je na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Vlado je nato odnesla [[Nezaupnica|konstruktivna nezaupnica]].<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada padla. Alenka Bratušek nova mandatarka. (video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janseva-vlada-padla-alenka-bratusek-nova-mandatarka-video-243629|website=siol.net|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Janša je bil s Slovensko demokratsko stranko naslednja leta vodja opozicije v državnem zboru, leta 2014 pa je bil pred volitvami zaradi korupcije obsojen na zaporno kazen. Zaporno kazen je zaključil predčasno, saj je decembra istega leta [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] sodbo v zadevi Patria soglasno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo, primer pa je kasneje zastaral.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša želi biti oproščen, Patria spet na vrhovno sodišče|url=https://old.delo.si/novice/politika/jansa-zeli-biti-oproscen-patria-spet-na-vrhovno-sodisce.html|website=old.delo.si|date=2015-12-04|accessdate=2021-04-22|language=sl-si|first=Majda|last=Vukelić}}</ref> Ker se je politični proces odvijal v času parlamentarnih volitev, je vzbudil več polemik o političnem pregonu Janše, in o tem, ali je politični zapornik.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo Janez Janša obdržal poslanski mandat?|url=https://old.delo.si/novice/politika/ali-bo-janez-jansa-obdrzal-poslanski-mandat.html|website=old.delo.si|date=2014-07-14|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Pi K. , Delo si|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/63-47-politicni-zapornik|website=Politični zapornik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2022-09-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji politični zaporniki prepričani, da bo Janša rehabilitiran|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nekdanji-politicni-zaporniki-prepricani-da-bo-jansa-rehabilitiran/350643|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred šestimi leti na prostost edini politični zapornik v Evropski uniji|url=https://mojepodravje.si/pred-sestimi-leti-na-prostost-edini-politicni-zapornik-v-evropski-uniji/|website=Moje Podravje|date=2020-12-12|accessdate=2022-09-12|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin: Janez Janša ni politični zapornik, je politik v zaporu (video)|url=https://siol.net/novice/siol/matej-tonin-janez-jansa-ni-politicni-zapornik-je-politik-v-zaporu-video-95707|website=siol.net|accessdate=2022-09-12|language=sl}}</ref> Od volitev leta 2014 se je več sredinskih in levo-sredinskih strank izreklo proti sodelovanju v vladah pod vodstvom Janeza Janše, saj naj bi s svojo stranko širil nestrpnost, sam pa zagovarjal avtoritarne pristope.<ref>{{Navedi splet|title=Pismo proti Janševi vladi: Obvarujmo demokracijo pred avtoritarno oblastjo|url=https://siol.net/novice/slovenija/pismo-proti-jansevi-vladi-obvarujmo-obcutljivo-slovensko-demokracijo-pred-avtoritarno-oblastjo-518831|website=siol.net|accessdate=2021-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša odgovoril na očitke, da vzpostavlja avtoritarni režim|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-drzavo-so-pustili-golo-in-boso-pred-eno-najtezjih-preizkusenj-v-zgodovini-349038|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah leta 2018 stranka SDS kljub zmagi sprva ni uspela sestaviti koalicije. Po razpadu [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], je predsednik države [[Borut Pahor]] Janši ponudil mandat za sestavo vlade. S strankami [[Nova Slovenija|NSi]], [[Stranka modernega centra|SMC]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] so v začetku marca 2020 sestavili [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlado Republike Slovenije]], ki je prisegla 13. marca 2020. Pod Janševim vodstvom je bila Slovenija prva država EU, ki je razglasila konec [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]] v prvem valu, v drugem valu, ki se je začel septembra istega leta, pa je bil odziv eden najmanj učinkovitih na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Covid-19: po prvem valu epidemije med zmagovalci, v drugem na svetovnem dnu|url=https://www.rtvslo.si/20-v-2020/covid-19-po-prvem-valu-epidemije-med-zmagovalci-v-drugem-na-svetovnem-dnu/546599|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-29|language=sl}}</ref> Mandat tretje Janševe vlade se je zaključil 13. maja 2022 s konstituiranjem 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. Tekoče posle je vlada opravljala do 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanke-in-poslanci-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|title=Poslanke in poslanci s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|date=1. junij 2022|accessdate=1. junij 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=A. S., M. Z.}}</ref> Po štirih letih v opoziciji je stranka SDS na volitvah leta 2026 zasedla drugo mesto in s strankami desne sredine sestavila [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlado Republike Slovenije]], Janša pa je četrtič postal predsednik vlade. Janšo so v zadnjem času pri [[The Independent]] opisovali kot populističnega desnega voditelja,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s populist pro-Trump PM loses election to newcomer party|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/slovenia-election-janez-jansa-freedom-movement-b2064726.html|website=The Independent|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en}}</ref> pri [[Foreign Policy]] pa kot skrajno desnega.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia’s Prime Minister Is a Far-Right Conspiracy Theorist and Twitter Addict Who Won’t Admit Trump Lost|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/11/election-2020-trump-biden-slovenia-jansa-lost/|website=Foreign Policy|accessdate=2022-09-12|language=en-US|first=Domen|last=Savic}}</ref> Njegov stil politike so primerjali z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]]; [[National public radio]] (NPR) ga je poimenoval "populist v stilu MAGA", Der Spiegel pa "slovenski Trump" in Deutsche Welle "mini-Trump", podobno tudi [[BBC]].<ref>{{Navedi novice|title=Janez Jansa: Slovenia votes out pro-Trump populist|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61214175|newspaper=BBC News|date=2022-04-25|accessdate=2022-09-12|language=en-GB}}</ref>Po [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020 v Ameriki]] je Janša na [[Twitter|Twitterju]] objavil vrsto teorij zarot o volitvah. Janša je tesen zaveznik madžarskega premiera [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán – POLITICO|date=June 2018}}</ref><ref name=":2">{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-15|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref><ref name=":4">{{navedi novice|last1=Central|first1=Shaun Walker|last2=correspondent|first2=eastern Europe|date=2020-05-04|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|access-date=2020-11-15|issn=0261-3077}}</ref> čeprav se v več stališčih z njim ne strinja; Janša je večkrat izrazil podporo Ukrajini v vojni proti [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji leta 2022]], podpira tudi sankcije proti Rusiji in povečanje vojaške pomoči Ukrajini.<ref>{{Cite web|last=C|first=G.|title=Janša na shodu v podporo Ukrajini: Treba je narediti vse, da bo vojna čim krajša|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-na-shodu-v-podporo-ukrajini-treba-je-narediti-vse-da-bo-vojna-cim-krajsa/614280|access-date=2025-11-06|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|last=postaja|first=Spletna|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|access-date=2025-11-06|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|language=sl}}</ref> Janša tudi velja za podpornika evropskih integracij in širitve Evropske unije, njegova stranka je kljub nekaterim kritikam ostala članica desnosredinske skupine Evropska ljudska stranka.<ref>{{Cite web|title=Janša na družinskem dnevu SDS: Članstvo v EPP ne vpliva na naše glasovanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-besedah-janse-clanstvo-v-epp-ne-vpliva-na-njihovo-glasovanje.html|access-date=2025-11-06|website=www.24ur.com|language=sl}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025-02-28|title=Bo delegacija SDS zapustila EPP? To pravita Grims in Zver|url=https://vecer.com/slovenija/bo-delegacija-sds-zapustila-epp-to-pravita-grims-in-zver-10377596|access-date=2025-11-06|website=Večer|language=sl}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Ivan Janša je pri krstu dobil [[krstno ime|ime]] Janez.<ref>[http://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-obtozni-predlog-patria-afera-sodisce-185948/clanek Zurnal24.si - Janša: Spet na delu zeleni flomaster]</ref> Šolal se je v domačem [[Grosuplje|Grosuplju]], na klasični gimnaziji v [[Stična|Stični]], današnji [[Srednja šola Josipa Jurčiča|Srednji šoli Josipa Jurčiča]], in po tem v Ljubljani. Leta 1982 je na takratni [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] končal študij [[Splošna ljudska obramba|Splošne ljudske obrambe]] in [[družbena samozaščita|družbene samozaščite]] (danes [[obramboslovje|obramboslovja]]).<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Življenjepis|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/si/predsednik_vlade_janez_jansa/zivljenjepis/index.html|website=www.nekdanji-pv.gov.si|accessdate=2022-09-11}}</ref> Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije in bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. Tega leta je obiskal partijsko šolo v [[Kumrovec|Kumrovcu]]. Bil je [[Tito]]v štipendist, predsednik občinske organizacije [[ZSMS|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član občinskih komitejev [[SZDL|Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije]], član republiških in zveznih organov ZSMS in SZDL. Leta 1977 je kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju že vodil pohod prve čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko [[Jajce (mesto)|Jajce]].<ref name="Times" /><ref name="Mladina" /> V prostem času se je v mladosti ukvarjal z alpinizmom.<ref name=":6" /><ref>http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1997_02.pdf</ref> ==Javno delovanje== Janša je bil član in funkcionar [[Komunistična partija Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] (ZKS), vendar je bil pozneje iz ZKS izključen.<ref>[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvchat&op=chat&func=read&c_id=838 Spletna klepetalnica MMC, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (5. september 2008 ob 22:00)]</ref><ref>[http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=jan%C5%A1a Janša Janez] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003180203/http://www.slovenskapomlad.si/2?id=41&highlight=jan%C5%A1a |date=2011-10-03 }} Slovenska pomlad - Osebe. Muzej novejše zgodovine Slovenije. Pridobljeno 16.9.2008.</ref> [[Slika:Jj_partija.jpg|sličica|Janša je izpolnil vprašalnik [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zveze komunistov Jugoslavije]]]] V [[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]] in [[Mladina (revija)|Mladini]] je objavljal o nujni prenovi [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Širši javnosti je postal znan 31. maja 1988, ko je z njegovim prijetjem [[Služba državne varnosti]] sprožila afero JBTZ. [[Proces proti četverici]], v katerem so Janšo, [[David Tasić|Davida Tasića]], [[Franci Zavrl|Francija Zavrla]] ter [[podčastnik]]a JLA [[Ivan Borštner|Ivana Borštnerja]] pred vojaškim sodiščem obtožili izdaje vojaške skrivnosti, je sprožil močan odziv javnosti, ki je še pospešil zahteve za demokratizacijo slovenske družbe. Njegov takratni prijatelj [[Igor Bavčar]] je ustanovil [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], ki se je potegoval, da bi četverici omogočili branjenje s prostosti in sojenje pred civilnim sodiščem v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Janez Janša je bil obsojen na leto in pol zapora.<ref>[http://www.mladina.si/112721/pred-24-leti-se-je-pricela-afera-jbtz/ Pred 24 leti se je pričela afera JBTZ, Mladina, 1. 6. 2012], vpogledano 2013-02-14. Obsodbe: Ivan Borštner 4 leta strogega zapora, Franci Zavrl in Janez Janša 18 mesecev zapora, David Tasič pet mesecev zapora.</ref> Januarja 1989 je bil Janša eden od soustanoviteljev [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] (SDZ), ene prvih opozicijskih strank v takratni [[Socialistična republika Slovenija|Socialistični republiki Sloveniji]], maja istega leta pa je odšel na prestajanje zaporne kazni, ki jo je končal po tretjini trajanja. === Delo v Skupščini Republike Slovenije 1990–1992 === [[Slika:Igor Bavčar in Janez Janša.jpg|thumb|286x286px|Janša in [[Igor Bavčar]] leta 1991|alt=|levo]] Janša je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji aprila 1990 izvoljen za poslanca in je maja postal minister za obrambo v [[Demos]]ovi vladi pod vodstvom [[Lojze Peterle|Lojzeta Peterleta]]. Pod njegovim vodenjem je iz Teritorialne obrambe nastala [[Slovenska vojska]], ki je v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveni vojni]] poleti 1991 z relativno malo žrtvami izšla kot zmagovalka. Na kongresu jeseni 1991 je SDZ razpadla in se razcepila v dve novi stranki, [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko]] (DS), ki se je 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], ter [[Narodno demokratska stranka]] (NDS), ki se je pozneje združila s [[Krščansko demokratska stranka|SKD]]. Janša se ni pridružil nobeni od njiju, pač pa se je spomladi leta 1992 pridružil [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]] in njegovi [[Socialdemokratska stranka Slovenije|Socialdemokratski stranki Slovenije]] (SDSS).<ref name=":6" /> === Minister za obrambo 1993–1994 in leta 2000 === Janša je bil minister za obrambo v dveh [[Janez Drnovšek|Drnovškovih]] vladah, 1992–1993 ([[2. vlada Republike Slovenije]]) in 1993–1994 ([[3. vlada Republike Slovenije]]). Marca 1994 so ga razrešili zaradi [[afera Depala vas|afere Depala vas]], v kateri so vojaške osebe aretirale policijskega sodelavca v civilu. Predlog o razrešitvi je podal [[predsednik vlade Slovenije]] [[Janez Drnovšek]]. Po razrešitvi Janše je njegova Socialdemokratska stranka Slovenije izstopila iz vlade, ter odšla v opozicijo. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v sedemmesečnem obdobju [[5. vlada Republike Slovenije|Bajukove vlade]] leta 2000. === Delo v stranki === Leta 1993 ga je tretji kongres SDS (takrat še Socialdemokratske stranke) izvolil za predsednika. Ponovno je bil izvoljen za predsednika SDS na kongresih stranke leta 1997, leta 2001, leta 2005 in leta 2009. SDS se je leta 2003 preimenovala v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]], kratica SDS je ostala.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Kratka zgodovina stranke SDS|url=https://old.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|website=old.delo.si|date=2011-12-04|accessdate=2022-09-12|language=sl-si|first=Dokumentacija Dela|last=Delo}}</ref> Na prvih volitvah v evropski parlament pa je dobila dve poslanski mesti. SDS se je v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] pridružila [[Evropska ljudska stranka (Evropski Parlament)|Evropski ljudski stranki]] (desno-sredinska stranka) in s tem prekinila [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] povezavo nekdanje [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Pučnikove SDS]].<ref name=":7" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|right|thumb|250px|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]Njegova stranka SDS je prejela največ glasov na parlamentarnih volitvah leta 2004. Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 9. novembra 2004 s 57 glasovi poslancev izvoljen za novega predsednika Vlade RS. Ob prisegi nove vlade v državnem zboru, 3. decembra 2004, je Janša postal [[predsednik vlade|predsednik]] [[8. vlada Republike Slovenije]].<ref name=":6" /> === V opoziciji 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah leta 2008]] so Janševo stranko SDS nepričakovano, kljub ugodnim javnomnenjskim raziskavam,<ref>{{Navedi splet|title=Delo - Vedeti več pomeni imeti moč|url=https://www.delo.si/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnikova volilna napoved: Na volitvah prihodnjo nedeljo bo zmagala SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042206677|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-11|archive-date=2022-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220911205621/https://www.dnevnik.si/1042206677|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Volitve 2008|url=http://www.ninamedia.si/volitve2008.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=2022-09-11}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-09-11 |archive-date=2008-09-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080921230727/http://www.valicon.net/sl/valicon/aktualno/novice/82/sds_in_sd_na_vrhu_izenacena.html |url-status=dead }}</ref> prehiteli [[Borut Pahor|Pahorjevi]] [[Socialni demokrati]] (SD), ki so oblikovali koalicijsko vlado. SDS je postala najmočnejša stranka v opoziciji in s tem Janez Janša neformalni vodja opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=archive.ph|url=http://volitve.gov.si/dz2008/|website=archive.ph|accessdate=2022-09-11|archive-date=2012-12-24|archive-url=https://archive.today/20121224215043/volitve.gov.si/dz2008/|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 2011 je bil obtožen zaradi domnevnega podkupovanja s strani [[Finska|finskega]] podjetja [[Patria]] v korist stranke SDS ([[Afera Patria (Slovenija)|afera Patria]]). === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije|Druga Janševa vlada]]|alt=|levo]] {{main|10. vlada Republike Slovenije}} Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral in bil izvoljen za poslanca na listi stranke SDS. [[Slika:Angela Merkel in Slovenia 2011 (17).jpg|thumb|252x252px|Janša in [[Angela Merkel]] leta 2011|alt=]] Na teh izrednih volitvah je njegova stranka SDS dosegla drugo mesto, takoj za novo stranko, [[Zoran Janković|Jankovićevo]] [[Pozitivna Slovenija|Pozitivno Slovenijo]]. Zoran Janković ni dobil potrebne večine za mandatarja za sestavo nove vlade. 25. januarja 2012 je pa bila podpisana koalicijska pogodba med petimi strankami, ki je bila pogoj, da je Janez Janša kandidiral za novega mandatarja. Predsednik države [[Danilo Türk]], ki je predlagal za prvega mandatarja zmagovalca, v drugo do določenega datuma ni predlagal nikogar.<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/vse-je-pripravljeno-za-janso.html|title=Vse je pripravljeno za Janšo|accessdate=2012-01-25|publisher=24ur.com}}</ref> 28. januarja 2012 je bil Janez Janša izvoljen za mandatarja z 51 glasovi (39 proti).<ref>{{navedi splet|url= http://24ur.com/novice/slovenija/osemurna-razprava-o-tem-ali-je-jansa-primeren-za-mandatarja-ali-ne.html#video |title=Janša: Glasovanje je zmaga razuma |accessdate=28.1.2012 |work=24ur.com}}</ref> 10. februarja je vlada tudi nastopila svoj mandat kot [[10. vlada Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-10 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212231908/http://www.delo.si/novice/politika/zamenjave-na-vladi.html |url-status=dead }}</ref> Vlada je morala zaradi [[Gospodarska kriza 2008|finančne, družbene in gospodarske krize]], ki se je v svetu pričela leta 2008, sprejeti vrsto nepopularnih ukrepov. V novembru 2012 so se v Sloveniji pričeli množični javni [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]]. Med drugim so »[[Vseslovenska vstaja 2012|vstajniki]]« zahtevali tudi sestop vlade in vse politične elite. Zahteve po odstopu predsednika vlade Janeza Janše so se zaostrile po objavi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisije za preprečevanje korupcije]] (7. januarja 2013), ki je pri dveh voditeljih strank, Janezu Janši in Zoranu Jankoviću, zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK">[https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, 7.1.2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130602130047/https://www.kpk-rs.si/upload/datoteke/Ugotovitve_nadzora_nad_PS_predsednikov_parlamentarnih_strank.pdf |date=2013-06-02 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> 27. februarja 2013 je bila v državnem zboru na predlog skupine strank ([[Pozitivna Slovenija|PS]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Državljanska lista|DL]], [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DESUS]] ob podpori [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) izglasovana konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> === V opoziciji 2013–2020 === [[Slika:Primopredaja poslov med Alenko Bratušek in Janezom Janšo.jpg|thumb|right|250px|Primopredaja poslov med [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in Janezom Janšo]] Obdobje po razpadu Janševe vlade je za Janeza Janšo zaznamovano s sodbo v zadevi Patria, kjer je bil obsojen skupaj z brigadirjem [[Tone Krkovič|Tonetom Krkovičem]] in podjetnikom [[Ivan Črnkovič|Ivanom Črnkovičem]]. Najprej je izjavil, da ne bo ponovno zasedel poslanskega položaja. Namesto tega je napovedal, da bo delal v stranki SDS, pisal knjige, predaval na inštitutih v tujini in deloval kot svetovalec.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |title=Janez Janša bo pisal in predaval |work=Dnevnik |author1=Petkovič, Blaž |author2=Brstovšek, Andrej |date=22.3.2013 |accessdate=8.6.2013 |archive-date=2014-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141017054612/http://www.dnevnik.si/slovenija/janez-jansa-bo-pisal-in-predaval- |url-status=dead }}</ref> 21. maja 2013 je izšla njegova nova knjiga, z naslovom ''Za kulturo življenja''. ==== Zaporna kazen ==== Aprila 2014 je tri dni po usodnem kongresu takratne največje vladne stranke <ref>{{Navedi splet |url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160916042610/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/534cfe747e5cd/za-koalicijo-v-primeru-jankoviceve-zmage-na-kongresu-ps-najverjetnejse-predcasne-volitve |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/jankovic-spet-v-vrhu-ps.html|website=www.delo.si|accessdate=2025-12-22|title=Janković spet v vrhu PS|date=24. april 2014|last=B.|first=An.|first2=T.|last2=S.}}</ref> obsodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo tudi višje sodišče.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-obsojen-odvetnik-matoz-sodbo-bomo-razveljavili/335609|title=Janša obsojen. Odvetnik Matoz: "Sodbo bomo razveljavili." |accessdate=20.5.2014 |date=28.4.2014 |format= |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Vložil je zahtevo za varstvo zakonitosti na [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno]] in ustavno pritožbo na [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]]. Slednje je pritožbo zavrnilo,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo |date=16.6.2014 |work=Delo |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140619010654/http://www.delo.si/novice/politika/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo.html |url-status=dead }}</ref> s čimer je sodba postala pravnomočna. Po odredbi okrožnega sodišča 20. junija 2014 je pričel s prestajanjem dveletne zaporne kazni na [[Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni|Dobu]]. Do zapora ga je pospremila skupina podpornikov.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |title=Janša že v zaporu; podporniki v nagovorih o lažeh, resnici in krivičnosti (foto) |date=21.6.2014 |work=Dnevnik |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140702133953/http://www.dnevnik.si/slovenija/pred-zaporom-pripravljajo-oder-vrhovno-sodisce-ne-more-predvideti-dinamike-odlocanja-o-jansevi-zahtevi |url-status=dead }}</ref> Ne glede na zaporno kazen, zakonske omejitve glede tega ni, je stranka SDS vložila njegovo kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah]], ki so bile zaradi razpada [[11. vlada Republike Slovenije|vlade Alenke Bratušek]] 13. julija 2014. Na volitvah je Janševa stranka SDS dosegla drugo mesto z 20,7 % glasov in dobila 21 poslancev, med drugim je bil izvoljen tudi Janez Janša. Kljub dvomom ali lahko med služenjem zaporne kazni vodi državo – slovenska zakonodaja namreč tega ne določa natančno<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |title=Poslanec naj bo – četudi iz zapora |date=18.6.2014 |first1=Meta |last1=Roglič |first2=Tatjana |last2=Pihlar |first3=Vesna |last3=Vaupotič |accessdate=21.6.2014 |archive-date=2014-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140620223225/http://www.dnevnik.si/slovenija/poslanec-naj-bo-cetudi-iz-zapora |url-status=dead }}</ref> – je bil Janši mandat potrjen sočasno z drugimi poslanci in je prihajal na seje [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ]] iz zapora. Mandat zapornika Janše je ostal sporen, zlasti ko ga je stranka SDS predlagala za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb.<ref>{{Cite journal|title = Zapornik št. 1 še naprej brije norce iz parlamenta|date = 28.8.2014|url = http://www.mladina.si/159781/zapornik-st-1-se-naprej-brije-norce-iz-parlamenta/|journal = Mladina|accessdate = 2014-09-14}}</ref> Novembra 2014 je Ustavno sodišče sklenilo, da je poslanski mandat Janeza Janše legitimen.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |title=arhivska kopija |accessdate=2016-09-02 |archive-date=2016-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913190003/http://www.primorske.si/Novice/Slovenija/Jansa-se---vraca-v-poslanske-klopi |url-status=dead }}</ref> Decembra 2014 je Ustavno sodišče RS soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša podpornikom: Hvala, ker ste vztrajali pred to hišo sramote (foto in video)|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-jansa-podpornikom-hvala-ker-ste-vztrajali-pred-to-hiso-sramote-foto-in-video-332440|website=siol.net|accessdate=2025-12-22|language=sl}}</ref> Aprila leta 2015 je Ustavno sodišče RS razveljavilo celotno sodbo Patria in izpuščena sta bila tudi Tone Krkovič in Ivan Črnkovič.<ref>{{Navedi splet|title=Patria: Ustavno sodišče razveljavilo sodbo. Krkovič in Črnkovič že izpuščena.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/patria-ustavno-sodisce-razveljavilo-sodbo-krkovic-in-crnkovic-ze-izpuscena/363520|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=A. Č , G. C. , T. H. , Al|last=Ma}}</ref> 28. junija 2022 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zavrglo Janševo pritožbo v [[Zadeva Patria|zadevi Patria]] in sporočilo, da ima zaradi 31. člena [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] pravnomočen sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja (iz vidika zagotavljanja domnevne nedolžnosti) iz 27. člena ustave enake pravne učinke kot oprostilna sodba.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo v zadevi Patria: Pritožnik neizpodbojno velja za nedolžnega|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-zavrglo-jansevo-pritozbo-v-zadevi-patria-pritoznik-neizpodbojno-velja-za-nedolznega/632496|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Saga o zadevi Patria zaključena, ustavno sodišče zavrglo pritožbo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-saga-o-zadevi-patria-zakljucena-ustavno-sodisce-zavrglo-pritozbo/|website=N1|date=2022-06-28|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zavrglo pritožbo Janeza Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042992018|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-20|archive-date=2023-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230406133830/https://www.dnevnik.si/1042992018|url-status=dead}}</ref> Janša je ob tem na portalu Twitter zapisal: »''Po več kot petnajstih letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti.''«<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1541726595555155969 |title=Po več kot 15. letih sage o #PATRIA je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti. [...] |date=2022-06-28}}</ref><ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Janez Janša je nedolžen|url=https://siol.net/novice/slovenija/zadeva-patria-dobila-epilog-jansa-nedolzen-582697|website=siol.net|accessdate=2022-07-20|language=sl}}</ref> === Zmaga na volitvah 2018 === [[Slika:EPP Zagreb Congress in Croatia, 20-21 November 2019 (49099291266).jpg|levo|sličica|Janša med nagovorom kongresu [[Evropska ljudska stranka|ELS]] ([[Zagreb]], 2019)]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Janez Janša je po letu 2004 skupaj s svojo stranko SDS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah. Stranka je osvojila 25 sedežev v parlamentu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/gremvolit/slovenija/jansa-naredili-bomo-vse-da-sestavimo-stabilno-vlado/457159 |title=Janša: Naredili bomo vse, da sestavimo stabilno vlado |accessdate= |date=5. junij 2018 |format= |work=MMC RTV }}</ref> Med volilno kampanjo so se stranke z izjemo Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke distancirale od delovanja Janeza Janša ter stranke SDS, z argumentacijo, da njena politika širi sovražnost. Prvak [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] in [[župan Ljubljane]] [[Zoran Janković]] ter predsednika [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Karl Erjavec]] sta celo podpisala t. i. sporazum o Levem bloku, ki je pozival ostale stranke, naj se s podpisom zavežejo k temu, da ne bodo vstopile v koalicijo z Janšo, ki so mu javnomnenjske raziskave kazale zmago na volitvah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jankovic-erjavec-je-izkusen-politicni-macek-49308|title=www.slovenskenovice.si|date=9. 5. 2018|accessdate=1. 3. 2020|website=www.slovenskenovice.si|publisher=Slovenske novice|last=|first=}}</ref> Po zmagi na volitvah so se začela formalna in neformalna srečanja, na eni strani pod vodstvom Janeza Janše, ki je na pogovore uradno povabil vse parlamentarne stranke, na drugi strani pa pod vodstvom [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]], ki je k pogovorom povabil vse parlamentarne stranke, razen [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref name="zurnal24.si">{{Navedi splet|title=Janša: Če bo nekdo drug zbral večino podpisov, mandata ne bom sprejel|url=https://zurnal24.si/slovenija/jansa-ce-bo-nekdo-drug-zbral-vecino-podpisov-mandata-ne-bom-sprejel-311056|website=zurnal24.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandat podelil Janši, ki bo v vlado povabil vse stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-bo-mandat-podelil-jansi-ki-bo-v-vlado-povabil-vse-stranke/457272|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> Po pogovoru s predsednikom države [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]], je Janša v izjavi za medije dejal, da, če bo nekdo zbral večino kandidatov, sam mandata za sestavo vlade ne bo sprejel, saj da nima smisla zavlačevati procedure.<ref name="zurnal24.si"/> Pahor je ocenil, da bi bilo za državo dobro, da vlado sestavi zmagovalec volitev, saj so ostale opcije iz izkušenj druga najboljša možnost.<ref name="zurnal24.si"/> Janez Janša mandata naposled ni prevzel. Pahor je mandat nato podelil Marjanu Šarcu, ki je po odstopu Nove Slovenije od pogajanj ter nato nesoglasjih z Levico, s slednjo sestavil prvo manjšinsko vlado v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]]. S 55 glasovi "ZA" ter 31 "PROTI", je bil Šarec [[17. avgust]]a 2018 izvoljen za predsednika vlade, [[19. september|13. septembra]] 2018 pa je bila potrjena še [[13. vlada Republike Slovenije|celotna vlada]].<ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec je s 55 glasovi izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marjan-sarec-je-s-55-glasovi-izvoljen-za-predsednika-vlade/463399|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-01|language=sl}}</ref> === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === [[Slika:Secretary Pompeo and Slovenian Prime Minister Jansa Deliver Remarks in Bled (50222683171).jpg|sličica|Janša z [[Mike Pompeo|Mikom Pompeom]] na [[Bled]]u (avgust 2020)]] {{main|14. vlada Republike Slovenije}} Po razpadu Šarčeve vlade, je Slovenska demokratska stranka vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo na pogovore o možnostih nove koalicije. Vabilo so zavrnile [[Lista Marjana Šarca]], [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Socialni demokrati]], udeležile pa so se jih [[Nova Slovenija]], [[Stranka modernega centra]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Udeležba slednjih dveh je v medijih sprožila burne odzive zaradi obljub na volitvah leta 2018, da v Janševo vlado ne bosta vstopili. Iz SMC je zaradi tega odstopila ministrica [[Ksenija Klampfer]], [[2. marec|2. marca]] 2020 pa tudi prvi predsednik stranke [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cerar-izstopil-iz-smc-ja-pocivalsek-iti-moramo-naprej/515953|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-02|title=Cerar izstopil iz SMC-ja. Počivalšek: Iti moramo naprej.|date=2. marec 2020}}</ref> Odziv je namera o novi vladi vzbudila tudi v obliki manjšega protesta, ki je potekal od sedeža SMC do sedeža DeSUS-a. Protestniki shoda ''"Proti koaliciji sovraštva"'' so strankama očitali, da so snedli besedo z volitev, prav tako so nasprotovali sestavi nove vlade. Shoda se je udeležilo nekaj znanih ljudi, med drugim takratni poslanec [[Levica (politična stranka)|Levice]] [[Miha Kordiš]].<ref>{{Navedi splet|title=Na shodu proti koaliciji sovraštva več kot tisoč protestnikov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/na-shodu-proti-koaliciji-sovrastva-vec-sto-protestnikov-video-519725|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}</ref> SDS je 26. februarja 2020 sporočila, da se je s strankami SMC, NSi in DeSUS programsko uskladila. Isti dan so stranke interno glasovale o vstopu v novo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Podpis pogodbe je potekal za zaprtimi vrati. Poslanec Stranke modernega centra [[Jani Möderndorfer]] je napovedal, da mandatarja ne bo podrl. Poslanci Državnega zbora so 3. marca 2020 na tajnem glasovanju z 52 glasovi Janeza Janšo izvolili za predsednika 14. vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> S tem dnem je z mesta [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] odstopil [[Dejan Židan]], ki ga je 5. marca zamenjal [[Igor Zorčič]] iz [[Stranka modernega centra|SMC]].<ref>{{Navedi splet|title=Igor Zorčič izvoljen za predsednika državnega zbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-zorcic-izvoljen-za-predsednika-drzavnega-zbora/516242|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janša in izraelski predsednik [[Reuven Rivlin]] (december 2020)]] Glasovanje o novi vladi je potekalo v senci širitve virusa [[COVID-19]]. Zaslišanja kandidatov so bila opravljena v enem tednu, glasovanje pa je potekalo 13. marca 2020. Zaradi izrednih razmer so se poslanci odpovedali razpravi, zato je bila seja zaključena v rekordno hitrem času. Za je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, en pa vzdržan.<ref>{{Navedi splet|title=Večer - Rekordno hitro prevzeli oblast: Janša ob izvolitvi kritiziral Šarčevo vlado, Levica pričakuje orbanovski režim|url=https://www.vecer.com/rekordno-hitro-prevzeli-oblast-jansa-ob-izvolitvi-kritiziral-sarcevo-vlado-levica-pricakuje-orbanovski-rezim-10141506|website=www.vecer.com|date=2020-03-13|accessdate=2020-03-18|language=sl-si}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Eno uro po izvolitvi je Janša že sklical prvo sejo vlade, ki je bila namenjena ukrepanju proti [[COVID-19|koronavirusu]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja nove vlade z maskami: “Vrag je že zdavnaj odnesel šalo”|url=https://www.domovina.je/ustanovna-seja-nove-vlade-z-maskami-vrag-je-ze-zdavnaj-odnesel-salo/|website=Domovina|date=2020-03-14|accessdate=2020-03-18|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Slika:EPP Summit, 21 October 2021, Brussels (51614807700).jpg|sličica|Janša, [[Ursula von der Leyen]] in [[Angela Merkel]] (oktober 2021)]] V javnosti so bilo veliko pozornosti deležna pisma in depeše predsednika vlade Janeza Janše. Ob napovedi, da bosta [[Madžarska]] in [[Poljska]] izkoristili možnost veta, če bo [[Evropski svet|Evropska unija]] pogojeval finančno pomoč za okrevanje po koronavirusu z vladavino prava, je Janša na [[Evropski svet]] naslovil pismo, v katerem je člane pozval k skupni rešitvi. V pismu je zapisal pomen svobode, ki jo ima Evropska unija in poudaril pomen julija sprejetega "robustnega" skupnega dogovora o reševanju krize zaradi koronavirusa.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Dodal je, da [[pravna država]] ne more biti mehanizem v političnih rokah, ampak v strokovnih, pravnih rokah neodvisnih sodišč, saj da se v nasprotnem primeru EU približuje totalitarnim sistemom.<ref name=":0" /> Ob tem je dodal, da smo bili leta 2014 v Sloveniji priča ukradenim volitvam, ki niso vzbudile zanimanja institucij EU, kot ga zdaj Madžarska in Poljska: "''Leta 2014 smo bili priča ukradenim volitvam, do katerih je prišlo s pomočjo drastične zlorabe državnih institucij tik ob začetku volilne kampanje. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je soglasno ugotovilo zlorabo, vendar šele potem, ko so bile volitve mimo in ko posledic te zlorabe ni bilo več mogoče odpraviti. Nobena od institucij EU v času kraje volitev ni reagirala niti z opozorilom. Celo več. Ključni akterji zlorabe so bili povabljeni na visoke položaje v institucije EU. Evropski parlament o ukradenih volitvah v državi članici EU ni hotel niti razpravljati, ker na kolegiju ni bilo večine za uvrstitev teme na dnevni red.''"''<ref name=":0" /><ref name=":1" />'' [[Slika:Napisi na protestu v Ljubljani 28. maja 2021 18.jpg|sličica|Protivladni protesti (28. maj 2021)]] Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref><ref name="#1" /> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> V odgovoru na kritike je Janša tvitnil, da je pismo poskus klica k razumu: "''Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU.''"<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Janševo pismo so nekateri politiki pohvalili. Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]), ki je dejala, da se vsebina pisma sklada s stališčem nemškega predsedovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pismo, ki je pri nekaterih sprožilo zgražanje, pri drugih odobravanje|url=https://www.rtvslo.si/mmcdebata/pismo-ki-je-pri-nekaterih-sprozilo-zgrazanje-pri-drugih-odobravanje/542954|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Slika:COP26 (51646948073).jpg|sličica|Janša in indijski premier [[Narendra Modi]] ob robu podnebne konference COP26 (2021)]] Ko je [[Karl Erjavec]] ponovno prevzel vodenje Demokratične stranke upokojencev Slovenije, je napovedal, da v Janševi vladi ne bo sodeloval, saj da si tega ponovno ne želi. Čez nekaj dni je organe stranke, ki so odločili, da stranka zapusti 14. vlado Republike Slovenije. DeSUS je odločitev o razrešitvi njegovih ministrov [[Jože Podgoršek|Podgorška]] in [[Tomaž Gantar|Gantarja]] prepustil Janši. Gantar je odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janez Janša sam. 15. februarja 2021 je potekalo glasovanje o nezaupnici vladi, kot mandatar je bil predlagan Karl Erjavec. Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnih (ostali poslanci zaradi dogovorov znotraj strank niso prevzeli glasovnic). Ker je za izglasovanje zaupnice potrebnih 46 glasov, nezaupnica ni bila izglasovana.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec prejel 40 glasov, zato Janša ostaja predsednik vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nezaupnica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-12|language=sl-si}}</ref> S 1. julijem 2021 je Janševa tretja vlada prevzela tudi [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|predsedovanje Svetu Evropske unije]]. Slovesnost ob začetku je sovpadala s prireditvijo ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojnosti]]. Udeležili so se je predsedniki vlade Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Portugalske, zunanja ministra Italije in Portugalske ter predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor: "Slovenijo premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti." Janša: "Znamo in zmoremo."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/30-let/pahor-slovenijo-premika-naprej-koalicija-za-nekaj-ne-koalicija-proti-jansa-znamo-in-zmoremo/585621|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref> Med 5. in 6. oktobrom 2021 je na Brdu pri Kranju potekalo zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan, ki so se ga udeležili vsi vabljeni gostje, vključno z vodji držav [[Zahodni Balkan|Zahodnega Balkana]].<ref>{{Navedi splet|title="Evropska komisija je tista, ki se bliža kršitvi vladavine prava."|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/evropska-komisija-je-tista-ki-se-bliza-krsitvi-vladavine-prava/596586|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Voditelji prihajajo na Brdo pri Kranju, pričakovana skupna izjava brez časovnice vstopanja v EU|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/voditelji-prihajajo-na-brdo-pri-kranju-pricakovana-skupna-izjava-brez-casovnice-vstopanja-v-eu/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Sloveniji se bodo srečali voditelji EU in Zahodnega Balkana - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/v-sloveniji-se-bodo-srecali-voditelji-eu-in-zahodnega-balkana/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/eu-namenja-30-milijard-evrov-za-zahodni-balkan-ki-pa-ostaja-brez-casovnice-za-vstop/596388|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Države Zahodnega Balkana potrebujejo evropsko perspektivo - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/predsednik-vlade-janez-jansa-drzave-zahodnega-balkana-potrebujejo-evropsko-perspektivo/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2021-10-06|language=sl}}</ref> [[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51941194929).jpg|sličica|Delegacija Janše ter češkega in poljskega kolega je bila prva v Ukrajini po začetku vojne]] Janez Janša se je med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]], 15. marca 2022, s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref>{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Czech, Polish, Slovenian PMs Traveling To Kyiv To Meet Zelenskiy|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-kyiv-czech-poland-slovenia-visit/31753678.html|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|accessdate=2022-03-15|language=en}}</ref> Janša bi sicer moral Ukrajino obiskati 24. februarja, a je bil obisk zaradi začetka ruske invazije prestavljen. V spomin na obisk je ukrajinski predsednik Zelenski 9. septembra 2022 v Kijevu postavil spominsko obeležje.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/glava-derzhavi-zustrivsya-z-prezidentom-latviyi-ta-premyer-m-77609|title=Head of State meets with President of Latvia, Prime Minister of Poland paying visit to Kyiv|date=9. september 2022|website=President of Ukraine|publisher=President of Ukraine, Press Office}}</ref> Janez Janša je s predsedovanjem 14. slovenski vladi zaključil 13. maja 2022. 24. maja 2022 je [[Višje sodišče v Celju]] potrdilo obsodbo Janše na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta zaradi razžalitve novinark [[Eugenija Carl|Eugenije Carl]] in [[Mojca Šetinc Pašek|Mojce Šetinc Pašek]] na [[Twitter]]ju leta 2016, ki je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/visje-sodisce-v-celju-potrdilo-obsodbo-janeza-janse/628440 |title=Višje sodišče v Celju potrdilo obsodbo Janeza Janše |accessdate=2022-05-24 |date=2022-05-25 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> === Vrnitev v opozicijo (2022) === [[Slika:Primopredaja poslov - 52115495736.jpg|sličica|Primopredaja premierskih poslov z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (2022)]] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janše osvojila drugo mesto. Stranka je prejela nekoliko nižji odstotek glasov, a povečala število svojih poslancev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087|title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"|last=Kosmač|first=Gorazd|date=2022-04-25|work=MMC RTV-SLO|accessdate=2022-04-26}}</ref> Od koalicijskih partneric [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] je v parlamentu ostala le še [[Nova Slovenija]]. [[Povežimo Slovenijo]], del katere je bila stranka [[Konkretno]] (prej SMC), [[Naša dežela|Naša Dežela]] in [[Slovenska nacionalna stranka]] se niso uspele uvrstiti v državni zbor. Na listi Naše Dežele so kandidirali nekateri bivši [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-ovi poslanci, ki so po izstopu DeSUS-a iz vlade le-to še naprej podpirali. Prav tako je vlado podpirala tudi SNS. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je že pred volitvami zatrdil, da se s SDS ne bo povezoval, prav tako ne s strankami, ki so sodelovale v Janševi vladi. Slovenska demokratska stranka se je tako vrnila v opozicijo. Janša je svojemu nasledniku Robertu Golobu čestital preko [[Twitter|Twitterja]].<ref>{{navedi tvit |user=JJansaSDS |number=1529531617244598273 |title=Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo. |date=2022-05-25}}</ref> 27. marca 2023 je Janez Janša ponovno obiskal [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|oblegano Ukrajino]] in se med drugim srečal s predsednikom ukrajinske vlade [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]], vojaškimi strokovnjaki ter predsedniki tamkajšnjih političnih strank.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: Situacija ni tako optimistična, kot je mogoče videti od daleč|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-kijevu-situacija-ni-tako-optimisticna-kot-je-mogoce-videti-od-dalec/662822|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša znova v Kijevu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-znova-odpotoval-v-kijev/|website=N1|date=2023-03-27|accessdate=2023-04-01|language=sl-SI|first=Katja|last=Miklavčič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/jansa-v-kijevu-v-ukrajini-boj-dobrega-zoper-zlo|website=Janša v Kijevu: »V Ukrajini boj dobrega zoper zlo« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-04-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Ob tem je dejal, da situacija v Ukrajini ni tako optimistična, kot izgleda.<ref name=":8" /> 18. aprila 2025 je bil skupaj s soobtoženima [[Branko Kastelic|Brankom Kastelicem]] in [[Klemen Gantar|Klemnom Gantarjem]] na prvi stopnji oproščen v [[Zadeva Trenta|zadevi Trenta]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša podpornikom po oprostilni sodbi: "To se ne bi zgodilo, če ne bi bilo vas"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpornikom-po-oprostilni-sodbi-to-se-ne-bi-zgodilo-ce-ne-bi-bilo-vas/743165|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-20|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V več kot 20 let trajajočem sodnem postopku je tožilstvo Janši in soobtoženima očitalo zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu nakupa zemljišča v Trenti.<ref>{{Navedi splet|title=33-letna saga v zadevi Trenta: kako je Janša kupil in prodal parcelo?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/33-letna-saga-zadeve-trenta-kako-jansa-kupil-in-prodal-parcelo-v-trenti/|website=N1|date=2025-04-18|accessdate=2025-04-20|language=sl-SI|first=M.|last=V}}</ref> V predvolilni kampanji leta 2026 je napovedal odpravo nekaterih davčnih obremenitev, sprejetih v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Roberta Goloba]], na področju zunanje politike pa se je zavzel za nadaljnjo podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Glede zaostrovanja odnosov med Evropo in ZDA po tem, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] izrazil svoje težnje po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]], je Janša ocenil, da tovrsten način komunikacije v zavezništvu [[NATO]] ni ustrezen, Trumpov mandat pa da bo izgubljen, če ne bo uspel končati vojne v Ukrajini.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-26|language=sl}}</ref> [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|sličica|[[16. vlada Republike Slovenije]]]] === Četrta Janševa vlada (2026– ) === {{main|16. vlada Republike Slovenije}} [[Slika:Srečanje predsednika vlade RS in predsednice države RS ter sprejem; 17. 6. 2026.jpg|sličica|Premierja Janšo je 17. junija sprejela predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]]] Na državnozborskih volitvah leta 2026 je SDS pod Janševim vodstvom osvojila drugo mesto; prejela je 328.923 glasov oziroma 27,88 odstotka in za manj kot odstotno točko zaostala za Gibanjem Svoboda. Potem, ko takratni premier [[Robert Golob]] ni uspel sestaviti nove koalicije, je Janša manjšinsko koalicijo s 43 glasovi uskladil s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati in z njimi podpisal koalicijsko pogodbo, potrebne glasove za zagotavljanje večine pa je pri postopkih za postavitev vlade prispevala stranka [[Resni.ca|Resnica]], ki pa se ni pridružila koaliciji. Ta je predsednika Resnice [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] podprla pri glasovanju za izvolitev na mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Janša je bil na mesto [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] izvoljen 22. maja 2026, prejel je 51 glasov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša s skrivnostnim glasom opozicije izvoljen za novega mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-s-skrivnostnim-glasom-opozicije-izvoljen-za-novega-mandatarja/783024|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši številne čestitke iz tujine. Predsednica Pirc Musar pozvala k sodelovanju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-stevilne-cestitke-iz-tujine-predsednica-pirc-musar-pozvala-k-sodelovanju/783044|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije]] je na glasovanju 4. junija 2026 prejela 49 glasov. == Družina == [[Slika:Osrednja državna proslava ob 30. obletnici slovenske državnosti (52191418622).jpg|sličica|S partnerico [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik Janša]]]] Z bivšo partnerico, [[Silva Predalič|Silvo Predalič]] je imel dva otroka: Žana in Niko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |title=Uradna stran Slovenske demokratske stranke, vpogledana in shranjena 31.3.2007 |accessdate=2005-09-23 |archive-date=2005-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050926162859/http://www.sds.si/index.php?page=predsednik&menu=menu_o_stranki |url-status=dead }}</ref> V začetku novembra 2006 je javnosti predstavil svojo novo izvoljenko [[Urška Bačovnik Janša|Urško Bačovnik]] in se z njo 4. julija 2009 poročil.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=8&c_id=19758 Janša predstavil lepšo polovico, RTV SLO, 2. november 2006]</ref><ref>[http://www.siol.net/slovenija/zanimivosti/2009/07/poroka_janez_urska.aspx SiOL.net - Janez Janša in Urška Bačovnik sta poročena]</ref> 18. avgusta 2011 se jima je rodil prvi sin, Črtomir,<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/zakonca-jansa-dobila-sina-crtomirja/264323 RTV SLO - Zakonca Janša dobila sina Črtomirja]</ref> 12. avgusta 2013 pa drugi, Jakob.<ref>[http://www.delo.si/novice/slovenija/se-en-jj-urska-bacovnik-in-jansa-dobila-drugega-sina.html še eden JJ: Urška Bačovnik in Janša dobila drugega sina]</ref> ==Podpora javnosti== Janez Janša je dosegel veliko javno vidnost in popularnost v času boja za samostojnost, vse od [[afera JBTZ|afere JBTZ]], ko je bil kot politični zapornik simbol upora proti SFRJ.{{cn}} Janez Janša uživa visoko stopnjo podpore v Slovenski demokratski stranki (SDS)<ref>[http://www.demokracija.si/v-fokusu/politika/17886-izjemna-podpora-predsedniku-vlade-in-prvaku-sds-janezu-jani Izjemna podpora predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši, Demokracija, 15 1. 2013], vpogledano 2013-02-14</ref> Njegovi podporniki ga pogosto omenjajo kot najvidnejšega nasprotnika levice: {{citatni blok|»Janša je postal oster trn v peti levice in njenih šefov le zato, ker je v svojih kritikah dosleden, ker je dokaj dober analitik razmer, ker pri nobeni stvari zlepa ne popusti in ker se ga zaradi tega še bolj bojijo. Takšnih ljudi in oporečnikov levica prej namreč ni bila vajena, saj je s "preizkušenimi" prijemi (z zastraševanjem, udbovskimi provokacijami, zakonsko represijo itd.) vsakogar lahko zelo hitro ustrahovala, zlomila in se ga znebila kot političnega nasprotnika.«|[[Danilo Slivnik]]|Kučanov klan, stran 20, 1996}} Po anketi ''[[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]]'' se je v letih med 1988 in 2010 med prvih deset nominirancev za [[Slovenec leta|Slovenca leta]] uvrstil 14 krat (več uvrstitev sta dosegla le [[Milan Kučan]] (18) in [[Janez Drnovšek]] (17)).<ref>[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 Tomaž Bukovec: Slovenec leta 2010: Najbolj množična ljudska anketa, Nedeljski dnevnik, 8. december 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203133730/http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/1042408583 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref> == Kritični odzivi == ===V publicistiki=== V gorečem sporu je o njem dal zelo ostro izjavo njegov politični sopotnik [[Dimitrij Rupel]]: {{citatni blok|»Janša je demagog. V polemiki je nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike.«|Dimitrij Rupel, 1996|<ref>[http://www.mladina.si/92490/gospodar-in-odresenik/ Jure Trampuš: Gospodar in odrešenik, Mladina 16. 7. 2004], vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.delo.si/clanek/77922 Meta Roglič: Saga Pahorjevega posebnega odposlanca Delo, 21.03.2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203002611/http://www.delo.si/clanek/77922 |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-02-14</ref><ref>[http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2011/05/lubej_intervju_dimitrij_rupel.aspx SiOL-ov intervju z Dimitrijem Ruplom "Pahor je simpatičen, a je pomanjkljiv voditelj", 13.05.2011], vpogledano 2013-02-14</ref>}} Publicistka [[Spomenka Hribar]], tudi iz kroga, ki si je prizadeval za osamosvojitev, je objavila [[Hermenevtika|hermenevtično]] analizo stališč in delovanja Janeza Janše v knjigi ''Svet kot'' ''zarota – analiza političnega sloga Janeza Janše''.<ref name="SvetZarota">[http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html Spomenka Hribar, Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše, Ciceron, Ljubljana, 1996 in 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120513004723/http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/spomenka_hribar_svet_kot_zarota-2.html|date=2012-05-13}} ISBN 978-961-6627-22-1, vpogledano 2013-02-14</ref> Janeza Janšo opisuje kot politika, nevarnega za demokracijo v Sloveniji.<ref>[http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ Spomenka Hribar: Svet kot zarota – Politični koncept Janeza Janše, intervju, Razgledi.net, 25.11.2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924084927/http://www.razgledi.net/2011/11/25/spomenka-hribar-svet-kot-zarota-%E2%80%93-politicni-koncept-janeza-janse/ |date=2015-09-24 }}, Obsežen intervju s povzetki tez knjige z istim naslovom, vpogledano 2013-02-14</ref> Med drugim ocenjuje: {{citatni blok|»V Depali vasi je prišlo do prekoračitve vojaških pooblastil in v tem, principialnem, formalnem smislu, do vojaškega udara.«|Spomenka Hribar|Svet kot zarota - analiza političnega sloga Janeza Janše <ref name=SvetZarota /><ref>[http://www.pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ Damjan Likar: V Depali vasi je prišlo do vojaškega udara – že drugič v Janševi karieri, Vestnik pomurje.si, 07.04.2012.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130118232436/http://pomurje.si/pomurska-skupnost/blogi-uporabniki/v-depali-vasi-je-prislo-do-vojaskega-udara-ze-drug/ |date=2013-01-18 }}, vpogledano 2013-02-14, Vsebuje citat iz knjige S. Hribar: Svet kot zarota</ref>}} === V protestnih gibanjih 2012–2013 === [[Slika:Shod proti plenjenju in klientelnemu kadrovanju 05-sept-2013 605.JPG|thumb|right|250px|Protestni plakat (2013)]] V [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protestih]], ki so se razplamteli v času druge Janševe vlade v zimi 2012–2013, sta bila izpostavljena Janša in njegov politični tekmec Zoran Janković zaradi poročila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|protikorupcijske komisije]], ki je pri obeh zaznala »obremenjenost s korupcijskimi tveganji«.<ref name="KPK"/> Protestniki so zahtevali umik z oblasti celotne politične elite. Zlasti so negativno odmevali v levem delu javnosti nekateri javni nastopi Janeza Janše in drugih predstavnikov SDS, po elektronskih medijih in v poslanici shodu Zbora za republiko 8. februarja. Varuhinja človekovih pravic [[Zdenka Čebašek-Travnik]] je v Janševem govoru, ki je najbolj odmeval v delu, ko je delovanje političnih nasprotnikov označil z »[[levi fašizem|levim fašizmom]]«, zaznala [[sovražni govor]].<ref name="LeviFašizemDvigaPrah">[http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html Boris Šuligoj, Anže Božič: Janšev »levi fašizem« še vedno dviga prah, Delo, 12. februar 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203005007/http://www.delo.si/arhiv/jansev-levi-fasizem-se-vedno-dviga-prah.html |date=2013-12-03 }}, vpogledano 2013-03-03</ref> Poročilo KPK o Janševem premoženjskem stanju je pozneje odpravilo Vrhovno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK-ja, ki je odneslo Janšo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrhovno-sodisce-odpravilo-porocilo-kpk-ja-ki-je-odneslo-janso/359234|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|first=G. C. , B. V. , T.|last=H}}</ref> ===V umetnosti=== Lik in dela Janeza Janše so spodbudili tri slovenske umetnike, da so se leta 2007 uradno preimenovali. Vsi trije so prevzeli ime Janez Janša in pogosto sodelujejo: [[Janez Janša (režiser)]], [[Janez Janša (likovni umetnik)]] in [[Janez Janša (performer)]].<ref>Prejšnja imena treh umetnikov glej v [[Janez Janša (razločitev)]].</ref> Režiser Janez Janša je v sodelovanju z drugima dvema preimenovanima umetnikoma in številnimi [[intervju]]anci ustvaril film [[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]]. == Odlikovanja in priznanja == * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[red generala Maistra|red generala Maistra 1. stopnje z meči]] (24. december 1991) * {{flagicon|Slovenija|variant=|size=}} [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> *{{flagicon|Poljska|variant=|size=}} Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope (Ekonomski forum, 2021)<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša prejel nagrado Osebnost leta 2020 Srednje in Vzhodne Evrope |url=https://www.gov.si/novice/2021-09-09-predsednik-vlade-janez-jansa-prejel-nagrado-osebnost-leta-2020-srednje-in-vzhodne-evrope/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-09-13|language=sl}}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Rice-jansa-slovenia2 20060713 600.jpg|Z ameriško zunanjo ministrico [[Condoleezza Rice|Condoleezzo Rice]] (2006) Slika:Jansa-rumsfeld.JPG|alt=|Janša skupaj z nekdanjim ministrom za obrambo ZDA [[Donald Rumsfeld|Donaldom Rumsfeldom]], (november 2007) Slika:Valdis Dombrovskis (9298230997).jpg|alt=|Janša in [[Valdis Dombrovskis]] Slika:Janez Jansa George W Bush20060710.jpg|alt=|Janša in [[George Walker Bush|George W. Bush]] Slika:Dmitry Medvedev in Khanty-Mansiysk 26-27 June 2008-9.jpg|[[Javier Solana]], Janez Janša, [[Dmitrij Medvedjev]], [[Manuel Barroso|Jose Manuel Barroso]] (2008) Slika:EPP Summit, 22 March 2018 (40954072611).jpg|alt=|Janša skupaj z [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] na srečanju članic [[Evropska ljudska stranka|ELS]] (junij 2018) Slika:BSF 2021 Svetlana Tihanovska.jpg|alt=|Janša in [[Svetlana Tihanovska]], vodja beloruske opozicije (september 2021) Slika:BSF 2021 Andrej Plenković.jpg|alt=|Janša in hrvaški premier [[Andrej Plenković]] (september 2021) Slika:Janez Janša in Brussels 48.jpg|alt=|Janša in predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]] (2022) Slika:Janez Janša in Brussels 28.jpg|alt=|Janša in francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] Slika:EPP Summit October 2011 (6269730481).jpg|alt=|Janša in nekdani italijanski premier [[Silvio Berlusconi|Berlusconi]] (2011) </gallery> == Viri == {{sklici|2}} == Literatura == * {{cite book |last=Kozmus |first=Karmen |title=Politično delovanje Janeza Janše od leta 1988 do leta 1992 |publisher=[K. Kozmus] |location=Maribor |year=2010 |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=16506 |cobiss=18058504}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA: Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite book |last=Štefančič |first=Marcel |title=Janez Janša: biografija |publisher=Mladina |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=240672768}} == Glej tudi == * [[Slovenska demokratska stranka]] * [[Janšizem]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} {{SocialLinks}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-new|office}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]<br><small>kot ''republiški sekretar za ljudsko obrambo''</small> |years=1990–1994}} {{s-aft|after=[[Jelko Kacin]]}} |- {{s-bef|before=[[Franci Demšar]]}} {{s-ttl|title=[[Minister za obrambo Republike Slovenije]]|years=2000}} {{s-aft|after=[[Anton Grizold]]}} |- {{s-bef|before=[[Anton Rop]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2004–2008}} {{s-aft|after=[[Borut Pahor]]}} |- {{s-bef|before=[[José Sócrates]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Evropskega sveta]]|years=2008}} {{s-aft|after=[[Nicolas Sarkozy]]}} |- {{s-bef|before=[[Borut Pahor]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]|years=2012–2013}} {{s-aft|after=[[Alenka Bratušek]]}} |- {{s-ppo}} {{s-bef|before=[[Jože Pučnik]]}} {{s-ttl|title=[[Slovenska demokratska stranka|Predsednik Slovenske demokratske stranke]]|years=1993–danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Evropski svet}}{{Navpolja | list1 = {{MzORS}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{5VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{Pred Vl RS}} {{Predsedniki vlade Slovenije}} {{1DZRS}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{5DZRS}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{Predsedniki Evropskega sveta}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Grosuplje}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Nosilci reda generala Maistra]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Afera Depala vas]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Evropskega sveta]] [[Kategorija:Janez Janša| ]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Janša, Janez]] [[Kategorija:Grosupeljčani]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] 4n39977ch0ixg5yv22xeiiqmjq242an 4 10445 6708920 6708112 2026-07-09T15:45:56Z Pinky sl 2932 /* Povezovanje na Google Knjige */ dp 6708920 wikitext text/x-wiki {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{jedrce|Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje [[WP:P|zanesljiv vir]]. Na tej strani je razloženo, kako navajati vire.}} {{seznam pravil}} Ta stran je [[slogovni vodnik]] in opisuje, '''kako v člankih navajati vire'''. Pravilo [[Wikipedija:Preverljivost]] pravi, da je pripis vira potreben pri '''neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne'''. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]], ki je prav tako pravilo. Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo! == Zakaj navajati vire == * Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije. * V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o [[plagiatorstvo|prepisovanju]]. * V dokaz, da urejanje ni [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirno raziskovanje]]. * Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preveril vsakdo]]. * Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu. * Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo [[Wikipedija:Odpravljanje nesoglasij|odpravljanje]], kadar se pojavijo. * Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. '''Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.''' == Kdaj navajati vire== {{style}} === Ob dodajanju vsebine === '''Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.''' Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlogami za navajanje]]. === Slike === Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled: :Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005) Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: :Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ... Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ==Splošni viri== Priimek, Ime. ''Naslov dela''. Založnik, Kraj leto. <nowiki>ISBN</nowiki> COBISS. * Gik, Jevgenij Jakovljevič. ''Математика на шахматной доске''. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) {{COBISS|ID=3372601}} * Gik, Jevgenij Jakovljevič ''Schach und Mathematik''. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) {{COBISS|ID=39979521}} * Novčić, Slobodan D. ''Šah i matematika''. Beograd 1986. (v srbohrvaščini) * Petrović, Nenad. ''Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera''. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) {{COBISS|ID=5802297}} * Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. ''Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik''. Dusseldorf 1966. (v nemščini) Če je vir dosegljiv v [[COBISS]], lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole: <nowiki>{{COBISS|ID=123456789}}</nowiki> Če imate podatek o [[identifikator digitalnega objekta|identifikatorju digitalnega objekta]] (DOI - imajo ga predvsem [[znanstveni članek|znanstveni članki]], objavljeni na spletu), ga dodajte takole: <nowiki>{{DOI|id=1234546}}</nowiki> Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija [[Wikipedija:Predloga|predlog]] za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{tl|navedi splet}}, za knjige {{tl|navedi knjigo}}, za revije {{tl|navedi revijo}} ipd. (glej [[:Kategorija:Predloge za navajanje]]). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge. == Sprotni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali sprotni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===Sklici na koncu besedila=== {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila}} Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <code><nowiki><ref></nowiki></code> in <code><nowiki></ref></nowiki></code>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <code><nowiki><ref></nowiki></code> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim <code><nowiki></ref></nowiki></code> pa sledi presledek. Zgled wikikode: *<code><nowiki>[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref></nowiki></code> * <code><nowiki>Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...</nowiki></code> Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <code><nowiki><ref></nowiki></code> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"></nowiki></code> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"/></nowiki></code> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (<code><nowiki></ref></nowiki></code>) z novim začetnim. Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{tl|sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr.{{nbsp}}^[1]) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek [[penicilini]]. ====Kratki sklici==== {{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko,<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 23.'''&lt;/ref>'''</span> toda luna je manjša.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Brown 2006</nowiki>, str. 46.'''&lt;/ref>'''</span> Sonce je tudi zelo vroče.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 34.'''&lt;/ref>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Sklici ==</span><br /> <span style="color:black;">'''<nowiki>{{sklici}}</nowiki>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, Edward (2005). <nowiki>''The Sun''.</nowiki> Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku:{{anchor|refnote}} <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda luna je manjša.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup><br /><br /> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol></div><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </blockquote> Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol></div> </blockquote> ===Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila=== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. === Kdaj morate uporabiti sprotne sklice === {{shortcut|WP:MINREF}} Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev: {| class="wikitable" |- ! Tip trditve ! Smernica, ki zahteva sprotne sklice |- | Neposreden citat | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{tlx|navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah | [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] |} Ostale smernice, predvsem [[Wikipedija:Avtorske pravice|kršenje pravil o avtorskih pravicah]], prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir. ==Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Primeri=== ====Knjige==== Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije je neobvezen * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno :Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno ====Časopisni članki==== Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali druge oznake, kjer je to možno ====Spletne strani==== Sklici na WWW strani tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Film, TV ali video posnetki==== Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{cite book |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige''[[A Theory of Justice]]'' cvnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{cite book |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ==Slog navajanja== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ==Variacije načina navajanja== {{shortcut|WP:CITEVAR}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA}} Vdelane povezave na zunanja spletišča naj se ne uporabljajo kot oblika sprottnega navajanja, ker zelo hitro [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|zastarijo]]. Wikipedija je to omogočala v začetnih letih — npr. z dodajanjem povezave po stavku: <nowiki>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</nowiki>, kar se prikaže kot: [http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]. To ni več priporočljivo. Ustrezno zapisane povezave imajo prednost pred golimi povezavami, tudi če so gole povezave postavtljene med značke ''ref'': <code><nowiki><ref>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</ref></nowiki></code>. Ker je vsak sklic, ki ustrezno identificira vir, boljši od ničesar, ne vračajte dobronamernega dodajanja delnih sklicev. Ti lahko ostanejo začasno, vendar jih je treba čim prej zamenjati s popolnimi, pravilno oblikovanimi sklici Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za vstavljanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] v vsebino članka, npr.: {{!xt|»[http://apple.com {{!xt|Apple Inc.}}] je oznanil svoj najnovejši izdelek ...«}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav <span id="Mrtve povezave"></span>=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save) ali [[archive.today]] (https://archive.today), so precej preproste za uporabo. '''Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.''' Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Reference== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} [[Kategorija:Slogovne smernice Wikipedije|Navajanje virov]] [[es:Wikipedia:Referencias]] [[fr:Wikipédia:Citez vos sources]] [[gl:Wikipedia:Cite as fontes]] [[mk:Википедија:Цитирање на извори]] mvgk2ku6gqhlwjjrringi41wkqe192l 6708933 6708920 2026-07-09T16:17:13Z Pinky sl 2932 /* Povezovanje na strani v datotekah PDF */ dp 6708933 wikitext text/x-wiki {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{jedrce|Vsebina, ki je sporna ali pa bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje [[WP:P|zanesljiv vir]]. Na tej strani je razloženo, kako navajati vire.}} {{seznam pravil}} Ta stran je [[slogovni vodnik]] in opisuje, '''kako v člankih navajati vire'''. Pravilo [[Wikipedija:Preverljivost]] pravi, da je pripis vira potreben pri '''neposrednem navajanju in za trditve, ki so sporne ali bodo po vsej verjetnosti za koga sporne'''. Katero koli vsebino, ki je sporna in za katero ni navedenega vira, lahko odstrani kateri koli urejevalec. Za pojasnilo pomena uporabe dobrih virov za biografije živečih oseb glej [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]], ki je prav tako pravilo. Kadar ne vemo, kako oblikovati navedek, navedimo kolikor je le mogoče veliko podatkov, oblikovanje pa bo morda popravil kdo drug. Navajajmo! == Zakaj navajati vire == * Za večjo verodostojnost in avtoriteto Wikipedije. * V zahvalo viru za koristne podatke in da se izognemo trditvam o [[plagiatorstvo|prepisovanju]]. * V dokaz, da urejanje ni [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirno raziskovanje]]. * Da bo vsebina člankov bolj verodostojna in da jo bo lahko [[Wikipedija:Preverljivost|preveril vsakdo]]. * Da bodo uporabniki lahko našli dodatne zanesljive podatke o predmetu. * Za preprečevanje nesoglasij med urejevalci in njihovo [[Wikipedija:Odpravljanje nesoglasij|odpravljanje]], kadar se pojavijo. * Da poskrbimo, da bo vsebina o živečih osebah podprta z zanesljivimi viri in se bo ujemala z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]]. '''Opomba: drugih člankov Wikipedije se ne sme uporabljati kot virov.''' == Kdaj navajati vire== {{style}} === Ob dodajanju vsebine === '''Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir.''' Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. Vire lahko dodamo tudi za vsebino, ki je nismo napisali sami. Dodajanje virov je odličen način prispevanja k Wikipediji. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za navajanje|predlogami za navajanje]]. === Slike === Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Zgled: :Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005) Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: :Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ... Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ==Splošni viri== Priimek, Ime. ''Naslov dela''. Založnik, Kraj leto. <nowiki>ISBN</nowiki> COBISS. * Gik, Jevgenij Jakovljevič. ''Математика на шахматной доске''. Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) {{COBISS|ID=3372601}} * Gik, Jevgenij Jakovljevič ''Schach und Mathematik''. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) {{COBISS|ID=39979521}} * Novčić, Slobodan D. ''Šah i matematika''. Beograd 1986. (v srbohrvaščini) * Petrović, Nenad. ''Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera''. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) {{COBISS|ID=5802297}} * Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. ''Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik''. Dusseldorf 1966. (v nemščini) Če je vir dosegljiv v [[COBISS]], lahko poiščete njegovo oznako (COBISS.SI-ID), npr. 123456789 in dodate povezavo (kot v zgornjih primerih) takole: <nowiki>{{COBISS|ID=123456789}}</nowiki> Če imate podatek o [[identifikator digitalnega objekta|identifikatorju digitalnega objekta]] (DOI - imajo ga predvsem [[znanstveni članek|znanstveni članki]], objavljeni na spletu), ga dodajte takole: <nowiki>{{DOI|id=1234546}}</nowiki> Za samodejno oblikovanje virov obstaja serija [[Wikipedija:Predloga|predlog]] za navajanje "Predloga:Navedi...". Za spletne strani je tako {{tl|navedi splet}}, za knjige {{tl|navedi knjigo}}, za revije {{tl|navedi revijo}} ipd. (glej [[:Kategorija:Predloge za navajanje]]). Navodila za uporabo so v dokumentaciji vsake predloge. == Sprotni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali sprotni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===Sklici na koncu besedila=== {{see also|Pomoč:Sklici na koncu besedila}} Sprotno navajanje se v članku doseže s HTML-označevalcema <code><nowiki><ref></nowiki></code> in <code><nowiki></ref></nowiki></code>, ki oklepata navedek. Med njima je lahko kateri koli tekst (funkcija je bila prvotno namenjena vstavljanju opomb), tudi predloga za navedek. Prvi <code><nowiki><ref></nowiki></code> naj se začne brez presledka tik za ločilom stavka s trditvijo, za zaključnim <code><nowiki></ref></nowiki></code> pa sledi presledek. Zgled wikikode: *<code><nowiki>[[Britanci|Britanski]] raziskovalci so leta 2010 ugotovili, da [[veverice]] grizejo [[lubje]] postrani.<ref>{{navedi revijo |author=Smith, John |year=2010 |title=Assymetric bite-marks on bark attributed to squirrels |journal=Mammalogy |volume=13 |issue=1 |pages=4}}</ref> To je v nasprotju s prej uveljavljenim stališčem o pravokotnem grizljanju veveric, ki naj bi bilo energetsko ugodnejše.<ref>To stališče ni bilo nikoli neposredno dokazano. Vir: {{navedi revijo |author= ..... }}</ref></nowiki></code> * <code><nowiki>Pravica je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Zaradi tega ...</nowiki></code> Sistem omogoča tudi pripisovanje več trditev istemu viru; v tem primeru je treba označevalec <code><nowiki><ref></nowiki></code> poimenovati. Ob prvem ga oblikujte tako: <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"></nowiki></code> (zaključni označevalec je enak), ob vsakem naslednjem pa zapišite samo <code><nowiki><ref name="poljubno_ime"/></nowiki></code> (s poševnico!), brez izpisa vira in zaključnega označevalca. Če želite navesti več kot en vir za isto trditev, začnite takoj po zaključnem označevalcu (<code><nowiki></ref></nowiki></code>) z novim začetnim. Vsi sprotni navedki se izpišejo v seznamu na koncu članka v poglavju »Sklici« z uporabo predloge {{tl|sklici}}. Sistem prikaže sprotne navedke kot nadpisano številko (npr.{{nbsp}}^[1]) s povezavo na seznam spodaj. Zgled za navajanje z različnimi kombinacijami sprotnih navedkov je članek [[penicilini]]. ====Kratki sklici==== {{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} Takole izgledajo kratki sklici v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko,<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 23.'''&lt;/ref>'''</span> toda luna je manjša.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Brown 2006</nowiki>, str. 46.'''&lt;/ref>'''</span> Sonce je tudi zelo vroče.<span style="color:black;">'''&lt;ref>'''<nowiki>Miller 2005</nowiki>, str. 34.'''&lt;/ref>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Sklici ==</span><br /> <span style="color:black;">'''<nowiki>{{sklici}}</nowiki>'''</span><br /><br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon," <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, Edward (2005). <nowiki>''The Sun''.</nowiki> Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku:{{anchor|refnote}} <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda luna je manjša.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup><br /><br /> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol></div><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </blockquote> Skrajšani sklici, ki v članku namesto datumov izdaje rajši uporabljajo naslove, izgledajo takole: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> <font size="3">Sklici</font> ---- <div class="references-small"> <ol class="references"> <li id="noteFoot01b" >'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b" >'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b" >'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol></div> </blockquote> ===Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila=== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>.</span> </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. === Kdaj morate uporabiti sprotne sklice === {{shortcut|WP:MINREF}} Wikipedijina pravila o vsebini zahtevajo sprotne sklice na zanesljive vire za sledeče štiri tipe trditev: {| class="wikitable" |- ! Tip trditve ! Smernica, ki zahteva sprotne sklice |- | Neposreden citat | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršnakoli trditev, ki je sporna (tj. je bila odstranjena, izražen je bil dovom o pravilnosti na pogovorni strani, označena je bila z {{tlx|navedi vir}} ali s podobnim označevalcem) | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Kakršna koli trditev, za katero verjamete, da lahko postane sporna. | [[Wikipedija:Preverljivost]] |- | Sporni material, vrednostno negativen, pozitiven ali nevtralen, o živečih osebah | [[Wikipedija:Biografije živečih oseb]] |} Ostale smernice, predvsem [[Wikipedija:Avtorske pravice|kršenje pravil o avtorskih pravicah]], prepovedujejo vključevanje določenih informacij, kot je prenatančno parafraziranje, tudi če material vsebuje sprotne sklice na zanesljiv vir. ==Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Primeri=== ====Knjige==== Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije je neobvezen * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno :Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno ====Časopisni članki==== Sklici na članke v časopish, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali druge oznake, kjer je to možno ====Spletne strani==== Sklici na WWW strani tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====Film, TV ali video posnetki==== Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{cite book |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige''[[A Theory of Justice]]'' cvnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{cite book |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ==Slog navajanja== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ==Variacije načina navajanja== {{shortcut|WP:CITEVAR}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA}} Vdelane povezave na zunanja spletišča naj se ne uporabljajo kot oblika sprottnega navajanja, ker zelo hitro [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|zastarijo]]. Wikipedija je to omogočala v začetnih letih — npr. z dodajanjem povezave po stavku: <nowiki>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</nowiki>, kar se prikaže kot: [http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]. To ni več priporočljivo. Ustrezno zapisane povezave imajo prednost pred golimi povezavami, tudi če so gole povezave postavtljene med značke ''ref'': <code><nowiki><ref>[http://media.guardian.co.uk/site/story/0,14173,1601858,00.html]</ref></nowiki></code>. Ker je vsak sklic, ki ustrezno identificira vir, boljši od ničesar, ne vračajte dobronamernega dodajanja delnih sklicev. Ti lahko ostanejo začasno, vendar jih je treba čim prej zamenjati s popolnimi, pravilno oblikovanimi sklici Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za vstavljanje [[WP:ZP|zunanjih povezav]] v vsebino članka, npr.: {{!xt|»[http://apple.com {{!xt|Apple Inc.}}] je oznanil svoj najnovejši izdelek ...«}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav <span id="Mrtve povezave"></span>=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save) ali [[archive.today]] (https://archive.today), so precej preproste za uporabo. '''Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.''' Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Reference== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} [[Kategorija:Slogovne smernice Wikipedije|Navajanje virov]] [[es:Wikipedia:Referencias]] [[fr:Wikipédia:Citez vos sources]] [[gl:Wikipedia:Cite as fontes]] [[mk:Википедија:Цитирање на извори]] lcxrytxpxceugiu42z64fipxwle0q9m 0 14711 6709012 6577215 2026-07-09T19:21:59Z ~2026-39044-89 262735 Zamenjava strani s/z 'rad ma moske rres' 6709012 wikitext text/x-wiki rad ma moske rres hqsjoc3w34ui2xnubwwkpmcm3ekk2ch 6709015 6709012 2026-07-09T19:23:43Z USSR-Slav 195426 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-39044-89|~2026-39044-89]] ([[User talk:~2026-39044-89|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6577215 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Osebno ime |name = Ivan |image = Ivan Cankar.jpg |imagesize = |caption = [[Ivan Cankar]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = hebrejsko ime |origin = Jehohannan |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Ivan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Tako [[ime]] Ivan kot [[Janez]] izhajata iz [[grščina|grškega]] imena ''Ιoχαννης'' (''Johánnês''), ''Ιωαννης'' (''Jôánnês''), to pa iz [[hebrejščina|hebrejskega]] Jehohannan, skrajšano ''Johann'' z nekdanjim pomenom »Jahve (to je [[Bog]]) je milostljiv, se je usmilil«. Ime je torej ''teoforično'' (to je, da ima sestavino Bog) in so ga prvotno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == * moške oblike imena: Ija, Ivanček, Ivanko, Ive, Ivek, Ivi, Ivko, Ivo, Janez (Janko, Jani, Jan), Van, Vači, Vanče, Vanček, Vanči, Vančo, Vane, Vanek, Vanja, Vanjo * ženske oblike imena: Ivi, Ivica, Ivana, Ivanka, Vanja, Jana, Janja == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Ivan: 22.043 Med vsemi moškimi imeni pa je ime Ivan po pogostosti uporabe uvrščeno na 4. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Ivan|spol=M}}</ref> == Priimki nastali iz imena == Iz imena Ivan in njegovih različic so nastali številni priimki, npr.: Ivanač, [[Ivanc]], Ivanč, Ivanček, Ivančevič, [[Ivančič]], [[Ivanec]], [[Ivanek]], Ivanetič, Ivanež, [[Ivanič]][[, Ivanjko]], [[Ivanšek]], Ivanjšek, [[Jovan]], [[Jovanovič]], Jovič, [[Juvanc]], Vanič, Vanček, Vankuš, Vanovič, Vanovšek in še mnoga druga. == Imena krajev == Po imenu Ivan so v [[Slovenija|Sloveniji]] imenovani številni kraji kot npr.: [[Ivanci]], [[Ivančna Gorica]], [[Ivandol]], [[Ivanja vas]], [[Ivanje selo]], [[Ivanji Grad]], [[Ivanjkovci]], [[Ivanjski Vrh, Gornja Radgona|Ivanjski Vrh]], [[Ivanjše]], [[Ivanjševski Vrh]], [[Ivanovci]] in še druga. == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Ivan zapisano skupaj z Janezom.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na I]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] *[[Janez]] == Viri == {{sklici|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] myfa9zscorxwfx981pzdux1qcax5po8 0 27963 6709166 6620920 2026-07-10T09:59:44Z Erardo Galbi 166658 6709166 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Enota deželne decentralizacije Trst | izvorno_ime = Ente di decentramento regionale di Trieste | vrsta = [[Enota deželne decentralizacije]]<br/>Bivša [[Pokrajine Italije|pokrajina]] (1922–1947, 1954–2017) | zastava = | grb = Provincia di Trieste-Stemma.svg | zemljevid = Trieste in Italy.svg | dežela = [[Slika:Friuli-Venezia-Giulia-Stemma.svg|14px|link=]] [[Furlanija - Julijska krajina]] | glavno_mesto = [[Trst]] | občine = 6 | ustanovitev = 29. novembra 2019<ref>{{navedi splet |url=http://arpebur.regione.fvg.it/newbur/visionaBUR?bnum=2019/12/04/36 |title=BOLLETTINO UFFICIALE DELLA REGIONE FVG - I SUPPLEMENTO ORDINARIO N. 36 DEL 4 DICEMBRE 2019 AL BUR N. 49 DEL 4 DICEMBRE 2019}}</ref> | predsednik = | površina = 212,50 | površina_ref = | prebivalstvo = 228396 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-12}}</ref> | poštne_številke = | telefon = | registrska = TS | istat = }} '''Enota deželne decentralizacije Trst''' ({{jezik-it|Ente di decentramento regionale di Trieste}}) je od 1. julija 2020<ref>{{navedi novice|author=|title=Dopo 1.315 giorni riecco le Province Roberti: obiettivo elezione diretta|work=Messaggero Veneto|date=2020-07-01}}</ref> ena izmed štirih upravno-ozemeljskih enot [[italija]]nske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]]. Obsega ves jugovzhodni del dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je bil v letih 1947–54 vključen v [[Svobodno tržaško ozemlje]], in se skoraj prekriva z nekdanjo cono A. Na severu meji na [[Enota deželne decentralizacije Gorica|enoto deželne decentralizacije Gorica]], na vzhodu in jugu na [[Slovenija|Slovenijo]] ter na zahodu na [[Tržaški zaliv]]. V mejah današnje enote je do leta 2017 obstajala '''pokrajina Trst''' (tudi ''Tržaška pokrajina'', {{Jezik-it|Provincia di Trieste}}). Ukinjena je bila z deželnim zakonom Furlanije - Julijske krajine št. 20 z dne 9. decembra 2016<ref name="#1">{{navedi splet |url=https://www.gse.it/normativa_site/GSE%20Documenti%20normativa/FRIULI_V_G_LR_n20__09_12_2016.pdf |title=Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20 |accessdate= |date=9. december 2016 |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in leta 2017 nadomeščena z novo lokalnosamoupravno obliko, območno [[Julijska medobčinska zveza|Julijsko medobčinsko zvezo]] (''Unione territoriale intercomunale Giuliana''). Pokrajina še vedno obstaja kot upravna enota državnih organov na območju in jo državni statistični inštitut pozna kot »nadobčinsko ozemeljsko enoto brez upravne funkcije«.<ref name=":0">{{navedi knjigo |title=Annuario Statistico italiano 2021 |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2021/ASI_2021.pdf |year=2021 |editor=Istituto nazionale di statistica |location=Roma |page=5}}</ref> Prokrajina, ki je bila ukinjena leta 2017, bo ponovno ustanovljena leta 2027.<ref>{{Navedi novice|title=Deželni svet FJK potrdil ponovno vzpostavitev pokrajin|date=1. julij 2026|url=https://www.sta.si/3573135/dezelni-svet-fjk-potrdil-ponovno-vzpostavitev-pokrajin}}</ref> == Mesta == Enota deželne decentralizacije Trst je z 212,5&nbsp;km² ozemeljsko najmanjša upravno-ozemeljska enota druge ravni v celotni Italiji. Edini mesti sta [[Trst]] z 208.614 prebivalci in [[Milje, Italija|Milje]] s 13.414 prebivalci. ==Občine== Tržaško enoto deželne decentralizacije sestavljajo naslednje občine (šest) (''it. comuni''). Glavno mesto je označeno '''krepko'''. {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Koda [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]] ! colspan="2" |Ime občine ! rowspan="2" |Območje (km²) ! rowspan="2" |Prebivalci <br />(2017) ! rowspan="2" |Zemljevid |- !slovensko !italijansko |- |032001 |[[Devin-Nabrežina]] | Duino-Aurisina |45 | align="right" |8480 |[[Slika:Map of comune of Duino-Aurisina (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|frameless|50x50px]] |- |032002 |[[Repentabor]] | Monrupino |12,7 | align="right" |883 |[[Slika:Map of comune of Monrupino (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|frameless|50x50px]] |- |032003 |[[ Milje]] | Muggia |13 | align="right" |13.111 |[[Slika:Map of comune of Muggia (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|frameless|50x50px]] |- |032004 | [[Dolina, Trst|Dolina]] | San Dorligo della Valle |24,5 | align="right" |5754 |[[Slika:Map of comune of San Dorligo della Valle (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|frameless|50x50px]] |- |032005 |[[ Zgonik]] | Sgonico |31,3 | align="right" |2072 |[[Slika:Map of comune of Sgonico (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|frameless|50x50px]] |- |032006 |'''[[Trst]] ''' |Trieste |84,49 | align="right" |204.338 |'''[[Slika:Map of comune of Trieste (province of Trieste, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|frameless|50x50px]]''' |- | | colspan="2" |'''Skupaj''' |'''212''' | align="right" |'''234,638''' |[[Slika:Map of province of Trieste (region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg|frameless|50x50px]] |- |} ==Zgodovina== Trst je bil pod nadzorom [[starorimska civilizacija|Rimljanov]] že leta 177 pr. n. št.; cesar [[Julij Cezar]] mu je podelil status kolonije z [[latinščina|latinskim]] imenom ''Tergeste'' in ga leta 51 pr. n. št. omenja tudi v svojem delu ''[[Commentarii de bello Gallico]]''. Po razpadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je [[mesto]] ostalo važno [[trgovina|trgovsko]] središče, predvsem zato, ker so preko njegovega ozemlja potekale vse poti med [[Balkan]]om in severno [[Italija|Italijo]]. Niti [[Langobardi]], niti [[Karel Veliki]] niso veliko vplivali na razvoj mesta. Za časa [[Franki|frankovske]] oblasti, od 796 do 948, je sedanje ozemlje Pokrajine Trst spadalo v okvir Istrske krajine. Leta 948 je Trst postal samostojna pokrajina in vključeval ozemlje današnjih občin Trst in Dolina, ostalo ozemlje pa je še dalje sodilo k [[Istra|Istri]]. === Pod Habsburžani === Večji problemi so nastajali le z [[Beneška republika|Benečani]], s katerimi se je Trst občasno tudi vojaško boril za prosto plovbo po severnem [[Jadransko morje|Jadranu]], dokler ni leta 1382 mesto prišlo pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Takrat je bila Pokrajina Trst razdeljena na posest [[Devin, Italija|Devinskih]] gospodov (obsegajočo nekako ozemlje sedanjih občin [[Devin, Italija|Devin]] - [[Nabrežina]], [[Zgonik]] in [[Repentabor]]), deželo Trst (nekako današnjo občino Trst), sedanji občini [[Milje]] in [[Dolina, Trst|Dolina]] pa sta bili vključeni v Beneško Istro. Na ta način so se Tržačani sicer uradno odpovedali samostojnosti, vendar so ostali dejansko avtonomni. Trgovina in [[promet]] sta se nemoteno razvijala. Leta 1719 je bil Trst razglašen za svobodno pristanišče, s čimer se je začelo za mesto najugodnejše obdobje njegove [[zgodovina|zgodovine]]. === Ilirske province === {{glavni|Ilirske province}}Prej opisano upravno stanje je trajalo do leta 1809, ko so bile po [[Napoleon Bonaparte|napoleonovih]] osvajanjih in ukinitvi Beneške republike ustanovljene [[Ilirske province]]. === Znova pod Habsburžani === Leta 1813 so Avstrijci spet prevzeli oblast nad tržaško pokrajino in Istro. Trst je zaradi svojega strateškega položaja in vloge najpomembnejšega trgovskega [[pristanišče|pristanišča]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] postal vodilno trgovsko središče. Njegova vloga je bila še poudarjena leta 1857 z dograditvijo železniške proge [[Južna železnica|Dunaj-Trst]]. Leta 1867 je Trst postal glavno mesto [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]]. Dobil je naziv »drugo mesto monarhije«, kar ga je po važnosti postavljalo neposredno za [[Dunaj]]. [[Slika:View of Trieste from Colle di San Giusto.jpg|300px|thumb|Trst z griča Svetega Justa]] Zanimivo je, da je bil Trst na začetku 20. stoletja s 56.000 [[Slovenci|slovenskimi]] prebivalci (po popisu 1910) tudi največje slovensko mesto (Ljubljana je, z nemško govorečo manjšino vred, takrat štela 52.000 prebivalcev). Skupaj s številnimi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovaki, in Rusi so bili številčnejši od Italijanov. Predmestje je bilo skoraj popolnoma slovensko, vasi pa v celoti. Trst je bil tudi prvi in največji center slovenskega kapitala, organiziranega delavskega gibanja in tudi pomembno središče slovenske družbeno-kulturne dejavnosti. === Prva svetovna vojna === [[Iredentizem|Italijanski nacionalisti]] so zaradi ekonomskih razlogov, zaradi avtonomije, ki jo je mesto uživalo, in zaradi politične prevlade bogate elite, ki jo je omogočal veljavni volilni sistem, gledali na avstrijsko nadvlado načeloma z odobravanjem. Kljub temu se je vedno bolj krepil strah pred rastočim slovenskim vplivom v mestu. V obdobju pred letom 1914 je postajala vedno vplivnejša skupina [[Iredentizem|italijanskih nacionalnih skrajnežev]], ki so na Trst gledali kot na »neodrešeno ozemlje« pod tujo nadvlado, njihovi pripadniki so zahtevali priključitev vseh dežel z italijanskim prebivalstvom k Italiji. V obdobju pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je med večinskim italijanskim prebivalstvom vedno bolj širilo prepričanje, da avstrijska oblast podpira težnje Slovencev, da bi s tem omejila italijanski vpliv v mestu. Osebnost, ki jo je treba omeniti v zvezi z italijanskim iredentističnim nacionalizmom, je [[Wilhelm Oberdank]] - italijanski skrajnež slovenskega rodu, znan tudi kot Guglielmo Oberdan. === Italijanska okupacija === Po razpadu [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu [[Rapalska pogodba|Rapalske mirovne pogodbe]] novembra 1920, je bil Trst skupaj z [[Istra|Istro]] in [[Kvarner]]skimi otoki priključen [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]]. Tako so bili k Italiji priključeni nekdanja avstrijska dežela Trst z okolico, Goriško-Gradiščanska, [[Istra]], ter okraja [[Postojna]] in [[Idrija]] na [[Kranjska|Kranjskem]]. To je bil močan udarec za tržaško gospodarstvo, saj se je mesto znašlo na skrajnem robu države, ki sploh ni potrebovala ne njegovega pristanišča, ne njegovih trgovskih vezi in izkušenj z deželami, ki takrat niso bile zaželene kot komercialni partnerji. Mesto je stagniralo. Poleg gmotnih težav so Tržačani kmalu izkusili tudi izgrede [[fašizem|fašističnih]] skrajnežev, ki so se grobo znašali nad slovenskim prebivalstvom. Uradni napotki za »italijanizacijo« prebivalstva so bili strogo uresničeni, večinoma s silo. Slovenski kulturni center [[Narodni dom v Trstu|Narodni dom]], delo arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] je bil julija 1920 požgan. Večkrat so požgali in uničili uredništva slovenskih časopisov in 120 drugih slovenskih gospodarskih, delavskih in kulturnih ustanov. Že po prvi svetovni vojni se je moralo iz Trsta izseliti okrog 20.000 [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskih]] državljanov, ki so jih nadomestili priseljenci z juga Italije,{{Navedi vir}} v naslednjih desetletjih pa se je iz Julijske krajine izselilo najmanj 105.000 Slovencev in Hrvatov. V času fašizma je bilo zaprtih več deset tisoč Slovencev. Ker je bil tržaški zapor Coroneo premajhen, so jih vozili tudi v [[Koper|koprski]] zapor, med drugimi tudi bazoviške junake. {{Navedi vir}} V Trstu so nato uredili še mučilnice in zapore v Vili Triste, pri jezuitih, v ulici Cologna in prostorih pod [[trg Oberdan|trgom Oberdan]]. === Druga svetovna vojna === V času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Trst predmet spopadov, saj so si ga lastile vse strani. V mestu samem so bili močno zastopani [[Judje]], italijanski [[iredentist]]i, [[Slovenci]], pripeljani [[domobranci]], [[ustaši]], [[četniki]], [[Ukrajina|Ukrajinci]], [[Poljaki]] in razni drugi kolaboracionisti iz vsega vzhodnega dela Evrope, kar je povzročalo nevarna trenja. Ko so leta 1944 [[Nemci]] začeli uporabljati [[Rižarna|Rižarno]] kot [[koncentracijsko taborišče]] s krematorijem, je tudi napetost med prebivalci pogubila veliko ljudi. Računajo, da je v [[Rižarna, Trst|Rižarni]] umrlo okoli 5000 internirancev, v veliki večini Slovencev. V Trstu je ves čas vojne deloval tudi posebni inšpektorat italijanske policije Kraljevine Italije, nato pa [[Fašizem|Republike Salo]], od katerega je najbolj znana njegova politična sekcija, imenovana Banda Collotti. Skozi prostore tega inšpektorata je šlo okrog 5000 protifašistov, po večini Slovencev. Trst je imel tudi močno [[kolaboracija|kolaboracionistično]] Guardio civico ([[Vaška straža|mestna straža]]), ki je pobite aktiviste [[OF]] in partizane metala v opuščeni [[bazovski šoht]], danes italijanski nacionalni spomenik »Foiba di Basovizza«. Po podatkih [[ANED]], je od 42 vlakovnih kompozicij, ki so z območja Italije odpeljale deportirance samo v taborišče [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], kar 30 odpeljalo s tržaške železniške postaje, večina vlakov iz Trsta pa je šla za [[Auschwitz]], večinoma Slovencev, Hrvatov ter Judov, vendar o njihovem številu ni ohranjenih podatkov. [[Slika:Jugoslovanska vojska v Trstu.jpg|sličica|Jugoslovanska vojska v Trstu, maj 1945]] 1. maja 1945 so enote [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|Jugoslovanske armade]], Komande mesta Trst, delavskih bataljonov pod vodstvom OF in [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] jugoslovanske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] osvobodile Trst iz rok [[Wehrmacht|nemške vojske]], ki je bila Trst zasedla po kapitulaciji fašistične [[Kraljevina Italija|Italije]] leta 1943. Takoj za tem so še istega dne prispele v Trst tudi [[Nova Zelandija|novozelandske]] zavezniške enote, ki so dotedaj čakale v Štivanu, na robu občine. [[Slika:La Borsa 25.7.04.JPG|sličica|Poslopje tržaške borze, danes sedež Trgovinske zbornice]] Oblast v mestu so prevzeli [[Jugoslavija|Jugoslovani]]. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so »Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod nemške okupacije in izpod [[Italija|italijanske države]]«. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, tudi zato, ker so sledile aretacije Italijanov, a tudi Slovencev, ki so nasprotovali jugoslovanski prisotnosti in [[komunizem|komunistični ideologiji]]. Večina aretiranih je bila po sojenju (v Ljubljani) izpuščena, dokazani zločinci so bili obsojeni na zaporne kazni ali usmrčeni.<ref>[http://www.diecifebbraio.info/category/foibe/ Dieci febbraio - foibe] (v [[italijanščina|italijanščini]])</ref> Filofašistična propaganda še danes izjavlja, da so bili aretirani ljudje v velikem številu naglo obsojeni in deportirani ali pometani v [[fojba|fojbe]], kar se je po očiščenju kraških [[bazovski šoht|šohtov]] izkazalo za laž.<ref>LA “FOIBA” DI BASOVIZZA (diecifebbraio.info) – Dossier Claudia Cernigoi</ref> Kljub temu nekateri današnji slovenski publicisti izkoriščajo trenutno politično-ideološko usmerjenost [[Slovenija|države]] za obnavljanje fašističnega obrekovanja tedanjih jugoslovanskih oblasti.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2021-10-26 |archive-date=2010-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm |date=2010-01-20 }}</ref> Pod pritiskom zahodnih zaveznikov je Jugoslovanska armada morala zapustila Trst 12. junija 1945. === Po drugi svetovni vojni === [[Slika:Palazzo Galatti - Piazza Vittorio Veneto 4.jpg|sličica|Palača Galatti, sedež pokrajinske uprave]] {{glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Po 40-dnevnem obdobju jugoslovanske ljudske oblasti v Trstu, ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], so bile jugoslovanske vojaške enote zaradi angloameriškega diktata prisiljene zapustiti Trst in se umakniti za t.i. [[Morganova linija|Morganovo demarkacijsko linijo]]. Po sporazumu, ki je bil podpisan v [[Devin, Italija|Devinu]] 20. junija 1945, med angloameriško in jugoslovansko stranjo, je bila ponovno uvedena Julijska krajina. {{Navedi vir}} Septembra 1947 je bilo ustanovljeno [[Svobodno tržaško ozemlje]] (STO). Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona A s Trstom vred je bila z izjemo [[Plavje|Plavij]] priključena Italiji, cona B pa [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskimi sporazumi]], ki sta jih podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. == Naravne znamenitosti == Vsa pokrajina je [[kras|kraško]] območje in razen [[Timava|Timave]] in [[Dolina Glinščice pri Trstu|Glinščice]] brez površinskih vodnih tokov. [[Briška jama]] je po [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] »največja turistična jama na svetu«. Seznam zaščitenih območij: * [[Morski rezervat Miramar]] (Riserva naturale marina di Miramare nel Golfo di Trieste) * [[Naravni rezervat Devinske stene]] (Riserva naturale delle Falesie di Duino) * [[Naravni rezervat na Volniku]] (Riserva naturale del Monte Lanaro) * [[Naravni rezervat na Medvedjaku]] (Riserva naturale del Monte Orsario) * [[Naravni rezervat doline Glinščice]] (Riserva naturale della Valle Rosandra) * [[Biotop jezerc pri Orehu]] (Biotopo Laghetti delle Noghere) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * Bufon, Milan; Kalc, Aleksej ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji, Prva knjigaː Tržaška pokrajina'', Založništvo tržaškega tiska d.d., Trst, 1990 {{COBISS|ID=6336261}} * Volpi-Lisjak, Bruno ''Tržaško morje : kraška obala, mesto in vasi : prezrti del zgodovine Slovencev'' Libris, Koper 2010 {{COBISS|ID=249923840}} ISBN 978-961-6618-24-3 ==Glej tudi== * [[Julijska medobčinska zveza]] ([[Tržaška pokrajina]]) {{Province of Trieste|nocat=yes}} {{Authority control}} [[Kategorija:Enote deželne decentralizacije|Trst]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2019]] l45kf2wt8xzb2xgvualx8ssc9h0cgzz 0 28261 6708854 6561461 2026-07-09T13:33:59Z Ljuba24b 92351 6708854 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Stolnica sv. Pavla | fullname = Stolnica sv. Pavla apostola | image = St Pauls aerial (cropped).jpg | caption = Pogled iz zraka na katedralo svetega Pavla | pushpin label position = St Paul's Cathedral | coordinates = {{koord novi|51.5138|-0.0983|region:GB|format=dms|display=inline,title}} | pushpin map = Anglija | mapframe = | mapframe-zoom = | mapframe-caption= | mapframe-marker = | mapframe-wikidata = | location = [[London]], EC4 | country = Združeno kraljestvo | denomination = [[Angleška cerkev]] | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | website = {{URL|http://www.stpauls.co.uk/|stpauls.co.uk}} | consecrated date = 1697 | status = aktivna | heritage designation = Grade I | previous cathedrals = 4 | architect = [[Christopher Wren]] | style = angleški barok | years built = 1675–1710 | groundbreaking = 1675 | completed date = 1710 | length = 158 m | width nave = 37 m | width transepts = 75 m | height = 111 m | dome height outer = 85 m | dome height inner = 69 m)<ref name="A Pictorial and Descriptive Guide to London and Its Environs p. 209">{{navedi knjigo| access-date=2023-09-17| author=Ward Lock & Co., Limited| date=1914| edition=Thirty-Eighth Edition—Revised| oclc=437623827| page=209| publication-place=London| publisher=Ward Lock & Co., Limited| title=A Pictorial and Descriptive Guide to London and Its Environs| url={{Google Books URL | 1=tQdUAAAAYAAJ | pg=209}}}}</ref> | dome dia outer = 34 m | dome dia inner = 31 m | tower quantity = 2 | tower height = 67 m | diocese = London | diocese start = 604 | province = Canterbury | bishop = Sarah Mullally | dean = Andrew Tremlett | organist = William Fox }} '''Stolnica sv. Pavla''' je anglikanska stolnica v [[London]]u v [[Anglija|Angliji]] in je sedež londonskega škofa. Stolnica služi kot matična cerkev londonske škofije. Stoji na hribu Ludgate na najvišji točki [[City of London]]. Njena posvetitev v čast apostolu [[sveti Pavel|Pavlu]] sega v prvotno cerkev na tem mestu, ustanovljeno leta 604 n. št.{{sfn|Hibbert|Weinreb|Keay|Keay|2011|p=778}} Sedanja stavba, ki je bila dokončana leta 1710, je zavarovana stavba I. stopnje, ki jo je v [[angleški barok|angleškem baročnem slogu]] zasnoval sir [[Christopher Wren]]. Obnova stolnice je bila del velikega programa obnove, ki se je začel po [[Veliki londonski požar|velikem požaru v Londonu]]. Prejšnja gotska stolnica (stara stolnica sv. Pavla), ki je bila v veliki meri uničena v velikem požaru, je bila osrednje središče srednjeveškega in zgodnjega modernega Londona, vključno s Pavlovim sprehajališčem in cerkvenim dvoriščem sv. Pavla, kjer je bil postavljen Pavlov križ. Stonica je ena najbolj znanih in prepoznavnih znamenitosti Londona. Njena kupola, obdana z zvoniki cerkva mesta Wren's City, dominira nad obzorjem že več kot 300 let. Z višino 111 m je bila najvišja stavba v Londonu od 1710 do 1963. Kupola je še vedno ena najvišjih na svetu. Cerkev sv. Pavla je druga največja cerkvena stavba na tem območju v Združenem kraljestvu, takoj za Liverpoolsko stolnico. Službe v cerkvi sv. Pavla so vključevale pogrebe admirala lorda [[Horatio Nelson|Nelsona]], vojvode [[Arthur Wellesley|Wellingtonskega]], [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] in [[Margaret Thatcher]]; jubilejna praznovanja kraljice [[Viktorija britanska|Viktorije]]; otvoritvena služba za nedeljski sklad metropolitanske bolnišnice;<ref>The London Standard 10/6/1873 page 6</ref> mirovne službe ob koncu prve in druge svetovne vojne; poroke princa Charlesa in lady Diane Spencer; začetek Festivala Britanije; in zahvalne službe za srebrni, zlati, diamantni in platinasti jubilej ter 80. in 90. rojstni dan kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] Stolnica sv. Pavla je osrednja tema številnih promocijskih materialov, pa tudi slik kupole, obdane z dimom in ognjem Blitza. Stolnica je delujoča cerkev z vsakourno molitvijo in dnevnimi službami. Turistična vstopnina na vratih znaša 23 GBP za odrasle (januar 2023, ceneje, če rezervirate prek spleta), vendar se vernikom, ki obiskujejo oglaševane storitve, ne zaračuna. == Zgodovina == === Pred stolnico === Lokacija prvotne stolnice v [[Londinium]]u ni znana, vendar legenda in srednjeveško izročilo trdita, da je bila stolnica sv. Petra na Cornhillu. Sveti Pavel je nenavaden pripis za stolnico in nakazuje, da je v rimskem obdobju obstajala še ena. Legende o svetem Luciju povezujejo svetega Petra na Cornhillu kot središče rimske krščanske skupnosti Londiniuma. Stoji na najvišji točki na območju starega Londiniuma in je zaradi legend dobil prednost v srednjeveški procesiji. Vendar pa ni nobenih drugih zanesljivih dokazov in lokacija mesta na forumu otežuje prileganje legendarnim zgodbam. Leta 1995 so na Tower Hillu izkopali veliko stavbo iz 5. stoletja, za katero so trdili, da je rimska [[bazilika (zgradba)|bazilika]], morda stolnica, čeprav je to špekulativno.{{sfn|Sankey|1998|pp=78–82}} Elizabetinski antikvar William Camden je trdil, da je tempelj boginje Diane v rimskih časih stal na mestu, kjer je bila srednjeveška stolnica svetega Pavla.{{sfn|Camden |1607|pp=306–307}} Wren je poročal, da med gradnjo nove stolnice po velikem požaru ni našel nikakršne sledi takšnega templja, sodobni arheologi pa Camdenove hipoteze ne sprejemajo več.{{sfn|Clark|1996|pages=1–9}} === Prednormanska stolnica === Obstajajo dokazi o krščanstvu v Londonu v rimskem obdobju, vendar ni trdnih dokazov o lokaciji cerkva ali stolnice. Škof Restitutus naj bi zastopal London na koncilu v Arlesu leta 314.<ref>{{cite journal |last=Mann |first=J. C. |date=December 1961 |title=The Administration of Roman Britain |url=https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/administration-of-roman-britain/8A09FCB2F3E872C7F0D48D63EEE9E8C6 |journal=Antiquity |volume=35 |issue=140 |pages=316–20 |doi=10.1017/S0003598X00106465 |s2cid=163142469 |access-date=27 April 2023 |archive-date=16 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180616023539/https://www.cambridge.org/core/journals/antiquity/article/administration-of-roman-britain/8A09FCB2F3E872C7F0D48D63EEE9E8C6 |url-status=live }}</ref> Seznam 16 londonskih 'nadškofov' je v 12. stoletju zabeležila Jocelyn iz Furnessa in trdila, da je bila londonska krščanska skupnost ustanovljena v 20stoletju pod legendarnim kraljem Lucijem in njegovimi misijonarskimi svetniki Faganom, Deruvianom, Elvanom in Medwinom. Sodobni zgodovinarji menijo, da ni nič od tega verodostojno, toda čeprav je ohranjeno besedilo problematično, se zdi, da bodisi škof Restitut bodisi Adelphius na koncilu v Arlesu leta 314 izvirata iz Londiniuma.{{efn|"Nomina Episcoporum, cum Clericis Suis, Quinam, et ex Quibus Provinciis, ad Arelatensem Synodum Convenerint" ["Imena škofov s svojimi kleriki, ki so se zbrali na sinodi v Arlesu in iz katere province so prihajali"](iz {{harvnb|Labbé|Cossart|1671|loc=col.&nbsp;1429}} vključno v {{harvnb|Thackery|1843|pp=272&nbsp;ff.}}).}} [[Beda Častitljivi]] zapisuje, da je leta 604 Avguštin Canterburyjski posvetil Mellitusa za prvega škofa v anglosaškem kraljestvu Vzhodnih Sasov in njihovega kralja Seberhta. Seberhtov stric in vladar, Ethelberht, kralj Kenta, je v Londonu zgradil cerkev, posvečeno svetemu Pavlu, kot sedež novega škofa.{{sfn|Bede|1910|pp=68–69}} Domneva se, čeprav ni dokazano, da je ta prva anglosaška stolnica stala na istem mestu kot kasnejša srednjeveška in sedanja stolnica. Ob Seberhtovi smrti okoli leta 616 so njegovi poganski sinovi izgnali Melita iz Londona in Vzhodni Sasi so se vrnili v poganstvo. Usoda stavbe prve stolnice ni znana. Krščanstvo je bilo med Vzhodnimi Sasi obnovljeno v poznem 7. stoletju in domneva se, da je bila obnovljena anglosaška stolnica ali pa postavljena nova stavba kot sedež škofov, kot so Cedd, Wine in Erkenwald, od katerih je bil zadnji pokopan l. stolnica leta 693. Earconwald je bil posvečen za londonskega škofa leta 675 in menda je visoko plačal za vzdrževanje strukture, v poznejših časih pa je skoraj zasedel mesto tradicionalnega ustanovitelja: čaščenje, ki mu ga izkazujejo, je drugo za tistim, ki so ga izkazovali sv. Pavlu.<ref name="secular1">{{navedi splet |title=Secular canons: Cathedral of St. Paul {{!}} British History Online |url=https://www.british-history.ac.uk/vch/london/vol1/pp409-433#fnn157 |access-date=2023-08-27 |website=www.british-history.ac.uk}}</ref> Erkenwald je postal predmet pomembne visokosrednjeveške pesnitve ''St Erkenwald''. Kralj [[Ethelred II. Nepripravljeni]] je bil ob smrti leta 1016 pokopan v stolnici; grobnica je zdaj izgubljena. Stolnica je zgorela skupaj z večjim delom mesta v požaru leta 1087, kot je zapisano v ''[[Anglosaška kronika|Anglosaški kroniki]]''.{{sfn|Garmonsway|1953|page=218}} === Stari sv. Pavel === [[File:St Paul's old. From Francis Bond, Early Christian Architecture. Last book 1913..jpg|thumb|left|upright=1.75|Rekonstruirana podoba starega sv. Pavla pred letom 1561 z nedotaknjenim zvonikom]] Četrto cerkev sv. Pavla, ki se na splošno imenuje '''stara cerkev sv. Pavla''', so po požaru leta 1087 začeli graditi [[Normani]]. Nadaljnji požar leta 1135 je prekinil delo in nova stolnica je bila posvečena šele leta 1240. V času gradnje se je slog arhitekture spremenil iz [[romanska arhitektura|romanike]] v [[gotska arhitektura|gotsko]], kar se je odražalo v šilastih lokih in večjih oknih v zgornjih delih in vzhodnem delu stavbe. Gotski [[rebrasti obok]] je bil zgrajen, tako kot stolp v [[York]]u, iz lesa in ne iz kamna, kar je vplivalo na končno usodo stavbe. Program širitve se je začel leta 1256. To »Novo delo« je bilo posvečeno leta 1300, vendar dokončano šele leta 1314. V poznejšem srednjem veku je cerkev sv. Pavla po dolžini presegla le opatijska cerkev [[Cluny (opatija)|Cluny]], po višini vrha pa le [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|Lincolnska stolnica]] in cerkev sv. Marije, Stralsund. Izkopavanja Francisa Penrosea leta 1878 so pokazala, da je bila dolga 178 m in široka 30 m (88 m čez transepta in križišče). Vrh je bil visok približno 149 m. Do 16. stoletja je stavba propadala. [[Angleška reformacija]] pod [[Henrik VIII. Angleški|Henrikom VIII.]] in [[Edvard VI. Angleški|Edvardom VI.]] (pospešena s ''Chantries Acts'') je privedla do uničenja elementov notranjega okrasja ter kapel, svetišč in oltarjev. [[File: Wenceslas_Hollar_-_St_Erkenwald_(monument)_(State_2).jpg|thumb|right|Svetišče sv. Erkenvalda, relikvije odstranjene 1550, izgubljene kot spomenik v velikem požaru v Londonu]] [[File:Chertsey Breviary - St. Erkenwald.jpg|thumb|left|Svetišče Erkenvalda († 693) se je kosalo s svetiščem sv. Edvarda v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]], njegove relikvije pa so odstranili med županovanjem sira Rowlanda Hilla.]] To bi vključevalo odstranitev stolnične zbirke relikvij, ki naj bi v 16. stoletju vključevala:<ref>{{navedi splet |title=St Paul's: To the Great Fire {{!}} British History Online |url=https://www.british-history.ac.uk/old-new-london/vol1/pp234-248 |access-date=2023-08-25 |website=www.british-history.ac.uk}}</ref><ref>{{navedi splet |title=The Project Gutenberg eBook of OLD ST. PAUL'S CATHEDRAL By WILLIAM BENHAM, D.D., F.S.A. |url=https://www.gutenberg.org/files/16531/16531-h/16531-h.htm |access-date=2023-09-13 |website=www.gutenberg.org}}</ref> *telo svetega Erkenvalda *oba kraka sv. Melita *nož, ki naj bi pripadal Jezusu *lasje Marije Magdalene *kri sv. Pavla *mleko Device Marije *glava sv. Janeza *lobanja Thomasa Becketa *glava in čeljust kralja Ethelberta *del lesa pravega križa, *kamen svetega groba, *kamen s kraja vnebohoda in *nekaj kosti enajst tisoč kölnskih devic. [[File:Hollar, Wenceslaus - print; etching - St Paul's from the west - Google Art Project.jpg|thumb|right|Stara cerkev svetega Pavla leta 1656 Wenceslausa Hollarja, ki prikazuje prezidano zahodno fasado]] Oktobra 1538 je bila podoba sv. Erkenvalda, verjetno iz svetišča, dostavljena mojstru kraljevih draguljev. Druge slike so morda preživele, vsaj nekaj časa. Bolj sistematičen [[ikonoklazem]] se je zgodil v času vladavine Edvarda VI.: ''Kronika'' patra Greya poroča, da so bile drevo in druge podobe uničene novembra 1547. Konec leta 1549, na vrhuncu ikonoklazma reformacije, je sir Rowland Hill spremenil pot procesije ob dnevu župana in izrekel ''de profundis'' na grobu Erkenvalda.<ref>{{navedi knjigo |last=Sharpe |first=Reginald R. (Reginald Robinson) |url=https://www.gutenberg.org/ebooks/19800 |title=London and the Kingdom - Volume 1A History Derived Mainly from the Archives at Guildhall in the Custody of the Corporation of the City of London. |date=2006-11-13 |language=en}}</ref> Kasneje v Hillovem županovanju (1550) so čez noč odstranili veliki oltar sv. Pavla, da bi ga uničili, kar je izzvalo spopad, v katerem je bil ubit moški.<ref>{{navedi splet |title=St.Paul's Cathedral during the Reformation {{!}} The History of London |date=25 January 2019 |url=https://www.thehistoryoflondon.co.uk/st-pauls-cathedral-during-the-reformation/ |access-date=2023-08-25 |language=en-US}}</ref> Hill je pred temi dogodki odredil, nenavadno za tisti čas, da dan svetega Barnabusa ne bo državni praznik. Tri leta kasneje, do oktobra 1553, so odstranili »vse oltarje in kapele v vsej cerkvi Powlles«.{{sfn|Lehmberg|2014|p=114}} Avgusta 1553 sta bila dekan in kapitelj citirana, da se pojavita pred pooblaščenci kraljice Marije. Nekatere stavbe na dvorišču cerkve sv. Pavla so bile prodane kot trgovine in najemnine, zlasti tiskarjem in prodajalcem knjig. Leta 1561 je zvonik uničil udar strele, dogodek, za katerega so rimskokatoliški pisci trdili, da je znak božje sodbe nad angleškimi protestantskimi vladarji. Škof James Pilkington je v odgovor pridigal in trdil, da je bil udar strele sodba za nespoštljivo uporabo stavbe stolnice.{{sfn|Morrissey|2011|p=3}} Sprejeti so bili takojšnji ukrepi za popravilo škode, pri čemer so meščani Londona in duhovščina ponudili denar za podporo obnove. Vendar so bili stroški ustreznega popravila stavbe preveliki za državo in mesto, ki sta okrevala po trgovinski depresiji. Namesto tega so popravili streho in na zvonik postavili leseno konico. V 1630-ih je prvi angleški klasični arhitekt [[Inigo Jones]] stavbi dodal zahodno sprednjo stran. Med državljansko vojno so parlamentarne sile na veliko uničevale in slabo ravnale s stavbo, stari dokumenti in listine pa so bili razpršeni in uničeni. V času Commonwealtha so tiste cerkvene stavbe, ki so bile porušene, predstavljale že pripravljeno stavbo kot material za gradbene projekte, kot je mestna palača lorda protektorja, Somerset House. Pritegnile so se množice na severovzhodni vogal cerkvenega dvorišča, križ sv. Pavla, kjer je potekalo pridiganje na prostem. V [[Veliki požar v Londonu|velikem požaru v Londonu]] leta 1666 je bila stara cerkev sv. Pavla uničena.<ref>"The Survey of Building Sites in London after the Great Fire of 1666" Mills, P/ Oliver, J Vol I p59: Guildhall Library MS. 84 reproduced in facsimile, London, London Topographical Society, 1946</ref> Čeprav bi jo bilo mogoče obnoviti, je bila sprejeta odločitev o izgradnji nove stolnice v sodobnem slogu. Ta način ukrepanja je bil predlagan že pred požarom. === Današnji sv. Pavel === [[File:St Pauls Cathedral in 1896.JPG|thumb|upright=1.5|right|Stolnica sv. Pavla leta 1896]] Naloga načrtovanja nadomestne strukture je bila 30. julija 1669 uradno dodeljena siru [[Christopher Wren|Christopherju Wrenu]].{{sfn|Campbell|2007|p=26}} Pred tem je bil odgovoren za obnovo cerkva, ki so nadomestile izgubljene v velikem požaru. Več kot 50 mestnih cerkva je mogoče pripisati Wrenu. Hkrati z načrtovanjem sv. Pavla je Wren sodeloval pri produkciji svojih petih ''Traktatov o arhitekturi''. Wren je začel svetovati o popravilu starega sv. Pavla leta 1661, pet let pred požarom leta 1666. Predlagano delo je vključevalo prenove notranjosti in zunanjosti, da bi dopolnili klasično fasado, ki jo je zasnoval Inigo Jones leta 1630.{{sfn|Lang|1956|pp=47–63}} Wren je načrtoval zamenjavo dotrajanega stolpa s kupolo, obstoječo strukturo pa uporabil kot oder. Izdelal je risbo predlagane kupole, ki prikazuje njegovo zamisel, da bi morala zajemati ladjo in transepta na križišču.{{sfn|Summerson|1983|p=204}} Po požaru je bilo sprva mišljeno, da je mogoče obdržati znaten del stare stolnice, vendar je bila na koncu celotna stavba v zgodnjih 1670-ih porušena. Julija 1668 je dekan William Sancroft pisal Wrenu, da ga je canterburyjski nadškof v soglasju z londonskim in oxfordskim škofom zadolžil za načrtovanje nove stolnice, ki bo »čedna in plemenita za vse konce in za ugled mesta in naroda«.{{sfn|Summerson|1983|p=223}} Proces oblikovanja je trajal več let, vendar je bil dizajn končno dogovorjen in priložen kraljevemu nalogu, s pridržkom, da je Wrenu dovoljeno narediti vse nadaljnje spremembe, ki so se mu zdele potrebne. Rezultat je bila sedanja stolnica sv. Pavla, ki je še vedno druga največja cerkev v Združenem kraljestvu, s kupolo, ki je bila razglašena za najboljšo na svetu.{{sfn|Fletcher|1962|p=913}} Stavba je bila financirana z davkom na premog in je bila dokončana v času arhitektovega življenja s številnimi glavnimi izvajalci, angažiranimi za čas trajanja. 'Dopolnjevanje' stolnice (ko je bil zadnji kamen položen na laterno) je potekalo 26. oktobra 1708, opravil pa sta ga Wrenov sin Christopher mlajši in sin enega od zidarjev. Parlament je 25. decembra 1711 (božič) razglasil stolnico za uradno dokončano.{{sfn|Campbell|2007|p=161}} Pravzaprav se je gradnja nadaljevala še nekaj let po tem, kipi na strehi pa so bili dodani leta 1720. Leta 1716 so skupni stroški znašali 1.095.556 funtov (174 milijonov funtov leta 2021). === Od leta 1900 === ==== Teroristični napadi sufražetk ==== [[File:London - City of London Police Museum, Suffragette bombs.jpg|thumb|right|Dve bombi sufražetk, razstavljeni v Policijskem muzeju City of London leta 2019. Bomba na desni je bila uporabljena pri poskusu bombnega napada na cerkev sv. Pavla leta 1913.]] Stolnica je bila leta 1913 in 1914 tarča dveh bombnih napadov sufražetk, ki sta skoraj povzročila uničenje. To je bilo del kampanje, v kateri so sufražetke iz Socialne in politične unije žensk kot del svoje kampanje za volilno pravico žensk izvedle vrsto politično motiviranih bombnih napadov in požigov po vsej državi.<ref name="BL">{{navedi splet |title=Suffragettes, violence and militancy |url=https://www.bl.uk/votes-for-women/articles/suffragettes-violence-and-militancy |website=British Library |access-date=25 September 2021 |archive-date=30 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230074343/https://www.bl.uk/votes-for-women/articles/suffragettes-violence-and-militancy |url-status=live }}</ref> Cerkve so bile izrecno tarče sufražetk, saj so verjele, da je anglikanska cerkev vpletena v krepitev nasprotovanja volilni pravici žensk. Med letoma 1913 in 1914 je bilo napadenih 32 cerkva po vsej Britaniji. ==== Vojna škoda ==== Stolnica je preživela Blitz, čeprav sta jo 10. oktobra 1940 in 17. aprila 1941 prizadeli bombi. Prvi udar je uničil veliki oltar, medtem ko je drugi udar na severni transept pustil luknjo v tleh nad kripto. Verjame se, da je slednja bomba eksplodirala v zgornji notranjosti nad severnim transeptom in sila je bila zadostna, da je celotno kupolo malo premaknilo bočno.{{sfn|The Chapter of St Paul's Cathedral|2014}} 12. septembra 1940 je bila bomba s časovnim zamikom, ki je padla v stolnico, uspešno deaktivirana in odstranjena s strani oddelka kraljevih inženirjev pod poveljstvom začasnega poročnika Roberta Daviesa. Če bi ta bomba eksplodirala, bi popolnoma uničila stolnico; pustila je 30 m krater, ko je bil kasneje na daljavo detoniran na varni lokaciji. Kot rezultat tega dejanja sta bila Davies in Sapper George Cameron Wylie vsak odlikovana z Jurijevim križcem. Daviesov jurijev križec in druge medalje so na ogled v Kraljevem vojnem muzeju v Londonu. Ena najbolj znanih podob Londona med vojno je bila fotografija cerkve sv. Pavla, ki jo je 29. decembra 1940 med »drugim velikim požarom v Londonu« posnel fotograf Herbert Mason [b] s strehe stavbe na ulici Tudor Street in prikazuje stolnico ovito v dim. Lisa Jardine iz Queen Mary, Univerza v Londonu, je zapisala: {{blockquote| Ovita v valoviti dim, sredi kaosa in uničenja vojne stoji bleda kupola ponosna in veličastna – neuklonljiva. Na vrhuncu tega zračnega napada je sir [[Winston Churchill]] poklical Guildhall in vztrajal, da se vsa sredstva za gašenje požarov usmerijo v cerkev sv. Pavla. Stolnico je treba rešiti, je dejal, poškodba strukture bi oslabila moralo države.}} ==== Povojni ==== 29. julija 1981 je v stolnici potekala poroka princa Charlesa in lady Diane Spencer. Par je izbral sv. Pavla namesto Westminstrske opatije, tradicionalnega kraja kraljevih porok, ker je stolnica ponujala več sedežev.<ref>{{cite magazine |last1=Miller |first1=Julie |title=Inside Princess Diana's Royal Wedding Fairy Tale |url=https://www.vanityfair.com/style/2018/04/princess-diana-royal-wedding |access-date=1 June 2021 |magazine=Vanity Fair}}</ref> John B. Chambers je leta 1996 na Kupoli izvedel obsežna obnovitvena dela iz bakra, svinca in skrilavca. 15-letni projekt obnove - eden največjih, ki so se jih kdaj lotili v Združenem kraljestvu - je bil zaključen 15. junija 2011. == Wrenova stolnica == === Razvoj oblikovanja === Pri načrtovanju se je moral Christopher Wren soočiti s številnimi izzivi. Moral je zgraditi primerno stolnico, ki bo nadomestila staro stavbo svetega Pavla, kot kraj čaščenja in mejnik v City of London. Zadovoljevati je moral zahteve cerkve in okuse kraljevega mecena ter spoštovati v bistvu srednjeveško tradicijo angleške cerkvene gradnje, ki se je razvila za liturgijo. Wren je bil seznanjen s sodobnimi renesančnimi in baročnimi trendi v italijanski arhitekturi in je obiskal Francijo, kjer je študiral delo Françoisa Mansarta. Wrenovo oblikovanje se je razvilo skozi pet splošnih stopenj. Prvi se je ohranil le kot posamezna risba in del modela. Zdi se, da je bila shema (običajno imenovana prvi vzorčni načrt) sestavljena iz preddverja s krožno kupolo (morda temelji na Panteonu v Rimu) in pravokotne cerkve bazilikalne oblike. Morda je na načrt vplivala tempeljska cerkev. Zavrnjena je bila, ker se ni zdela dovolj veličastna.{{sfn|Campbell|2007|pp=27–28}} Wrenov drugi dizajn je bil [[grški križ]], za katerega so kleriki menili, da ne izpolnjuje zahtev anglikanske liturgije.{{sfn|Downes|1987|pp=11–34}} Wrenov tretji dizajn je utelešen v 'Velikem modelu' iz leta 1673. Model, izdelan iz hrasta in mavca, je stal več kot 500 funtov (danes približno 32.000 funtov) in je visok več kot 4 m in 6 m dolg. Ta zasnova je ohranila obliko grškega križa, vendar jo je razširila z ladjo. Njegovi kritiki, člani odbora, pooblaščenega za obnovo cerkve in duhovščina so zasnovo obsojali kot preveč drugačno od drugih angleških cerkva, da bi nakazovali kakršno koli kontinuiteto znotraj anglikanske cerkve. Druga težava je bila, da bi bilo treba celotno zasnovo dokončati naenkrat zaradi osmih osrednjih stebrov, ki so podpirali kupolo, namesto da bi jo dokončali po fazah in odprli za uporabo pred koncem gradnje, kot je bilo običajno. Veliki model je bila Wrenova najljubša oblika; mislil je, da je odraz renesančne lepote.{{sfn|Hart|1995|pp=17–23}} Po Velikem modelu se je Wren odločil, da ne bo izdeloval novih modelov in svojih risb ne bo javno izpostavil, za katere je ugotovil, da le »izgubljajo čas in [svoje] posle večkrat podvržejo nesposobnim sodnikom«.{{sfn|Downes|1987|pp=11–34}} Velika maketa je ohranjena in je shranjena v sami stolnici. Wrenov četrti dizajn je znan kot ''model Warrant'', ker je prejel kraljevi nalog za obnovo. V tej zasnovi je Wren skušal združiti gotiko, prevladujoči slog angleških cerkva, z »boljšim načinom arhitekture«. Ima vzdolžni tloris [[latinski križ|latinskega križa]] srednjeveške stolnice. Ima 1+1⁄2 nadstropij in ima klasične [[portik]]e na zahodnem in [[transept]]nem koncu, na katere je vplival Inigo Jones, ki je prizidal staro cerkev sv. Pavla. Na [[križni kvadrat|križišču]] jo pokriva široka plitva [[kupola]], ki podpira boben z drugo kupolo, iz katere se dviga zvonik s sedmimi pomanjševalnimi stopnjami. Vaughan Hart je domneval, da je na zasnovo zvonika morda vplivala orientalska pagoda. Koncept se ni uporabljal v cerkvi sv. Pavla, ampak je bil uporabljen na zvoniku cerkve St Bride, Fleet Street. Ta načrt je bil na mestu nekoliko zasukan, tako da ni bil poravnan s pravim vzhodom, ampak s sončnim vzhodom na veliko noč leta pričetka gradnje. Ta majhna sprememba v konfiguraciji je bila posledica Wrenovega znanja astronomije.{{sfn|Lang|1956|pp=47–63}} {{multiple image | align = centre | direction = horizontal | header_align = center | header = | image1 = St Paul's Cathedral, London, South elevation of the Great Model – Royal Academy Collection.jpg | width1 = 204 | alt1 = | caption1 = Dizajn grškega križa | image2 = 74 - AS II.13. S elevation.jpg | width2 = 220 | alt2 = | caption2 = Zasnova Warrant | image3 = The South Prospect of St. Paul's Church London.jpg | width3 = 200 | alt3 = | caption3 = sv. Pavel kot je bil zgrajen | total_width = }} === Končna zasnova === Končna zasnova, kakršna je bila zgrajena, se bistveno razlikuje od uradne zasnove Warranta. Wren je od kralja prejel dovoljenje za 'okrasne spremembe' predložene zasnove in Wren je to zelo izkoristil. Mnoge od teh sprememb so bile izvedene v tridesetih letih gradnje cerkve, najpomembnejša pa je bila na kupoli: »Nad prvo kupolo je dvignil drugo strukturo, stožec iz opeke, da bi podprl kamnito svetilko elegantne postave ... In opečni stožec je pokril in skril izven pogleda z drugo kupolo iz lesa in svinca; med tem in stožcem pa so lahke stopnice, ki se povzpnejo do luči.« (Christopher Wren, sin sira Christopherja Wrena ). Končna zasnova je bila močno zakoreninjena v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] v Rimu. Kupole nad ladjo so bile navdihnjene s cerkvijo Françoisa Mansarta Val-de-Grâce, ki jo je Wren videl med potovanjem v Pariz leta 1665.{{sfn|Hart|1995|pp=17–23}} Datum polaganja prvega kamna stolnice je sporen. Eno sodobno poročilo pravi, da je bilo to 21. junija 1675, drugo 25. junija in tretje 28. junija. Vendar pa obstaja splošno soglasje, da je bil položen junija 1675. Edward Strong je kasneje trdil, da jo je položil njegov starejši brat Thomas Strong, eden od dveh kamnoseških mojstrov, ki ju je Wren imenoval na začetku dela.{{sfn|Campbell|2007|pp=53–54}} === Konstrukcija === {{multiple image |align = left |direction = horizontal |header_align = |header = |image1 = St Paul's Engraving by Samuel Wale and John Gwynn (1755)..gif |width1 = 200 |alt1 = |caption1 =Prečni prerez, ki prikazuje opečni stožec med notranjo in zunanjo kupolo |image2 = Dickinson St Paul's.jpg |width2 = 170 |alt2 = |caption2 = Načrt Williama Dickinsona za tlakovanje (1709–1710) }} Wrenov izziv je bil zgraditi veliko stolnico na razmeroma šibki glineni zemlji Londona. Je nenavadna med stolnicami, saj je kripta, največja v Evropi, pod celotno stavbo in ne samo pod vzhodnim delom.{{sfn|Harris|1988|pp=214–15}} Kripta služi strukturnemu namenu. Čeprav je kripta obsežna, polovico prostora kripte zavzamejo masivni stebri, ki porazdelijo težo veliko tanjših stebrov zgornje cerkve. Medtem ko so stolpi in kupole večine stolnic podprti na štirih stebrih, je Wren zasnoval kupolo sv. Pavla, ki je podprta na osmih, s čimer je dosegel širšo porazdelitev teže na ravni temeljev. Temelji so se usedli, ko je stavba napredovala, in Wren je v odgovor izvedel strukturne spremembe.{{sfn|Campbell|2007|p=56–59}} Ena od oblikovalskih težav, s katerimi se je soočil Wren, je bila ustvariti znamenito kupolo, ki bi bila dovolj visoka, da bi vizualno nadomestila izgubljeni stolp cerkve sv. Pavla, hkrati pa izgledala vizualno zadovoljivo, gledano iz notranjosti stavbe. Wren je načrtoval kupolo z dvojno lupino, kot pri baziliki svetega Petra. Njegova rešitev vizualnega problema je bila ločitev višine notranje in zunanje kupole v veliko večjem obsegu, kot je to storil [[Michelangelo]] pri svetem Petru, pri čemer je obe zarisal kot krivulji verižne mreže in ne kot polobli. Med notranjo in zunanjo kupolo je Wren vstavil opečni stožec, ki podpira les zunanje, s svincem prekrite kupole, in težo okrašene kamnite luči, ki se dviga nad njo. Tako stožec kot notranja kupola sta debela 18 palcev in ju podpirajo verige iz kovanega železa v intervalih v opečnem stožcu in okoli venca peristila notranje kupole, da preprečijo širjenje in razpoke.{{sfn|Fletcher|1962|p=906}}{{sfn|Campbell|2007|p=137}} Zasnova naloga je pokazala zunanje opornike v nivoju pritličja. Ti niso bili klasična značilnost in so bili eden prvih elementov, ki jih je Wren spremenil. Namesto tega je naredil stene stolnice posebej debele, da bi se popolnoma izognil potrebi po zunanjih oporah. [[Svetlobno nadstropje]] in [[obok]] sta ojačana z zunanjimi oporniki, ki so bili dodani v razmeroma pozni fazi zasnove, da bi zagotovili dodatno moč. Ti so skriti za zaslonsko steno zgornjega nadstropja, ki je bila dodana, da ohrani klasični slog stavbe nedotaknjen, da doda dovolj vizualne mase za uravnoteženje videza kupole in ki s svojo težo preprečuje pritisk opornikov na spodnje stene. === Projektanti, gradbeniki in obrtniki === Med obsežnim obdobjem načrtovanja in racionalizacije je Wren od leta 1684 zaposlil Nicholasa Hawksmoorja kot svojega glavnega pomočnika. Med letoma 1696 in 1711 je bil William Dickinson merilni uradnik. Joshua Marshall (do svoje zgodnje smrti leta 1678) ter Thomas in njegov brat Edward Strong sta bila zidarska mojstra, pri čemer sta zadnja dva delala na celotni konstrukciji. John Langland je bil več kot trideset let mizarski mojster. Grinling Gibbons je bil glavni kipar, ki je delal v kamnu na sami zgradbi, vključno s pedimentom severnega portala, in lesu na notranji opremi. Kipar Caius Gabriel Cibber je ustvaril pediment južnega transepta, medtem ko je bil Francis Bird odgovoren za relief na zahodnem pedimentu, ki prikazuje ''Spreobrnjenje svetega Pavla'', kot tudi sedem velikih kipov na zahodni fronti. Tla je tlakoval William Dickinson v črnem in belem marmorju v letih 1709–10. Jean Tijou je bil odgovoren za okrasno kovano železo vrat in balustrad. Kroglo in križ na kupoli je zagotovil orožar Andrew Niblett. Po zgoraj omenjeni vojni škodi je bilo zaposlenih veliko obrtnikov, ki so obnavljali lesene rezbarije in kamnine, ki jih je uničila bomba. Posebej omembe vreden je rezbarski mojster Gino Masero, ki je dobil naročilo, da izkleše nadomestno figuro Kristusa, osemmetrsko skulpturo iz apna, ki trenutno stoji na velikem oltarju. == Opis == [[File:Sandy Nairne on St Paul’s Cathedral.ogg|thumb|Audio opis stolnice, Sandy Nairne]] [[File:Greek_and_Latin_cross_-_Temple_of_Saint_Sava_and_St_Paul's_Cathedral_(St_Paul's).jpg|thumb|Tloris]] Stolnica sv. Pavla je zgrajena v zadržanem baročnem slogu, ki predstavlja Wrenovo racionalizacijo tradicije angleških srednjeveških stolnic z navdihom [[Andrea Palladio|Palladia]], klasičnega sloga [[Inigo Jones|Iniga Jonesa]], baročnega sloga Rima iz 17. stoletja ter stavb Mansarta in drugih, ki je videl v Franciji. Še posebej v tlorisu sv. Pavla razkriva srednjeveške vplive.{{sfn|Fletcher|1962|p=906}} Tako kot veliki srednjeveški [[Stolnica sv. Petra, York|stolnici v Yorku]] in [[Stolnica v Winchestru|Winchestru]] je tudi cerkev sv. Pavla sorazmerno dolga glede na svojo širino in ima močno štrleča transepta. Velik poudarek ima na svoji fasadi, ki je bila zasnovana tako, da opredeljuje in ne skriva oblike stavbe za seboj. V tlorisu stolpi štrlijo čez širino ladij, tako kot pri [[Wellska stolnica|stolnici v Wellsu]]. Wrenov stric Matthew Wren je bil elyjski škof in, ker je delal za svojega strica, je Wren poznal edinstven osmerokotni stolp z lučko nad križiščem [[Stolnica Ely|stolnice Ely]], ki se razteza tako med ladjami kot osrednjo ladjo, za razliko od osrednjih stolpov in kupole večine cerkva. Wren je to značilnost prilagodil pri načrtovanju kupole sv. Pavla. Ohranja tudi srednjeveško obliko, saj ima stranski ladji veliko nižji od glavne in definirano [[svetlobno nadstropje]]. === Zunanjost === Najbolj znana zunanja značilnost je [[kupola]], ki se dviga 111 m do križa na vrhu in dominira nad pogledom na mesto. Višina je razložena z Wrenovim zanimanjem za [[astronomija|astronomijo]]. Do poznega 20. stoletja je bila cerkev sv. Pavla najvišja stavba na obzorju mesta, zasnovana tako, da jo lahko vidimo obdano z nežnimi zvoniki drugih Wrenovih mestnih cerkva. Sir Banister Fletcher je kupolo opisal kot »verjetno najboljšo v Evropi«, Helen Gardner kot »veličastno«, sir Nikolaus Pevsner pa kot »eno najpopolnejših na svetu«. Sir John Summerson je dejal, da Angleži in celo nekateri tujci menijo, da ji ni para.{{sfn|Pevsner|1964|pp=324–26}}{{sfn|Summerson|1983|p=236}} ==== Kupola ==== [[File:St Paul's Cathedral Dome from One New Change - Square Crop.jpg|left|thumb|upright=1.13|Kupola]] Wren je črpal navdih iz Michelangelove kupole bazilike svetega Petra in kupole [[François Mansart|Mansartove]] cerkve Val-de-Grâce, ki jo je obiskal. Za razliko od kupole sv. Petra in Val-de-Grâce se kupola sv. Pavla dviga v dveh jasno definiranih zidanih nadstropjih, ki sta skupaj z nižjim neokrašenim temeljem enaka višini približno 95 čevljev. Iz časa oblikovanja grškega križa je jasno, da je Wren dajal prednost neprekinjenemu stebrišču ([[peristil]]u) okoli [[Tambur|bobna]] kupole, namesto razporeditvi izmeničnih oken in štrlečih stebrov, ki jih je uporabljal Michelangelo in ki jih je uporabil tudi Mansart. Summerson domneva, da je nanj vplival Bramantejev [[San Pietro in Montorio#Tempietto|Tempietto]] na dvorišču San Pietra v Montoriu.{{sfn|Summerson|1983|p=234}} V dokončani strukturi Wren ustvari raznolikost in videz moči s postavitvijo niš med stebre v vsako četrto odprtino. Peristil služi za oporo tako notranji kupoli kot opečnemu stožcu, ki se dviga v notranjosti, da podpira lanterno. Nad peristilom se dviga drugi oder, obdan z [[balustrada|balustradiranim]] balkonom, imenovan »kamnita galerija«. Ta podstrešni oder je okrašen z izmenjujočimi se [[pilaster|pilastri]] in pravokotnimi okni, ki so postavljena tik pod vencem in ustvarjajo občutek lahkotnosti. Nad to [[atika (arhitektura)|atiko]] se dviga kupola, prekrita s svincem in narebrena v skladu z razmakom pilastrov. Tik pod lanterno jo preluknja osem svetlobnih elementov, ki pa so komaj vidni. Omogočajo, da svetloba prodre skozi odprtine v opečnem stožcu, ki osvetljuje notranji vrh te lupine, delno viden iz notranjosti stolnice skozi okularno odprtino spodnje kupole. Lanterna se, tako kot vidni zid kupole, dviguje stopenjsko. Najbolj nenavadna značilnost te strukture je, da je kvadratnega tlorisa, ne pa krožnega ali osmerokotnega. Najvišji oder ima obliko tempietta s štirimi stebri, obrnjenimi proti glavnim točkam. Njegovo najnižjo raven obdaja 'Zlata galerija', njen zgornji nivo pa podpira majhno kupolo, iz katere se dviga križ na zlati krogli. Skupna teža lanterne je približno 850 ton. ==== Zahodno pročelje ==== Za renesančnega arhitekta, ki je načrtoval zahodno pročelje velike cerkve ali stolnice, je bil univerzalni problem, kako s pročeljem združiti visoko osrednjo ladjo z nižjima stranskima ladjama v vizualno harmonično celoto. Od [[Leon Battista Alberti|Albertijevih]] dodatkov k [[Bazilika Santa Maria Novella|Santa Maria Novella]] v [[Firence|Firencah]] je bilo to običajno doseženo s preprostim ukrepom povezovanja stranic s sredino z velikimi konzolami. To je rešitev, ki jo je Wren uporabil pri Mansartu v Val-de-Grâce. Druga značilnost, ki jo je uporabil Mansart, je bil drzno štrleči klasični [[portik]] s parnimi stebri. Wren se je soočil z dodatnim izzivom vključitve stolpov v zasnovo, kot je bilo načrtovano pri baziliki sv. Petra. V cerkvi sv. Petra je [[Carlo Maderno]] to težavo rešil tako, da je zgradil [[narteks]] in čezenj raztegnil ogromno zaslonsko fasado, ki je bila na sredini ločena s [[pediment]]om. Stolpi pri svetem Petru niso bili zgrajeni nad parapetom. Wrenova rešitev je bila uporaba klasičnega portika, kot v Val-de-Grâceu, vendar se je dvigal skozi dve nadstropji in podpiral par stebrov. Izjemna značilnost tukaj je, da se spodnji del tega portika razteza do celotne širine ladij, medtem ko zgornji del opredeljuje ladjo, ki leži za njim. Vrzeli med zgornjim delom portika in stolpi na obeh straneh so premoščeni z ozkim delom obzidja z oknom na ločnem vrhu. Stolpi stojijo zunaj širine ladij, vendar zakrivajo dve kapeli, ki sta takoj za njimi. Spodnji deli stolpov nadaljujejo temo zunanjih sten, vendar se od njih razlikujejo, da ustvarijo videz trdnosti. Okna v spodnjem nadstropju so manjša od oken na stranskih stenah in so globoko zamaknjena, kar vizualno kaže na debelino stene. Pilastri na vsakem vogalu drzno štrlijo. Nad glavnim vencem, ki združuje stolpe s portikom in zunanjim obzidjem, so detajli drzno pomerjeni, da se dobro berejo s spodnje ulice in od daleč. Stolpa se dvigata nad vencem iz podstavka iz kvadratnih blokov, ki je gladek, razen velikih okulusov, ki ga na južni strani zapolnjuje ura, medtem ko je tisti na severu prazen. Stolpa sta sestavljena iz dveh komplementarnih elementov, osrednjega valja, ki se dviga skozi nivoje v nizu zloženih bobnov, in parnih korintskih stebrov na vogalih z oporniki nad njimi, ki služijo za poenotenje oblike bobna s kvadratnim podnožjem, na katerem stoji. [[Entablatura]] nad stebri se lomi naprej nad njimi, da izrazita oba elementa in ju povezujeta v en vodoravni pas. Pokrovček, kupola v obliki ogeeja, podpira pozlačen zaključek v obliki ananasa.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stpauls.co.uk/6-western-towers-c-1685-1710 |title=6. The western towers, c.1685–1710 – St Paul's Cathedral |website=Stpauls.co.uk |access-date=1 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170901195631/https://www.stpauls.co.uk/history-collections/the-collections/architectural-archive/wren-office-drawings/6-the-western-towers-c16851710 |archive-date=1 September 2017 |url-status=live}}</ref> Vsak transept ima polkrožni vhodni portik. Wren se je pri oblikovanju zgledoval po gravurah baročnega pročelja [[Pietro da Cortona|Pietra da Cortone]] v cerkvi [[Santa Maria della Pace]] v Rimu. Ti štrleči loki odmevajo obliko apside na vzhodnem koncu stavbe. {{multiple image |align = centre |direction = horizontal |header_align = |header = |image1 = St_Pauls_Cathedral_from_West_-_Feb_2007.jpg |width1 = 250 |alt1 = |caption1 = Zahodno pročelje stolnice svetega Pavla ponoči |image2 = St Pauls Cathedral West Front.jpg |width2 = 142 |alt2 = |caption2 = Zahodno pročelje in kupola, z ulice, med posegajočimi stavbami |image3 = St Paul's Cathedral, London, England - Jan 2010 edit.jpg |width3 = 260 |alt3 = |caption3 = sv. Pavel z jugovzhoda, s stolpom uničene cerkve sv. Avguština, Watling Street na desni, zdaj del stolnične šole sv. Pavla }} ==== Stene ==== Stavba je v dveh nadstropjih zidana iz kleti, nadkletna in obdana z ograjo nad zgornjim vencem. Balustrada je bila proti Wrenovim željam dodana leta 1718. Notranje traveje so navzven označene s parnimi pilastri s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i na spodnji ravni in kompozitnimi na zgornji ravni. Kjer je stavba zadaj samo enonadstropna (ob ladjah in koru), je zgornja etaža zunanje stene navidezna. Služi dvojnemu namenu podpiranja opornikov oboka in zagotavljanja zadovoljivega videza, ko se dviga nad stavbami v višini mesta iz 17. stoletja. Ta videz je še vedno mogoče videti z druge strani reke Temze. Med pilastri v obeh nivojih so okna. Tiste v spodnjem nadstropju imajo polkrožne glave in so obdane z neprekinjenimi profilacijami v rimskem slogu, ki se dvigajo do okrasnih [[sklepnik]]ov. Pod vsakim oknom je cvetlični motiv Grinlinga Gibbonsa, ki predstavlja najboljšo kamnito rezbarijo na stavbi in nekaj največjih arhitekturnih skulptur v Angliji. Pod vencem teče v pasu [[friz]] s podobnimi povoji, ki veže okenske loke in kapitele. Zgornja okna so zadržane klasične oblike, s pedimenti na stebrih, vendar so slepa in vsebujejo niše. Pod temi nišami in v kletni etaži so majhna okna s segmentnimi vrhovi, katerih zasteklitev lovi svetlobo in jih vizualno povezuje z velikimi okni ladij. Višina od tal do vrha parapeta je približno 110 čevljev. === Notranjost === {{multiple image |align = left |direction = horizontal |header_align = |header = |image1 = St Paul's Cathedral Nave, London, UK - Diliff.jpg |width1 = 266 |alt1 = |caption1 = Ladja, pogled proti koru |image2 = St Paul's Cathedral Choir looking west, London, UK - Diliff.jpg |width2 = 200 |alt2 = |caption2 = Kor, pogled proti ladji }} V notranjosti ima cerkev sv. Pavla ladjo in kor v vsakem od treh delov. Vhod z zahodnega portika je skozi narteks s kvadratno kupolo, ki ga obdajata kapela: kapela sv. Dunstana na severu in kapela reda sv. Mihaela in sv. Jurija na jugu. Ladja je visoka 28 m in je od ladij ločena z arkado stebrov s pritrjenimi korintskimi pilastri, ki se dvigajo do entablature. Traveje in s tem predelki obokov so pravokotni, toda Wren je te prostore pokril s kupolami v obliki krožnikov in obdal okna svetlobnega nadstropja z lunetami. Oboki kora so okrašeni z [[mozaik]]i sira Williama Blakea Richmonda. Do kupole in apside kora se približajo široki loki s kasetiranimi oboki, ki so v nasprotju z gladko površino kupol in poudarjajo delitev med glavnimi prostori. Transepta se raztezata proti severu in jugu kupole in se imenujeta (v tem primeru) Severni kor in Južni kor. [[Kor (arhitektura)|Kor ima korne klopi za duhovščino, častnike in zbor ter [[orgle]]. Ta lesena oprema, vključno s [[prižnica|prižnico]] in škofovim prestolom, je bila zasnovana v Wrenovi pisarni, izdelali pa so jo mizarji. Rezbarije so delo Grinlinga Gibbonsa, za katerega Summerson pravi, da ima »osupljivo sposobnost«, kar nakazuje, da je bil Gibbonsov cilj reproducirati priljubljeno nizozemsko slikanje rož v lesu. Jean Tijou, francoski kovinar, je priskrbel različne rešetke iz kovanega železa in pozlačene rešetke, vrata in balustrade dovršenega dizajna, od katerih je veliko kosov zdaj združenih v vrata blizu svetišča. Stolnica je dolga približno 175 m (vključno s portikom Velikih zahodnih vrat), od tega je 68 m ladja in 51 m kor. Širina ladje je 37 m in čez transepta 75 m.<ref>{{citation |url=http://www.thehistorychannel.co.uk/site/encyclopedia/article_show/St_Pauls_Cathedral/m0016968.html?from=hotlink |title=St. Paul's Cathedral |publisher=The History Channel |access-date=18 April 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080523102550/http://www.thehistorychannel.co.uk/site/encyclopedia/article_show/St_Pauls_Cathedral/m0016968.html?from=hotlink |archive-date=23 May 2008 |df=dmy-all}}</ref> Stolnica je nekoliko krajša, vendar nekoliko širša od Old St Paul's. ==== Kupola ==== {{multiple image |align = right |direction = horizontal |header_align = |header = |image1 = St Paul's Cathedral Interior Dome 3, London, UK - Diliff.jpg |width1 = 223 |alt1 = |caption1 = Notranjost kupole prikazuje, kako Thornhillova slika nadaljuje iluzijo resničnih arhitekturnih značilnosti |image2 = St Paul's Cathedral Interior Dome 2 crop, London, UK - Diliff.jpg |width2 = 220 |alt2 = |caption2 = Ta pogled na lok, ki se razteza skozi hodnik, kaže, kako je Wrenu uspelo ustvariti vtis osmih enakih lokov }} Glavni notranji prostor stolnice je tisti pod osrednjo kupolo, ki se razteza po celotni širini glavne in stranskih ladij. Kupola je podprta s [[pendantiv]]i, ki se dvigajo med osmimi loki, ki zajemajo ladjo, kor, transepta in stranski ladji. Osem stebrov, ki jih nosijo, ni enakomerno razporejenih. Wren je ohranil videz osmih enakih razponov z vstavitvijo segmentnih lokov za prenos galerij čez konce prehodov in razširil letve zgornjega loka, da je videti enak širšim lokom. Nad ključnimi kamni obokov, na 30 m nad tlemi in 34 m v širino, teče venec, ki podpira ''Šepetajočo galerijo'', tako imenovano zaradi njenih akustičnih lastnosti: šepet ali tiho šumenje ob njeni steni na kateri koli točki je slišen poslušalcu z ušesom prislonjenim k steni na kateri koli drugi točki po galeriji. Od tal vodi 259 stopnic. Kupola je dvignjena na visokem bobnu, obdanem s pilastri in prebodena z okni v skupinah po tri, ločenih z osmimi pozlačenimi nišami s kipi in na zunanjosti ponavljajo vzorec peristila. Kupola se dviga nad pozlačenim vencem na 53 m do višine 65 m. Njena poslikana dekoracija sira Jamesa Thornhilla prikazuje osem prizorov iz življenja sv. Pavla, postavljenih v iluzionistično arhitekturo, ki nadaljuje oblike osmih niš bobna.{{sfn|Lang|1956|p=252}} Na vrhu kupole je okulus, ki se zgleduje po tistem iz [[Panteon, Rim|Panteona]] v Rimu. Skozi to luknjo se vidi okrašena notranja površina stožca, ki podpira lanterno. Ta zgornji prostor osvetljujejo svetlobni elementi v zunanji kupoli in odprtine v opečnem stožcu. Gravure Thornhillovih slik so bile objavljene leta 1720.{{efn|Entered in the Entry Book at Stationers' Hall on 7 May 1720 by Thornhill. The Bodleian Library's deposit copy survives (Arch.Antiq.A.III.23).}} ==== Apsida ==== {{multiple image |align = left |direction = horizontal |header_align = |header = |image1 = St Paul's Cathedral Choir looking east, London, UK - Diliff.jpg |width1 = 250 |alt1 = |caption1 = Kor, pogled proti vzhodu |image2 = St Paul's Cathedral High Altar, London, UK - Diliff.jpg |width2 = 192 |alt2 = |caption2 = Apsida in veliki oltar }} Vzhodna apsida se razteza po širini kora in je v celotni višini glavnih lokov čez kor in ladjo. Okrašena je z mozaiki, skladno s kornimi oboki. Prvotni [[retabel]] in veliki oltar sta bila uničena z bombardiranjem leta 1940. Sedanji veliki [[oltar]] in [[baldahin]] sta delo W. Godfreya Allena in Stephena Dykesa Bowerja. Apsida je bila leta 1958 posvečena kot ameriška spominska kapela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.stpauls.co.uk/Cathedral-History/The-Chapels/American-Memorial-Chapel |title=The Chapels – St Paul's Cathedral |website=Stpauls.co.uk |access-date=11 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110828111413/http://www.stpauls.co.uk/Cathedral-History/The-Chapels/American-Memorial-Chapel |archive-date=28 August 2011 |url-status=live}}</ref> V celoti je bil plačan z donacijami Britancev.<ref>{{citation |url=http://www.explore-stpauls.net/oct03/textMM/AmericanMemorialN.htm |date=28 November 2006 |title=Explore St. Paul's |first=St. |last=Paul's Cathedral |website=Explore-stpauls.net |access-date=28 November 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070103152619/http://www.explore-stpauls.net/oct03/textMM/AmericanMemorialN.htm |archive-date=3 January 2007 |url-status=live}}</ref> Roll of Honor vsebuje imena več kot 28.000 Američanov, ki so dali svoja življenja, ko so bili med drugo svetovno vojno na poti v Združeno kraljestvo ali tam nameščeni.<ref>{{citation |url=http://www.stpauls-roh.org.uk/cgi-local/asdsrch.pl#images |title=Roll of Honour |access-date=26 October 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140806042034/http://www.stpauls-roh.org.uk/cgi-local/asdsrch.pl#images |archive-date=6 August 2014}}</ref> Je pred oltarjem kapele. Tri okna apside so iz leta 1960 in prikazujejo teme služenja in žrtvovanja, medtem ko insignije okoli robov predstavljajo ameriške države in oborožene sile ZDA. Opaž iz limetovega lesa vključuje raketo - poklon ameriškim dosežkom v vesolju.<ref>{{citation |url=http://www.stpauls.co.uk/page.aspx?theLang=001lngdef&pointerID=861696IhcVLL99drjeoTjrkz39LOQnr0 |date=28 November 2006 |title=St. Paul's Cathedral Floor |author=St. Paul's Cathedral |website=Stpauls.co.uk |access-date=28 November 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060927145148/http://www.stpauls.co.uk/page.aspx?theLang=001lngdef&pointerID=861696IhcVLL99drjeoTjrkz39LOQnr0 <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date=27 September 2006}}</ref> ​ == Umetnine, grobnice in spomeniki == V času dokončanja so cerkev sv. Pavla krasile skulpture iz kamna in lesa, predvsem skulptura Grinlinga Gibbonsa, Thornhillove poslikave v kupoli in dovršena kovinska dela Jeana Tijouja. Dodatno so jo izboljšali mozaiki sira Williama Richmonda in oprema Dykesa Bowerja in Godfreyja Allena. Druga umetniška dela v stolnici vključujejo na južni ladji kopijo njegove slike ''Luč sveta'' Williama Holmana Hunta, katere izvirnik visi na kolidžu Keble v Oxfordu. Različica sv. Pavla je bila dokončana s pomembnim prispevkom Edwarda Roberta Hughesa, saj je Hunt zdaj trpel za glavkomom. V severnem kornem hodniku je apnenčasta skulptura ''Madone z otrokom'' Henryja Moora, izklesana leta 1943. V kripti je več kot 200 spomenikov in številni pokopi. Christopher Wren je bil prva oseba, ki je bila pokopana leta 1723. Na steni nad njegovo grobnico v kripti je napisano v latinščini: ''Lector, si monumentum requiris, circumspice'' ("Bralec, če iščeš njegov spomenik, ozri se okoli sebe"). [[File:Tomb of Horatio Nelson on Saint-Paul Cathedral.jpg|thumb|Nelsonov sarkofag v kripti]] Največji spomenik v stolnici je ''vojvodi [[Arthur Wellesley|Wellingtonskemu]]'' delo Alfreda Stevensa. Stoji na severni strani ladje in ima na vrhu Wellingtonov kip, ki jezdi na konju ''Copenhagen''. Čeprav je bila figura konjenika načrtovana že na začetku, so nasprotovanja temu, da bi imel konja v cerkvi, preprečila njegovo postavitev do leta 1912. Konj in jezdec sta delo Johna Tweeda. Vojvoda je pokopan v kripti. Grobnica [[Horatio Nelson|Horacija, lorda Nelsona]] je v kripti poleg Wellingtonove grobnice.{{sfn|Holmes|2002|p=297}} Marmorni [[sarkofag]], v katerem so njegovi posmrtni ostanki, je bil izdelan za kardinala Wolseyja, vendar ni bil uporabljen, ker je bil kardinal v nemilosti.{{sfn|Hibbert|Weinreb|Keay|Keay|2011|p=394}} Na vzhodnem koncu kripte je kapela Reda britanskega imperija, ki je bila ustanovljena leta 1917 in jo je zasnoval John Seely, lord Mottistone. Obstaja veliko drugih spomenikov v spomin na britansko vojsko, vključno z več seznami vojakov, ki so umrli v akciji, najnovejši pa je bila [[zalivska vojna]]. Spominjajo se tudi [[Florence Nightingale]], [[J. M. W. Turner]]ja, [[Arthur Sullivan|Arthurja Sullivana]], [[Hubert Parry|Huberta Parryja]], [[Samuel Johnson|Samuela Johnsona]], [[Thomas Edward Lawrence|Lawrenca Arabskega]], [[William Blake|Williama Blakea]], [[William Jones|Williama Jonesa]] in sira [[Alexander Fleming|Alexandra Fleminga]] ter duhovščine in prebivalcev lokalne župnije. Obstajajo seznami škofov in stolnih dekanov za zadnjih tisoč let. Ena najimenitnejših skulptur je dekan in pesnik [[John Donne]]. Pred smrtjo je Donne poziral za svoj spominski kip in Nicholas Stone ga je upodobil kot zavitega v pogrebni prt in stoječega na pogrebni žari. Skulptura, izklesana okoli leta 1630, je edina, ki je preživela požar leta 1666 nedotaknjena. Zakladnica je prav tako v kripti, vendar ima stolnica zelo malo zakladov, saj so bili mnogi izgubljeni, in 22. decembra 1810 je velik rop odnesel skoraj vse preostale dragocene artefakte.[119] V stolnici so potekali pogrebi mnogih pomembnih osebnosti, vključno s pogrebi lorda Nelsona, vojvode Wellingtonskega, Winstona Churchilla, Georgea Malloryja in Margaret Thatcher. == Upodobitve sv. Pavla == Stolnica sv. Pavla je bila večkrat upodobljena na slikah, grafikah in risbah. Med znanimi umetniki, ki so jo naslikali, so [[Canaletto]], Turner, [[Charles-François Daubigny|Daubigny]], [[Camille Pissarro|Pissarro]], Signac, Derain in Lloyd Rees. <gallery mode="packed" heights="180" caption="Slike in grafije sv. Pavla"> File:Giovanni Antonio Canal - The River Thames, detail.jpg|[[Canaletto]]: ''Reka Temza s stolnico sv. Pavla na županov dan'' (1746; zbirke Lobkowicz, Praga) File:St Paul's by Thomas Hosmer Shepherd (early 19th century).jpg|Barvna grafika iz 19. stoletja z jugozahoda Thomasa Hosmerja Shepherda File:Edward Angelo Goodall04.jpg|Romantična grafika ''sv. Pavla zvečer po dežju'' iz 19. stoletja, avtor Edward Angelo Goodall File:John O'Connor - Ludgate, Evening - 1887.jpg|Oljna slika, John O'Connor, ''Večer na hribu Ludgate'' (1887) St Pavel onstran St Martina File:Canaletto london.jpg|''sv. Pavel iz Richmondove hiše'' beneškega slikarja Canaletta(1747) File:Antonio Joli Prospect of London.jpg|''St Pavel, pogled iz lože'', capriccio (ok. 1748) Antonia Jolija, ki je delal tudi v Benetkah File:Ernest Dade - St Paul's from the River.jpg|Impresionistični ''pogled na cerkev sv. Pavla z reke'' Ernesta Dadea (pred 1936) File:Frederick Edward Joseph Goff St Paul's from Bankside.jpg|''St Pavel iz Banksidea'', akvarel Fredericka E. J. Goffa (pred 1931) </gallery> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|St. Paul's Cathedral}} *[http://www.stpauls.co.uk/ St Paul's Cathedral official website] *[https://www.parliament.uk/about/living-heritage/transformingsociety/private-lives/yourcountry/collections/churchillexhibition/churchill-death/queens-letter/ Winston Churchill State Funeral – St Paul's – UK Parliament Living Heritage] *[https://www.google.com/culturalinstitute/beta/partner/st-paul-s-cathedral St. Paul's Cathedral at Google Cultural Institute] *[https://books.google.com/books?id=UbgvAAAAYAAJ&pg=PA1 A Popular Description of St. Paul's Cathedral] By Maria Hackett, published 1828, 87 pages. *[https://books.google.com/books?id=Ee8HAAAAQAAJ&pg=PA1 Biographical Illustrations of St. Paul's Cathedral] By George Lewis Smyth, published 1843, 284 pages. *[https://web.archive.org/web/20171119213401/https://www.paintingiant.com/paintings/canaletto-st-paul-s-cathedral-oil-painting-reproduction.html St Paul's Cathedral by Canaletto] (painting) *[https://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/gallery_st_pauls.shtml Wren's various designs] *[https://web.archive.org/web/20060523222916/http://www.sacred-destinations.com/england/st-pauls-cathedral-pictures/index.htm St Paul's Cathedral Photo Gallery — 125 photos] *[http://www.british-history.ac.uk/source.asp?pubid=331 The 'Registrum Statutorum..' of St Paul's] — collected charters and other documents from the earliest years until the nineteenth century. Published by the cathedral in 1873, Latin and English. *[http://news.bbc.co.uk/1/hi/magazine/4766707.stm BBC News account of the bombing] [[Kategorija:Stolnice v Združenem kraljestvu|Pavel, London]] [[Kategorija:Cerkve svetega Pavla|London]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1677]] [[Kategorija:Cerkve v Londonu|Pavel, London]] {{normativna kontrola}} nlfjivequvd592tz5ywhen0qykml02r 0 28369 6709159 6599063 2026-07-10T09:47:35Z Erardo Galbi 166658 6709159 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Furlanija - Julijska krajina | official_name = {{it}} Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia<br />(furlansko) Regjon autonome Friûl-Vignesie Julie<br />{{sl}} Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina<br />{{de}} Autonome Region Friaul-Julisch Venetien | native_name = Friuli Venezia Giulia<br />Friûl Vignesie Julie<br />Furlanija Julijska krajina<br />Friaul Julisch Venetien<ref>{{Navedi splet |url=https://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-09-06 |archive-date=2015-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904201140/https://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/ |url-status=dead }}</ref> | native_name_lang = | settlement_type = [[Italijanske dežele|Avtonomna dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Friuli-Venezia Giulia.svg | flag_alt = | flag_link = Zastava Furlanije - Julijske krajine | image_shield = CoA_of_Friuli-Venezia_Giulia.png | shield_size = 50px | shield_alt = | shield_link = Grb Furlanije - Julijske krajine | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | motto = | image_map = Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position= | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Italija]] | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Trst]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = Liga Salvini Premier | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Massimiliano Fedriga]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 7924 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = | population_total = 1.216.524 | population_as_of = 31. avgust 2017 | population_density_km2= auto | population_demonym = [[italijanščina|it.]] friulano ali giuliano (moški)<br />friulana ali giuliana (ženska)<br />[[slovenščina|sl.]] Furlan ali Primorec (moški)<br />Furlanka ali Primorka (ženska) | population_note = | population_blank1_title = Uradni jeziki | population_blank1 = [[italijanščina]]<br />[[slovenščina]]<br />[[furlanščina]]<br />[[nemščina]] | demographics_type1 = | demographics1_footnotes= | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_title2 = | demographics1_info2 = | demographics1_title3 = | demographics1_info3 = | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-36 | blank_name_sec1 = | blank_info_sec1 = 38 mrd. € (2018)<ref>{{navedi splet|title=Regional gross domestic product (million EUR) by NUTS 2 regions|url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tgs00003&plugin=1|work=Eurostat|publisher=Eurostat|accessdate=9 July 2012}}</ref> | blank1_name_sec1 = | blank1_info_sec1 = 31.200 € (2018)<ref>{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/9618249/1-26022019-AP-EN.pdf/f765d183-c3d2-4e2f-9256-cc6665909c80 |title=Regional GDP per capita ranged from 31% to 626% of the EU average in 2017 |publisher=ec.europa.eu |accessdate=2 September 2019}}</ref> | blank2_name_sec1 = HDI (2018) | blank2_info_sec1 = 0,895<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 6. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITD | website = https://www.regione.fvg.it/ | footnotes = }} '''Furlanija - Julijska krajina''' ({{Jezik-it|Friuli-Venezia Giulia}} [frijùli venècja džùlja], {{Jezik-fur|Friûl Vignesie Julie}}, {{Jezik-de|Friaul Julisch Venetien}}, narečno beneško-italijansko ''Friul-Venesia Julia'') je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]] [[Italija|Italije]] in ena od petih dežel [[italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|s posebnim statutom]]. Na malo manj kot 8000 km² živi 1,2 milijona prebivalcev. Na severu meji z [[Avstrija|Avstrijo]], na zahodu z italijansko deželo [[Benečija|Benečijo]] (''Veneto''), na jugu z [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] in na vzhodu s [[Slovenija|Slovenijo]]. Deli se na štiri [[Pokrajine Italije|pokrajine]]: [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška]], [[Pordenonska pokrajina|Pordenonska]], [[Tržaška pokrajina|Tržaška]] in [[Videmska pokrajina|Videmska]], ki so bile z novim upravnim zakonom leta 2017 nadomeščene z 18 [[območna medobčinska zveza|območnimi medobčinskimi zvezami]], a so bile z letom 2025/26 pokrajine vzpostavljene nazaj. Zaradi te reforme je dežela na novo pridobila tudi nemškojezično občino [[Sappada]] (lokalno ime ''[[Plodn]]''), na skrajnem severozahodu ob izviru reke [[Piava|Piave]] v [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alpah]], ki je bila prej v [[Benečija|Benečiji]] (''Veneto'') in se je takrat na lastno željo priključila ''Karnijski medobčinski zvezi''. Poleg glavnega mesta [[Trst|Trsta]] so večja mesta v deželi še središče Furlanije [[Videm, Italija|Videm]] (''Udine''), [[Pordenone|Poredenone]], [[Gorica]] in [[Tržič, Gorica|Tržič]] (''Monfalcone''), poleg njih pa še nekoliko manjša, kot so (po velikosti): [[Sacile]], [[Cordenons]], [[Codroipo]], [[Azzano Decimo]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Porcia]], [[Tavagnacco]], [[Červinjan]], [[Latisana]], istrske [[Milje, Trst|Milje]] (''Muggia''), [[Fontanafredda]], po mozaikih znan [[Spilimbergo]], [[Ronke]] (''Ronchi dei Legionari''), [[Maniago]], [[Fiume Veneto]], zgodovinski [[Čedad]] (''Cividale del Friuli''), [[Humin]] (''Gemona del Friuli''), karnijsko središče [[Tolmeč]] (''Tolmezzo'') [[Aviano]], [[Čenta, Videm|Čenta]] (''Tarcento''), [[Gradež, Gorica|Gradež]] (''Grado''), [[San Giorgio di Nogaro]], [[Lignano Sabbiadoro]], [[Gradišče ob Soči]] (''Gradisca d'Isonzo''), urbanistična posebnost [[Palmanova]], [[Gonars]], nekdanji koroški [[Trbiž]] (''Tarvisio'') in antični [[Oglej]] (''Aquileia'') kot zgodovinski sedež patriarhov. == Zemljepisna lega in podnebje == Furlanija - Julijska krajina obsega ozemlje, ki ga na jugu omejuje skrajna [[Tržaški zaliv|severna (severovzhodna) obala Jadranskega morja]], na severu pa sega v [[Karnijske Predalpe]] (z vrhom ''Cima dei Preti'', 2703 m) ter v [[Alpe]] ([[Karnijske Alpe]] z vrhom ''[[Coglians]]''/''Hohe Warte'', 2782 m na meji z Avstrijo, ki je najvišji vrh dežele in ''Creta delle Chianevate''/''Kellerspitzen'', 2774 m), na severovzhodu pa na Zahodne [[Julijske Alpe]] (''Jof di Montasio''/[[Montaž]], 2754 m, je drugi najvišji vrh Julijskih Alp), zato se razna področja med seboj močno razlikujejo. Velja vsekakor za [[gora]]to deželo, saj je skoraj 43 % površine v gorskih predelih in 20 % v [[grič]]evju. [[Ravnina]] je [[Furlanska nižina]], ki je [[naplavina]] reke [[Tilment]] in ki se na jugu zaključi z [[laguna]]mi. Ostale reke, ki vse potekajo v smeri sever–jug, so Torre/[[Ter (reka)|Ter]], Natisone/[[Nadiža]], [[Stella]], Isonzo/[[Soča]], [[Ausa]], [[Livenza]], [[Noncello]], Timavo/[[Timava]], [[Meduna]]. Podnebje je v gorah [[alpsko podnebje|alpsko]], na obali [[sredozemsko podnebje|mediteransko]], vendar nobeno od njiju ne vpliva na vmesno nižavje, kjer je pretežno [[celinsko podnebje]]. Ta raznolikost na sorazmerno majhnem prostoru je še poudarjena v posameznih lokalnih [[mikroklima]]h, na primer v [[Nadiške doline|Nadiških dolinah]], v [[Laguna|lagunah]] ([[Gradeška laguna|Gradeška]], [[Maranska laguna|Maranska]]) ter v okolici Trsta ([[burja]]). == Zgodovina == O zgodovini dežele Furlanije - Julijske krajine lahko govorimo šele od leta 1963, to je od razglasitve italijanskega ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963, ki je združil v administrativno enoto tedanjo Furlanijo in ostanke goriškega in tržaškega ozemlja, ki jih je Italija ohranila po drugi svetovni vojni.<div style="float:right;"></div> Pred tem datumom je bilo ozemlje, na katerem se danes razprostira Furlanija - Julijska krajina, sestavljeno iz povsem ločenih administrativnih enot, ki jih je od [[Nojonski mir|Nojonske mirovne pogodbe]] leta 1516 ločevala meja med [[Beneška republika|Beneško republiko]] in [[Habsburžani|Habsburškimi posestvi]]. === Furlanija === {{glavni|Furlanija}} [[Furlanija]] je ozemlje v okolici Vidma, Pordenona in Gorice, delno tudi v pokrajinah [[metropolitansko mesto Benetke|Benetke]] in [[pokrajina Belluno|Belluno]]. Meri skupno 8240&nbsp;km², od katerih odpade 7549&nbsp;km² na deželo Furlanija - Julijska krajina, kar predstavlja 96 % njene površine. Čeprav je v deželi veliko [[arheologija|arheoloških]] najdišč iz [[paleolitik]]a in [[neolitik]]a, so prvi znani prebivalci teh krajev [[kaštelirji]] od 14. stoletje pr. n. št. dalje. V 4. stoletju pr. n. št. se je priselilo [[Kelti|keltsko]] [[pleme]] [[Karni|Karnov]], v 2. stoletju so deželo kolonizirali [[Rimljani]]. Ti so ustanovili mesto [[Oglej]] ({{Malekapit|AQUILEA}}), ki je zaradi strateškega položaja kmalu postalo zelo važen center [[Rimski imperij|imperija]] in [[prestolnica]] ''Desete province''. V 3. stol. je Oglej postal sedež [[škofija|škofije]], ki je leta 381 gostila del [[prvi carigrajski koncil|koncila]] proti [[arianizem|arijcem]]. Leta 452 so ga [[Huni]] opustošili in mesto si ni več opomoglo. Ostalo je sicer ugledno središče, posebno po povišanju škofije v [[patriarhat]] ([[6. stoletje|šesto stoletje]]), a prebivalci, ki so bili zbežali pred [[Atila|Atilo]], se niso vrnili. S propadom rimskega cesarstva je ostala Furlanska nižina brez zaščite in ljudstvo se je spet skrivalo pred [[Preseljevanje ljudstev|barbarskimi vpadi]]. Tako so nastala lagunska mesta (Grado/[[Gradež (Italija)|Gradež]], Marano), rodovitno nižavje pa je ostajalo neobdelano. Deželo so zasedli [[Bizantinci]] in pozneje [[Langobardi]]. Ti so prenesli prestolnico v ''Forum Julii'' (današnji Cividale/[[Čedad]]), po katerem se je s časom začela imenovati vsa dežela ''Friûl'' oziroma Furlanija. Langobardi so opremili svojo kneževino z močno vojsko in tako preprečili nadaljnje barbarske vpade. V 8. in 9. stoletju je bila Furlanija pod [[Franki]]. Leta 1077 je [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] podelil oglejskemu patriarhu kneževino Furlanijo in knežji naslov, ki so ga dedovali patriarhi. Kneževina se je v kratkem spremenila v pravo državo, imenovano ''Patrie dal Friûl'' (»Domovina Furlanija«), ki je v raznih zgodovinskih dobah vladala tudi [[Istra|Istri]], Trstu, [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] in [[Štajerska|Štajerski]]. === Julijska krajina === Ime ''Venezia Giulia'' se je prvič pojavilo leta 1863, ko je goriški jezikoslovec [[Graziadio Ascoli|Graziadio Isaia Ascoli]] razdelil ozemlje, ki je bilo pod Rimljani združeno v [[10. provinca|Deseto provinco]] (''Regio X Venetia et Histria''), na tri dele. Imenoval jih je: Benečija (''Venezia Euganea'', današnja dežela Benečija z zahodno Furlanijo), Tridentinska Benečija (''Venezia Tridentina'', današnja dežela Trentinsko - Zgornje Poadižje) in Julijska Benečija (''Venezia Giulia'', vzhodna Furlanija, Goriška, Trst, Istra in del Kranjske). Ta razdelitev jasno ponazarja iredentistično idejo, po kateri so bile – zaradi skupne zgodovine v času Rimljanov – vse te pokrajine italijanske in torej (razen prave Benečije) 'neodrešene' (italijansko irredente). {{multiple image |align=right |image1= Avstrijsko_primorje_1897.jpg |width1=1px |caption1= Avstrijsko primorje |image2= Rapallo_nuovo_confine.JPG |width2=170 |caption2= Meje in narodnostna sestava območja leta 1910.<br />S pikčasto črto označena nova zahodna meja Kraljevine Italije po prvi svetovni vojni. |image3= Litorale_1.png |width3=800px |caption3= Spreminjanje zahodne Italijanske meje.{{legenda|#10FF20|Kanalska dolina in del Julijske krajine, ki sta ostali v Italiji tudi po drugi svetovni vojni}}}} Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] italijanske oblasti niso hotele uporabljati avstrijskega naziva Primorje, za ozemlje [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] in drugih pridobljenih ozemelj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ([[Kanalska dolina]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Idrija]], [[Postojna]], [[Knežak]]), in so poimenovali vse pridobljeno ozemlje 'Venezia Giulia' – oziroma Julijska krajina. V času [[Fašizem|fašizma]] se je ime na splošno uporabljalo kot nekak dokaz o neobstojnosti slovenskega prebivalstva v teh krajih.''<br />''Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je italijanska [[ustava]] ustanovila dežele kot administrativne enote in ime je prešlo v uradno poimenovanje dežele. Temu so nasprotovali Furlani, ki niso hoteli priznati skromnemu ostanku [[Svobodno tržaško ozemlje|Tržaškega ozemlja]] pravice do imena nekdaj obširne pokrajine, toda ime je ostalo. Glavni vzrok je bil političen: ime pomeni, da za Italijo sedanja vzhodna meja ni definitivna. Zdaj je njeno ime prevzela še [[Julijska medobčinska zveza]], ustanovljena na ozemlju nekdanje Tržaške pokrajine. Obseg Julijske krajine ni bil nikoli točno določen; tudi njena meja s Furlanijo ni natanko določena: nekateri jo postavljajo na reko Timavo, drugi na Sočo. Tržačani uvrščajo Gorico v Julijsko krajino, Furlani pa v Furlanijo. [[Slika:Unioni territoriali intercomunali del Friuli-Venezia Giulia.png|350px|thumb|desno| Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine]] == Prebivalstvo == Čeprav je povprečna gostota prebivalstva samo 155 prebivalcev na km², je v mestih zelo visoka. V nekdanji Tržaški pokrajini ([[Julijska medobčinska zveza]]) je bila gostota 1340 preb./km², kar je v državnem merilu drugo mesto za [[Neapelj|Neapljem]]. Pomemben del prebivalstva pokrajine predstavljajo [[Furlani]] s svojim jezikom, pa tudi [[Slovenci|slovenska]] in [[Nemci|nemško]]-[[Avstrijci|avstrijska]] manjšina. Kljub večstoletnemu vplivu večjih narodov ter [[fašizem|italijanskega fašizma]], ki je organiziral načrtno potujčevanje avtohtonih narodov, sta se ohranili furlanska in slovenska kultura. === Demonim === * [[slovenščina|slovensko]] ** moški, ednina: Furlan ''ali'' Primorec ** ženska, ednina: Furlanka ''ali'' Primorka ** moški, množina: Furlani ''ali'' Primorci ** ženska, množina: Furlanke ''ali'' Primorke * [[italijanščina|italijansko]] ** moški, ednina: friulano ''ali'' giuliano ** ženska, ednina: friulana ''ali'' giuliana ** moški, množina: friulani ''ali'' giuliani ** ženska, množina: friulane ''ali'' giuliane * [[furlanščina|furlansko]] ** moški, ednina: furlan ''ali'' julian ** ženska, ednina: furlane ''ali'' juliane ** moški, množina: furlans ''ali'' julians ** ženska, množina: furlanis ''ali'' julianis == Mesta == :{{legend2|#FFCC99|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" |+ !# ![[Slovenščina|Slovensko]] ![[Italijanščina|Italijansko]] ![[Furlanščina|Furlansko]] ![[Nemščina|Nemško]] !Prebivalci ![[Pokrajine Italije|Nekdanja pokrajina]] |-bgcolor="FFCC99" !1 |[[Trst]] |Trieste |Triest |Triest |205.535 |[[Tržaška pokrajina|Trst]] |- !2 |[[Videm, Italija|Videm]] |Udine |Udin |Weiden |100.514 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !3 |[[Pordenone]] (Pordenun) |Pordenone |Pordenon |Portenau |51.632 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |-bgcolor="FFCC99" !4 |[[Gorica]] |Gorizia |Gurize |Görz |35.980 |[[Goriška pokrajina|Gorica]] |-bgcolor="FFCC99" !5 |[[Tržič, Italija|Tržič]] |Monfalcone |Monfalcon |Falkenberg |28.101 |[[Goriška pokrajina|Gorica]] |- !6 |[[Sacile]] |Sacile |Sacîl |Sacile |19.842 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !7 |[[Cordenons]] |Cordenons |Cordenons |Cordenons |17.726 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !8 |[[Codroipo]] |Codroipo |Codroip |Codroipo |16.048 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !9 |[[Azzano Decimo]] |Azzano Decimo |Daçan di Pordenon |Azzano Decimo |15.557 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !10 |[[San Vito al Tagliamento]] |San Vito al Tagliamento |San Vît dal Tiliment |San Vito al Tagliamento |15.157 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !11 |[[Porcia]] |Porcia |Purcie |Porcia |15.011 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !12 |[[Tavagnacco]] |Tavagnacco |Tavagnà |Tavagnacco |14.799 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !13 |[[Červinjan]] |Cervignano del Friuli |Çarvignan |Cervignano del Friuli |13.548 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !14 |[[Latisana]] |Latisana |Tisane |Latisana |13.252 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |-bgcolor="FFCC99" !15 |[[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]] |Muggia |Mugle |Mulgs |12.878 |[[Tržaška pokrajina|Trst]] |- !16 |[[Fontanafredda]] |Fontanafredda |Fontanefrede |Fontanafredda |12.620 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !17 |[[Spilimbergo]] |Spilimbergo |Spilimberc |Spengenberg |12.168 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |-bgcolor="FFCC99" !18 |[[Ronke]] |Ronchi dei Legionari |Roncjis |Ronchi |11.755 |[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] |- !20 |[[Maniago]] |Maniago |Manià |Maniago |11.746 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !19 |[[Fiume Veneto]] |Fiume Veneto |Vile di Flum |Fiume Veneto |11.679 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !21 |[[Čedad]] |Cividale del Friuli |Cividât |Östrich |10.966 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !22 |[[Humin]] |Gemona del Friuli |Glemone |Klemaun |10.570 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !24 |[[Tolmeč]] |Tolmezzo |Tumieç |Schönfeld / Tolmein |9.860 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !25 |[[Aviano]] |Aviano |Davian |Pleif |8.890 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |- !23 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |Tarcento |Tarcint |Tarcento |8.800 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !26 |[[Gradež (Italija)|Gradež]] |Grado |Grau |Grado |7.736 |[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] |- !27 |[[San Giorgio di Nogaro]] |San Giorgio di Nogaro |Sant Zorç di Noiâr |San Giorgio di Nogaro |7.320 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !31 |[[Lignano Sabbiadoro]] |Lignano Sabbiadoro |Lignan |Lignano Sabbiadoro |6.909 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !30 |[[Gradišče ob Soči]] |Gradisca d'Isonzo |Gardiscje |Gradis (Gradisch) am Sontig |6.350 |[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] |- !33 |[[Palmanova]] |Palmanova |Palme |Palmanova |5.319 |[[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] |- !32 |[[Gonars]] |Gonars |Gonârs |Gonars |4.604 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !29 |[[Trbiž]] |Tarvisio |Tarvis |Tarvis |4.010 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !28 |[[Oglej]] |Aquileia |Aquilee |Aquileja / Agley |3.138 |[[Videmska pokrajina|Videm]] |- !# ![[Slovenščina|Slovensko]] ![[Italijanščina|Italijansko]] ![[Furlanščina|Furlansko]] ![[Nemščina|Nemško]] !Prebivalci ![[Pokrajine Italije|Nekdanja pokrajina]] |- |} == Gospodarstvo == Deželno gospodarstvo je zelo raznoliko, predvsem zaradi različnih [[geografija|geografskih]] pogojev. Medtem ko je Furlanija pretežno [[kmetijstvo|kmetijsko]] področje, je [[obala|obalni]] pas [[industrija|industrializiran]] in predvsem [[trgovina|trgovinsko]] ter [[turizem|turistično]] usmerjen. Čeprav je zaradi gora na severu in lagun na jugu skoraj 20 % ozemlja neprimernega za obdelovanje, se na območju nekdanje Videmske pokrajine ukvarja s kmetovanjem kar 40 % prebivalstva. Na območju nekdanje Tržaške pokrajine samo 2 % prebivalcev obdelujeta zemljo, zato je pa okoli 70 % zaposlenih v industriji, predvsem v [[ladjedelnica]]h ([[Tržič, Italija|Tržič]], Trst, [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]]). Glavni pridelki so [[koruza]] in [[vinska trta]]. [[Živinoreja]] je dobro razvita. [[Obrt]]ništvo je ponekod doseglo skoraj industrijske nivoje, na primer izdelovanje stolov ([[Manzano]]) in nožev ([[Maniago]]). == Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[Beneška Slovenija]] (Benečija; ''Slavia Veneta'', po novem ''Slavia Friulana'') * [[Čedad]] (''Cividale del Friuli'') * [[Červinjan]] (Cervignano) * [[Furlanija]] (''Friuli'') *[[Gonars]] *[[Gorica]] (''Gorizia'') *[[Gradež (Italija)|Gradež]] (''Grado''); [[Gradeška laguna]] (''Laguna di Grado'') * [[Gradišče ob Soči]] (''Gradisca d´ Isonzo'') * [[Humin]] ([[Gumin]]; ''Gemona del Friuli'') * [[Julijska krajina]] (tudi [[Julijska Benečija]]) (''Venezia Giulia'') *[[Julijska medobčinska zveza]] (''Unione Territoriale Intercomunale Giuliana'') * [[Julijske Alpe]] (''Alpi Giulie'') * [[Kanalska dolina]] (''Val Canale'') *Karnija, [[Karnijske Alpe]] (''Carnia'', ''Alpi Carniche'') *[[Kras (območje)|Kras]] (''Carso'') * [[Latisana]] * [[Lignano Sabbiadoro]] * [[Maranska laguna]] (''Laguna di Marano'') *[[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] (''Unione Territoriale Intercomunale Collio - Alto Isonzo'') *[[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] (''Unione Territoriale Intercomunale Carso Isonzo Adriatico'') *[[Medobčinska zveza Kanalske in Železne doline]] (''Unione Territoriale Intercomunale Canal del Ferro - Val Canale'') *[[Milje]] (''Muggia''); Miljski zaliv * [[Milko Matičetov]] - njegove etnografske raziskave * [[Nadiška medobčinska zveza]] (''Unione Territoriale Intercomunale del Natisone'') * [[Nadiža]], [[Nadiške doline]] (''Natisone''; ''Valli del Natisone'') * [[Noncello]] (reka) *[[Oglej]] (''Aquileia'') * [[Oglejski patriarhat]] * [[pokrajina Pordenone]] * [[Rezija]] (''Resia'') * [[Slovenci v Italiji]] * [[Soča]] (''Isonzo'') * [[Spilimbergo]] * [[Terska dolina]] (''Val Torre'') * [[Terska medobčinska zveza]] (''Unione Territoriale Intercomunale del Torre'') * [[Tilment]] (''Tagliamento'') * [[Tolmeč]] (''Tolmezzo'') * [[Trbiž]] (''Tarvisio'') *[[Trst]] (''Trieste'') * [[Tržaški zaliv]] (''Golfo di Trieste'') *[[Tržič, Italija|Tržič]] (''Monfalcone'') *[[Videm, Italija|Videm]] (''Udine'') * [[Železna dolina]] (''Canal del Ferro'') *[[Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 * [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * Agnelli A., Bartole S., Coloni A. : La Regione Friuli – Venezia Giulia, Il Mulino, Bologna 1987 {{Regions of Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina|*]] td95qorxoq2nlajgir4zy42ti2ceswb 0 33382 6709058 6708184 2026-07-10T05:20:34Z Sporti 5955 /* Najboljši strelci */ pos. 6709058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje | name = Svetovno prvenstvo | founded = 1930 | region = Mednarodna ([[FIFA]]) | number of teams = 32 (turnir) <br> 211 (kvalifikacije) | current champions = {{fb|ARG}} <br> (3. naslov) | most successful team = {{fb|BRA}} <br> (5 naslovov) | website = [http://www.fifa.com/worldcup/ Uradna stran] | current = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovno prvenstvo 2022]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu''' (uradno [[angleščina|angleško]] '''FIFA World Cup''') je mednarodno tekmovanje moških nogometnih reprezentanc v [[nogomet]]u in ob [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] največji športni dogodek na [[svet]]u. Prvenstvo organizira [[FIFA]] in poteka vsaka štiri leta. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta [[1930]] v [[Urugvaj]]u. Trenutni prvak je Argentina, ki je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|turnirju leta 2022]] v [[Brazilija|Quatarju]] osvojila svoj tretji naslov. Na turnir se preko kvalifikacij uvrsti 32 ekip, gostiteljica je na prvenstvo uvrščena neposredno. V 21 izvedbah svetovnega prvenstva je turnir osvojilo osem različnih reprezentanc. Brazilija je le-tega osvojila petkrat, in je edina ekipa, ki je igrala na vseh turnirjih doslej. Drugi zmagovalci prvenstva so še [[Nemčija]] in [[Italija]], s po štirimi naslovi, [[Argentina]] s tremi naslovi, Urugvaj in Francija z dvema naslovoma, [[Anglija]] in [[Španija]] pa z enim naslovom. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center; width: 100%;" |- !rowspan="2" width="5%"|Leto !rowspan="2" width="10%"|Gostitelj !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Finale !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !colspan="3"|Tekma za tretje mesto !width="1%" rowspan=24 style="background-color:#ffffff;"| !rowspan="2" width="4%"|Št. ekip |- !width="14%"|Zmagovalec !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Drugi !width="14%"|Tretji !width="10%"|Rezultat !width="14%"|Četrti |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]] | {{zastavadržave|Urugvaj}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|USA|1912}} |'''brez'''^{('''[[#1|1]]''')} |{{fb-big|Kraljevina Jugoslavija}} |13 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]] | {{zastavadržave|Italija|1861}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''2 - 1'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|GER|empire}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|AUT}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|ITA|1861}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|HUN|1920}} |{{fb-big|BRA|1889}} |'''4 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |16/15 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|URU}}''' |'''brez''' 2-1^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|BRA|1889}}3-1 |{{fb-big|SWE}} |'''brez 3-1''' ^{('''[[#2|2]]''')} |{{fb-big|ESP|1945}} |16/13 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] | {{zastavadržave|Švica}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|HUN|1949}} |{{fb-big|AUT}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]] | {{zastavadržave|Švedska}} |'''{{fb-big|BRA|1889}}''' |'''5 - 2''' |{{fb-big|SWE}} |{{fb-big|FRA}} |'''6 - 3''' |{{fb-big|FRG}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]] | {{zastavadržave|Čile}} |'''{{fb-big|BRA|1960}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|TCH}} |{{fb-big|CHI}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|YUG}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] | {{zastavadržave|Anglija}} |'''{{fb-big|ENG}}''' |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POR}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|URS|1955}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''4 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|FRG}} |'''1 - 0''' |{{fb-big|URU}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]] | {{zastavadržave|Zahodna Nemčija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|POL}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|BRA|1968}} |16 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]] | {{zastavadržave|Argentina}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 1'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|BRA|1968}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ITA}} |16 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]] | {{zastavadržave|Španija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''3 - 1''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|POL}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRA}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] | {{zastavadržave|Mehika}} |'''{{fb-big|ARG}}''' |'''3 - 2''' |{{fb-big|FRG}} |{{fb-big|FRA}} |'''4 - 2'''<br /> ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|BEL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]] | {{zastavadržave|Italija}} |'''{{fb-big|FRG}}''' |'''1 - 0''' |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|ITA}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|ENG}} |24 |- align=center bgcolor=#F5FAFF |[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] |{{zastavadržave|ZDA}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''0 - 0''' ([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) <br />'''3 - 2''' ([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|ITA}} |{{fb-big|SWE}} |'''4 - 0''' |{{fb-big|BUL}} |24 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] | {{zastavadržave|Francija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|NED}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]] | {{zastavadržave|Južna Koreja}}<br />{{zastavadržave|Japonska}} |'''{{fb-big|BRA}}''' |'''2 - 0''' |{{fb-big|GER}} |{{fb-big|TUR}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|KOR}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] | {{zastavadržave|Nemčija}} |'''{{fb-big|ITA}}''' |'''5 - 4'''<br />([[kazenski streli (nogomet)|pen.]]) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 1''' |{{fb-big|POR}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]] | {{zastavadržave|JAR}} |'''{{fb-big|ESP}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|NED}} |{{fb-big|GER}} |'''3 - 2''' |{{fb-big|URU}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]] | {{zastavadržave|Brazilija}} |'''{{fb-big|GER}}''' |'''1 - 0'''<br />([[podaljšek (nogomet)|p.p.]]) |{{fb-big|ARG}} |{{fb-big|NED}} |'''3 - 0''' |{{fb-big|BRA}} |32 |- align=center bgcolor=#F5FAFF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]] | {{zastavadržave|Rusija}} |'''{{fb-big|FRA}}''' |'''4 - 2''' |{{fb-big|CRO}} |{{fb-big|BEL}} |'''2 - 0''' |{{fb-big|ENG}} |32 |- align=center bgcolor=#D0E7FF | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | {{zastavadržave|Katar}} |{{fb-big|ARG}} |3-3 (p.p.) |{{fb-big|FRA}} |{{fb-big|CRO}} |'''2 - 1''' |{{fb-big|MAR}} |32 |} <div id="1"> [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]^'''1''' ''Leta 1930 ni bilo uradne tekme za tretje mesto. V polfinalih sta izgubili [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]].''<div id="2">^'''2''' ''Leta 1950 ni bilo uradne tekme za prvo mesto. Zmagovalec je bil določen z zaključnim turnirjem štirih reprezentanc. ''<br />''Rezultati: '''1.:''' Urugvaj; '''2.:''' Brazilija; '''3.:''' Švedska; '''4.:''' Španija'',ampak so vseeno napisani rezultati saj v nekem smislu so bile te tekme. == Države po številu naslovov prvaka == [[Slika:World cup countries best results and hosts blank.PNG|thumb]] * 5 naslovov: ** {{fb|Brazilija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1958|1958]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|2002]]) * 4 naslovi: ** {{fb|Italija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1934|1934]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1982|1982]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]]) ** {{fb|Nemčija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|2014]]) * 3 naslovi: ** {{fb|Argentina}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], [[2022]]) * 2 naslova: ** {{fb|Francija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|2018]]) ** {{fb|Urugvaj}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1930|1930]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1950|1950]]) * 1 naslov: ** {{fb|Anglija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]]) ** {{fb|Španija}} ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|2010]]) ==Rekordi in statistika== ===Statistika=== ====Najboljši strelci==== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Nogometaš !Goli !Tekme !Goli na tekmo |- |1 | align="left" |{{ikonazastave|ARG}} '''[[Lionel Messi]]''' |21 |31 |{{Decimals|21/31|2}} |- | 2 | align="left" |{{ikonazastave|FRA}} '''[[Kylian Mbappé]]''' |20 |20 |{{Decimals|20/20|2}} |- | 3 | align="left" |{{ikonazastave|GER}} [[Miroslav Klose]] |18 |24 |{{Decimals|16/24|2}} |- |4 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Ronaldo]] |15 |19 |{{Decimals|16/19|2}} |- |rowspan=2|5 | align="left" |{{ikonazastave|FRG}} [[Gerd Müller]] |rowspan=2|14 |13 |{{Decimals|14/13|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|ENG}} '''[[Harry Kane]]''' |16 |{{Decimals|14/16|2}} |- |7 |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Just Fontaine]] |13 |6 |{{Decimals|13/6|2}} |- |8 |align=left|{{ikonazastave|BRA}} [[Pelé]] |12 |14 |{{Decimals|12/14|2}} |- |rowspan=3|9 |align=left|{{ikonazastave|HUN|1949}} [[Sándor Kocsis]] |rowspan=3|11 |5 |{{Decimals|11/5|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Jürgen Klinsmann]] |17 |{{Decimals|11/17|2}} |- |align=left|{{ikonazastave|POR}} '''[[Cristiano Ronaldo]]''' |27 |{{Decimals|11/27|2}} |- |} ====Goli po reprezentancah==== {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !Poz. !Reprezentanca !Goli |- |1 || align="left"|{{fb|Brazil}} || 247 |- |2|| align="left"|{{fb|Germany}} ||243 |- | 3 || align="left"|{{fb|Argentina}} || 163 |- | 4 || align="left"|{{fb|France}} || 150 |- | 5 || align="left"|{{fb|Italy}} || 128 |- | 6 || align="left"|{{fb|England}} || 115 |- | 7 || align="left"|{{fb|Spain}} || 114 |- |8|| align="left"|{{fb|Netherlands}} ||107 |- | 9 || align="left"|{{fb|Uruguay}} || 92 |- | 10 || align="left"|{{fb|Hungary}} || 87 |} ==Nagrade== {{Podrobno|Svetovno prvenstvo v nogometu – nagrade}} Ob koncu vsakega svetovnega prvenstva, so podeljene nagrade za igralce in za ekipe. Trenutno obstaja šest nagrad: *'''Zlata žoga''': za najboljšega igralca, z glasovanjem članov medijev; srebrna žoga in bronasta žoga se podeljuje igralcem za drugo in tretje mesto z glasovanja. *'''Zlati čevelj''': za najboljšega strelca po številu zadetkov na turnirju; srebrni čevelj in bronasti čevelj pa za drugega in tretjega strelca. *'''Zlata rokavica''': za najboljšega vratarja. *'''Mladi igralec prvenstva''': za najboljšega igralca, starih 21 let ali manj na začetku koledarskega leta. *'''Fair Play nagrada''': za ekipo s pošteno igro, po sistemu točkovanja in meril, ki jih ima FIFA Fair Play odbor. *'''Najbolj zabavbna ekipa''': za ekipo, ki tekom turnirja najbolje zabava javnost; določena pa je z anketo javnosti. '''Ekipa prvenstva''' je sestavljena iz najboljših igralcev na turnirju; napovedana pa je za vsaki turnir od leta 1998. ==Obiskovalci== {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Prvenstvo ! Gostujoča država ! Skupno število <br> obiskovalcev ! Št. tekem !Povprečno število <br> obiskovalcev |- |1|| style="text-align:left" |{{flagicon|URU}} 1930||590,549||18||32,808 |- |2|| style="text-align:left" |{{flagicon|ITA|1861}} 1934||363,000||17||21,353 |- |3|| style="text-align:left" |{{flagicon|FRA}} 1938||375,700||18||20,872 |- |4|| style="text-align:left" |{{flagicon|BRA}} 1950||1,045,246||22||47,511 |- |5|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHE}} 1954||768,607||26||29,562 |- |6|| style="text-align:left" |{{flagicon|SWE}} 1958||819,810||35||23,423 |- |7|| style="text-align:left" |{{flagicon|CHI}} 1962||893,172||32||27,912 |- |8|| style="text-align:left" |{{flagicon|ENG}} 1966||1,563,135||32||48,848 |- |9|| style="text-align:left" |{{flagicon|MEX}} 1970||1,603,975||32||50,124 |- |10|| style="text-align:left" |{{flagicon|West Germany}} 1974||1,865,753||38||49,099 |- |11|| style="text-align:left" |{{flagicon|Argentina}} 1978||1,545,791||38||40,679 |- |12|| style="text-align:left" |{{flagicon|Spain}} 1982||2,109,723||52||40,572 |- |13|| style="text-align:left" |{{flagicon|Mexico}} 1986||2,394,031||52||46,039 |- |14|| style="text-align:left" |{{flagicon|Italy}} 1990||2,516,215||52||48,389 |- |15|| style="text-align:left" |{{flagicon|United States}} 1994||3,587,538||52||68,991 |- |16|| style="text-align:left" |{{flagicon|France}} 1998||2,785,100||64||43,517 |- |17|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Korea}} & {{flagicon|Japan}} 2002||2,705,197||64||42,269 |- |18|| style="text-align:left" |{{flagicon|Germany}} 2006||3,359,439||64||52,491 |- |19|| style="text-align:left" |{{flagicon|South Africa}} 2010||3,178,856||64||49,670 |- |20|| style="text-align:left" |{{flagicon|Brazil}} 2014||3,429,873||64||53,592 |- class="sortbottom" valign="top" style="background:#eeeeee" ! colspan="2" |Skupaj||'''37,500,710'''||'''836'''||44,857 |} ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.fifa.com/worldcup/index.html Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131120042645/http://www.fifa.com/worldcup/index.html |date=2013-11-20 }} * [https://www.flashscore.si Flashscore] {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{Mednarodni nogomet}} {{Svetovna prvenstva}} {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1930]] [[Kategorija:FIFA]] {{normativna kontrola}} mg1n3rf6y3ticu77ex9zbatdqc8r4j0 0 36289 6709041 6696756 2026-07-09T21:48:54Z ~2026-32552-67 260877 /* T */ 6709041 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] izvajalcev [[rap]]a.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == 0-9 == * [[6 Pack Čukur]] * 5.Element * 9ka * 2ka * 3K == A == * AlkoMoBB * Amo * Atila * Alyo * Alen * Ali En (glej [[Dalaj Eegol]]) * A.K- Anza-Axel * Arne Međedović - Arne == B == * B.D.M * Beez * Bexx * Beks * Brodi * BMD * Burke * Bronxtarz * Barski spomeniki * Balau * BNZ * Bechi * Boogey Boo * Boris * Badale * BiZiJ * [[Marko Bratuš]]-''Smaal Tokk'' * Bušman MC * Boki * Bsnc == C == * ccc * Chaos * Chorchyp * [[Anže Kacafura|Cazzafura]] * [[C-Dogg]] (https://reverbnation.com/Cthareal) * Corpus delicti * [[Challe Salle]] (Saša Petrović) * Cheba * chilgeM * Cyam * CDW == D == * [[Dalaj Eegol]] * [[Dandrough]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/razsirjamo-obzorja/dandrough-ko-pride-bog |title=Dandrough: Ko pride bog... |author=Bulajić, Dušan |work=Radio Študent |date=16. 7. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Dantes * [[Darko Nikolovski]] * Don Pezzanno * [[Doša]] * Da II Deuce * [[Drill]] * Dpek * DNA * Dabl F * Drobižek * Dantes * David * Damzz95 * Duly * Dwon == E == * Echobe * [[Emkej]] * Eyeceeou * Ezy-G * eXtreme * Emka * El Jasko * [[El Makedoner]] * Eko * [[Ezra Ćosić Alibegović|Ezra]] == F == * Feliks Vran * Fvntxm * Flamie * F.B. * Faaker * Fudo Fudex == G == * GDM (Gokodaman) * Genxta Gregi * Gero * Ghet * Glok * Gotti<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-168 |title=100 decibelov |author=Cvetko, Špela |work=Radio Študent |date=2. 8. 2022 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Gottschee Project * [[Gramatik]] * Gramino<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/gramino-anom |title=Gramino: ANOM |author=Ferk, Tine |work=Radio Študent |date=2. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Grill * GTF * GZ * Gordo == H == * Haiku Garden * Hugo * [[Hodža (raper)|Hodža]] * Hadec * Havi == I == * I.Vanish * Ivč * Izbrani * Izbrisana * Ironic Tronic * Izič * Iaria == K == * Kai Virtual<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-decibelov-167 |title=100 decibelov |author=Miočić, Marko |work=Radio Študent |date=26. 7. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Kani * [[Klemen Klemen]] * Kralj Meteorit * Kalskee * Kibi * Kemik Alija * KingAP * Kizo * kiky * Kosta * [[Kocka (raper)|Kocka]] * Kurto A.J * Knez Stipe * Kr-En * Krof * Kaos Effect * Kox * Kuna == L == * Ljubljansfinest * [[La Bagra]] * Laganee-LGS * Last one * [[Ledeni]] * [[Leopold I.]] (''Michael Leopold'') * Levantich1108 * Liil Leah * Lil Bini * Lirikalni lovci * Locky * Luknje v sistemu * Luks * Lupo MC == J == * JaCKoMo * Jacuzzy Krall * Joe Joe (o'reiley) * JML COCE * JanČ * Jović * Jože Gorišek == M == * Markan * Megi * Mike * Mirko Grozny * Mrigo * Medz'l * Molestor * Minnite * [[Mito]] * Mulac * Moohy * MCCM * Mostiščar * Male Ponco * Manche * Mleki * Mlin * [[Murat & Jose]], MIRKO-FLEKAŠ. MC-BELMONDO, Mrkeči, ML * Mega * Majkun * mxksa == N == * NaykEX * [[N'toko]] * Nany D Bjoc * Ne$$ * Nedotakljivi * Neeko * Night(M) * Nushy * Nemir * Nekromant * [[Darko Nikolovski|Nikolovski]] * [[Nipke]] * Noah 69W * Nomark == O == * Out-lot<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/100-deci-decembra |title=100 deci decembra |author=Kranjc Kušlan, Ula |work=Radio Študent |date=21. 12. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * Oet == P == * Patriot * [[Pasji Kartel]] * Psihobrata * Paj * [[Boštjan Gorenc|Pižama]] * Povšo / Povshizzle * Piro * Pifka * Pavel Panon * Puntar * [[Plan B]] * Pupi * Palijo * Pifo * Polly * Pez * PAT * Polifonija * Princip * Predsednik * Patric Puntar - 3K == R == * R.I.C. * RIP * Rap Virus * [[RecycleMan]] * Reta - Ringe * Radić * Rot * R-K$NG * [[Ružno pače|Ružno Pače]] * RKA == S == * [[Sarah Al Saleh|Sahareya]]<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/grs-intervju/sahareya |title=Sahareya |author=Kopač, Jan |author2=Petrova, Ružica |work=Radio Študent |date=5. 9. 2021 |accessdate = 7. 9. 2022}}</ref> * [[Samo Boris]] * Scorpio * Shorti * Siriuz * [[Skova]] * Slick * [[Slon in Sadež]] * Svenson * Sole * Stekli psi * Stereolog * Svegerji * Selman * Shwepo * Shorti * SpetNC * Smayo * Sharks * Same žvadi * Sandi MVP == Š == * Šešmajster * ŠmajsačBELI * Špil ligni == T == * Tadee * Tadi Tada * Tango & Keš-Teox * Tekochee kru * Tim Tekavec * Triiiple (''Tadej Zbičajnik)'' * T-Set * The Dogz * Terapija * [[Rok Terkaj|Trkaj]] ([[Rok Terkaj]]) * Tropski ([[Tilen Guzelj]]) * TimPs == U == * U-Kan * Unknown * UM == V == * Valterrap * Vazz * Vuki Vuk * Val Venit Varis == Z == * [[Ziebane]] * Zinedin O. * [[Zlatan Čordić|Zlatko]] * Zrak * Zofa Lipa * ZEK == Ž == * [[Žana Povše|Žana]] * [[Neža Mihelič|Žena]] == W == * Woo-Doo * Wera == X == * XaraoH == Y == * YCORE == Glej tudi == * [[seznam rap izvajalcev]] == Sklici == {{sklici}} {{seznami narodov po poklicu|raperjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Raperji]] [[Kategorija:Slovenski raperji|*]] r9majnkv5fn7kk862v5chvbor4cgma4 0 46173 6708982 6703392 2026-07-09T17:59:14Z ~2026-32552-67 260877 /* Viri; o njem */ 6708982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Alojz Rebula |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Nokturno za Primorsko]]<br />[[V Sibilinem vetru]]'' |awards = [[Prešernova nagrada]]<br />Zlati red za zasluge }} '''Alojz Rebula''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramaturg]], [[esejist]], [[prevajalec]], * [[21. julij]] [[1924]], [[Šempolaj]] pri [[Nabrežina|Nabrežini]], [[Italija]], † [[23. oktober]] [[2018]], [[Topolšica]]. == Življenjepis == Rodil se je v kmečko-železničarski družini očetu Alojzu st. in materi Ivanki (roj. Zidarič). Obiskoval je [[italija]]nske šole, [[slovenščina|slovenščine]] se je učil kot tujega jezika. V letih med 1936 in 1940 je obiskoval [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] v [[Gorica|Gorici]] in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je tudi [[matura|maturiral]]. Leta 1949 je diplomiral iz [[klasična filologija|klasične filologije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Študij je leta 1960 končal v [[Rim]]u, kjer je doktoriral z disertacijo o slovenskih prevodih [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. Po vrnitvi v [[Trst]] je poučeval na nižji gimnaziji, od leta 1953 pa na klasičnem liceju. Poleg pisateljevanja je bil ves čas kulturno in družbeno dejaven, bil je sourednik revij [[revija Sidro|Sidro]] in [[revija Tokovi|Tokovi]]. Po literarnem nastopu v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] leta 1951 je bil aretiran, vse do konca [[komunizem|komunistične oblasti]] je bil nadzorovan s strani tajne politične policije. Predaval je mdr. na Teološkem tečaju za izobražence na ljubljanski teološki fakulteti ter sodeloval pri organizaciji in programu srečanj na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], kjer je tudi večkrat predaval. Do upokojitve je stanoval na [[Opčine pri Trstu|Opčinah]], zadnja leta pa večinoma v domačem kraju njegove žene, [[Loka pri Zidanem Mostu|Loki pri Zidanem Mostu]]. Poročen je bil s [[pisatelj]]ico [[Zora Tavčar|Zoro Tavčar]]. Literarnemu ustvarjanju sta se posvetili tudi njuni hčeri [[Alenka Rebula Tuta]] in [[Marjanka Rebula]] (1964–2017). 1993 je bil izvoljen za dopisnega, 2009 pa za rednega člana [[SAZU]] (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v razredu za umetnosti. Leta 2021 so mu pred cerkvijo v Loki pri Zidanem mostu postavili doprsni kip, ob 100. obletnici rojstva pa spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Šempolaju, leta 2019 pa so mu posvetili spominsko medaljo.<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2020-01-01|title=Spominska medalja za Alojza Rebulo|url=https://www.academia.edu/120170215/Spominska_medalja_za_Alojza_Rebulo|magazine=NUMIZMATIČNI VESTNIK - št - 46}}</ref> == Literarno delo == Njegova bibliografija je obširna in obsega različne kroge pripovednega ustvarjanja: [[Pesništvo|pesmi]], [[črtica (v pripovedništvu)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[dnevnik (književnost)|dnevnik]]e, [[radijska igra|radijske igre]], [[esej]]e, [[roman]]e, [[dramska besedila]] in [[potopis]]e. Poleg literarnega ustvarjanja je prevajalec [[antika|antičnih]] tekstov in [[Sveto pismo|Svetega pisma]], kot publicist pa piše rubriko Credo v katoliškem tedniku Družina. Stalno je pisal za tržaško revijo [[Mladika (revija)|Mladika]] (tudi pod psevdonimom). Več njegovih del je prevedenih v sosednje jezike ([[italijanščina]], [[srbohrvaščina]]) in ostale evropske jezike. ===Proza=== Začetki pisanja so iz časa Rebulovega izobraževanja na liceju v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je pisal stihe v [[latinščina|latinščini]], sestavil dramo v [[italijanščina|italijanščini]] in dnevnik v [[slovenščina|slovenščini]]. Nato se je posvetil pisanju v slovenščini, z alegoričnim ''Vedežem ob Jadranu'' je nastopil v Koledarju Gregorčičeve založbe za 1946. Krajša dela (ocene, črtice, novele, zapiske) je objavljal v primorskih revijah. Leta 1954 je napisal prvi roman ''Devinski sholar'' in z njim se je začela tudi ponavljajoča tematika preprostega kmečkega fanta, ki si je z izobrazbo, mislijo, umetnostjo ter kulturo izboril boljši socialni status. Takšne junake predstavljajo Gomer iz ''Devinskega sholarja'', Silvan Kandor iz ''Senčnega plesa'' in Mardon-Nemezijan iz ''Sibilinega vetra''. Vsi ti glavni junaki imajo Rebulove avtobiografske poteze. Že povest ''Devinski sholar'' nakazuje Rebulove začetke [[zgodovinski roman|zgodovinskega romana]] (npr. ''Ob babilonski reki''), preko katerega primerja in identificira slovenstvo s kulturo [[krščanstvo|krščanstva]].<ref name="Rojc2009">Rojc, Tatjana: '' Alojz Rebula: Z besedo “upornik po daru najvišjega”''.</ref> Smisel njegovih prvih del je v razmišljanju o vlogi in usodi maloštevilnega naroda in je osredotočeno na mikrokozmus rodnega kraja (npr. roman ''Klic v Sredozemlje'' slika propadanje slovenskega življa v okolici [[Trst]]a). Leta 1956 je izšel izbor novel in črtic ''Vinograd rimske cesarice'', ki nakazuje novo Rebulovo literarno usmeritev - prodor v [[antika|antični]] svet, ki doseže vrh v zgodovinskem romanu ''V Sibilinem vetru''. Rebulova izobrazba in poznavanje antične literature in filozofije odseva v njegovih delih, kar je vidno že v romanu ''Senčni ples'', ki je med Rebulovimi prvimi knjižnimi izdajami najpomembnejši tekst.<ref name=" Glušič2002">Glušič, Helga: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> V mnoga pripovedna in esejistična dela začne v poznih šestdesetih letih vstopati krščanstvo, kar napove Rebulov štiridelni roman ''V Sibilinem vetru''. Gre za življenjsko zgodbo starca Nemeziana, ki je bil v času rimske vojne kot kristjan preganjan. Leta 1972 izdan roman z duhovniško in religiozno tematiko ''Divji golob'' je prvoosebna pripoved o človeku, ki se kljub oviram in nasprotovanju okolice odloči za duhovniški poklic. O istih vprašanjih in časovno istočasno je pisal v knjigi šestih esejev ''Smer nova zemlja''. Sledila je zbirka novel ''Snegovi Edena'' z bivanjskim vprašanjem naroda in posameznika. V zgodovinsko-biografskem romanu ''Zeleno izgnanstvo'' Rebula skozi prikaz zgodovinske osebnosti, [[papež Pij II|Eneja Silvija Piccolominija]], med drugim postavi vprašanje poslednjega cilja in tragičnosti smrti. Leta 1988 je izšel roman z biblijsko tematiko ''Jutri čez Jordan'', pripoved o izraelskem osvobojajočem potovanju iz Egipta v obljubljeno deželo, ki je hkrati parabola slovenski osamosvojitvi. Rebula skozi prizmo biblijske legende pripoveduje o hrepenenju in iskanju bivanjskega smisla. V Rebulovih romanih gre za potrditev smisla, ki ga junak-človek udejanja s tem, da stremi za idejo.<ref name="Rojc2009"/> ''Kačja roža'' je zgodba o [[fašizem|fašističnem]] nasilju in vseh raznorodovalnih oblikah na [[Primorska|Primorskem]] okoli leta 1930, o italijanskih policijskih postopkih, o ilegalnem odporniškem gibanju, o prvem tržaškem procesu proti slovenskim upornikom in o bazoviških žrtvah. Roman ''Kačja roža'' vsebuje za Rebulo značilne elemente: zgodovina, antika, vprašanja morale, razklanosti in nerešena vprašanja o življenju in usodi primorskih Slovencev. Osebe tega romana dokazujejo neobstoj niča in nesmisel nihilizma ter primer Rebulovega skromnega junaka, ki mu večkulturnost ni odvzela preprostosti in humanosti. Roman ''Maranatha ali leto 999'' govori o romarju Nitardu, laičnem miniaturistu, ki zapusti svoj dom in ljubljeno ženo ter se za konec tisočletja odpravi v sveto mesto [[Jeruzalem]], kjer naj bi pričakal Gospodov ponovni prihod. ''Cesta s cipreso in zvezdo'' je roman narodne istovetnosti, napisan kot avtobiografija glavnega junaka Sergija Andrejčiča, ki pripoveduje o postopnem samozavedanju in rojevanju popolne narodne zavesti. Ob deseti obletnici slovenske državne osamosvojitve je Rebula izdal roman ''Jutranjice za Slovenijo'', o dogodkih iz novejšega časa slovenske in širše evropske politične in kulturne zgodovine, kot jih doživlja osrednja oseba romana, duhovnik v oddaljenem kraju [[Zasavje|Zasavja]]. Gre za roman človeške usode, zapletene v socialne in duhovne vrtince prelomnega časa, osrednja tema pa je povezana z vprašanji odnosa povojne oblasti do katoliške cerkve in krščanskih vrednot. Roman ''Nokturno za Primorsko'' v središče postavlja iskanje vere in slovenstva. S [[kresnik (nagrada)|kresnikom]] nagrajeno delo postavlja zagrizenega branitelja slovenstva, duhovnika Florijana, v konec 20. let 20. stoletja, ko je bilo današnje Primorje pod močno prisilno italijanizacijo. ''Ob babilonski reki'' je zgodovinski roman, ki predstavlja čas ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je čez [[Karavanke]] v strahu pred novo zmagovito oblastjo pribežala reka beguncev. V središče zgodbe postavi povojne pomore domobrancev. Roman ''Četverorečje'', izdan leta 2011, je časovno umeščen v obdobje [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], v čas [[francoska revolucija|francoske revolucije]], nad katero se navdušuje junak Norbert in sanja, da bodo dosežki iz Francije izboljšali tudi razmere na Slovenskem. ===Esejistika=== V slovensko esejistiko v drugi polovici 20. stoletja se Rebula vključuje kot kristjan, kot človek z občutkom za socialna vprašanja, v prvi vrsti pa kot Slovenec, ki svoje sile aktivno usmerja v razreševanje narodnostne in manjšinske problematike.<ref name=" Štuhec2003">Štuhec, Miran:'' Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> Njegov slog – poetičnost, besedna bogatost in pomenska večplastnost – izhaja iz posebne čustvene zavezanosti slovenščini, ki je Rebuli jezik, skozi katerega se udejanja narodna bit sredi tujega sveta. Prva knjiga esejev, z naslovom ''Smer nova zemlja'', vsebuje religiozne eseje o filozofskih vprašanjih sodobnega krščanstva s temami o [[izvirni greh|izvirnem grehu]], [[Kristus]]ovem učlovečenju in njegovi človeškosti, o misteriju [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] in oznanjevanju [[evangelij]]a, o onostranstvu, niču in koncu sveta ter o viziji prihodnosti slovenskega naroda. Predavanja in eseji, ki so nastajali od konca šestdesetih do konca osemdesetih let, pa so zbrani v drugi knjigi esejev ''Ob slovenskem poldnevniku''. Zbirka razdeljena na štiri dele je temeljit prikaz Rebulove pronicljive misli, v kateri sta očitna občutek za narodnostna vprašanja in krščanska svetovnonazorska opredelitev. Esej Orodje luči in orodje teme, npr. govori o osebni izkušnji zamejca in skozi osebno perspektivo prikazuje zgodovinske razmere, hkrati pa vključuje Rebulov pogled vernika, njegovo razmišljanje o književnosti in večkulturnosti. V eseju pisatelj izrazi svoje stališče, da sta provincialnost in svetovljanstvo predvsem stvar vsakega posameznika ter nastajata v presečišču njegovega duha, kar zapiše z besedami: ''»Provincialnost je zaprtost objektivnemu kriteriju kulturne vrednote, svetovljanstvo je odprtost takšnemu kriteriju. Gre za vrednoto samo na sebi ne glede na narodno ali sociološko zaznamovanost: za občečloveško vrednoto torej.«'' V eseju Od misli do besede poda svojo oceno o slovenskem književnem kanonu in opozarja na izgubo izpovedne moči slovenske besede. O slovenstvu in Slovencih piše Rebula tudi v eseju Izviri slovenske duhovnosti, kjer skozi zgodovinsko perspektivo prikaže nekatere pomembne Slovence in opominja na brezbrižen odnos do lastne zgodovine. Po Štuhčevem mnenju se Rebula v svojih esejskih besedilih priključuje tistemu zamejskemu krogu starejših piscev, ki je za razliko od nekaterih svojih mlajših kolegov problem naroda sprejemal izrazito osebno in skladno s tradicionalnimi predstavami o razmerju narod : svet. ===Dnevniški zapisi=== Rebulova dnevniška ustvarjalnost je osredotočena na eksistencialne in intelektualne teme, ki jih zastavlja vsakdanjost. Takšni dnevniki so npr. zbrani v knjigah ''Gorje zelenemu drevesu'', ''Oblaki Michigana'' (ameriški dnevnik), ''Vrt bogov'' (koloradski dnevnik) in dnevnikih, ki jih je objavljal v revijah. Leta 1993 je objavil delo ''Koraki apostolskih sandal'', dnevnik s sinode evropskih škofov v [[Rim]]u. Osrednja tema tri leta kasneje izdanega dnevnika, ''Previsna leta'', pa je čas njegovih in [[Boris Pahor|Pahorjevih]] priprav za izdajo knjige ob sedemdesetletnici [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]], v kateri je izšel tudi intervju s Kocbekom, ki je povzočil ostre politične in policijske reakcije. Rebulov dnevnik popisuje tesnobo in negotovost, ki sta jo preživljala z Borisom Pahorjem v soočenjih s policijo. Ta dnevnik sestavljajo še druge teme: kratke skice šolskih trenutkov, piščevo poučevanje klasičnih jezikov in literatur na gimnaziji, pogledi in odzivi na aktualna vprašanja v domačem tržaškem okolju in drugod, srečanja z zanimivimi osebami, ki razkrivajo Rebulovo osebno, čustveno sfero. ===Rebula dojema pisateljevanje kot poslanstvo in poklic=== Postati pisatelj je zanj pomenilo zahtevno odločitev. V času fašizma je doživel hude mladostne pretrese ter prebil travmo jezikovne zatrtosti, saj je bil njegov jezik potisnjen v zasebni geto in obsojen na likvidacijo. Odločitev za študij v [[Ljubljana|Ljubljani]] v negotovih povojnih letih ga je dokončno zavezala slovenstvu in globoko determinirala njegovo literarno delo. Narodna in jezikovna vprašanja presega in dopolnjuje [[eksistencializem|eksistencialna]] problematika, njegovo tesnobno iskanje Smisla, Absolutnega, ki izhaja iz spoznanja o tragičnosti človekovega bivanja, npr. v delih ''Jutri čez Jordan'', ''Kačja roža'', ''Zeleno izgnanstvo''. Pravo pot k Smislu najde Rebula v [[krščanstvo|krščanstvu]], h kateremu ga je, kot pravi sam, pritegnilo življenje samo. Posega tudi v aktualno občečloveško problematiko, in sicer s kritiziranjem slovenskih političnih razmer in prikazovanjem človeške usode, ujete v socialne in duhovne vrtince, npr. v delu ''Jutranjice za Slovenijo''. V vseh njegovih delih se, po mnenju Fabjan Bajčeve, kaže trojna problematika: • Narodnostna problematika in [[narodna manjšina|manjšinstvo]]: idejo narodnosti gradi na osebni izkušnji [[slovenska manjšina v Italiji|zamejca]], ki je razpet med italijansko brezbrižnostjo za narodnostna vprašanja Slovencev ter usodno navezanost na narod in njegov jezik. Rebula je zapisal: ''"Kaj naj si človek za tistih nekaj ur, ki so mu odmerjene na tej bežni zemlji, bolj želi kot nekaj zdrave narodne zavesti! Kaj naj si bolj želi kot ta vsaj za silo pomirjujoči domicilski izkaz sredi nepomirjujočega izgnanskega kozmosa! In če je Slovenec, kaj naj si bolj želi, ko da gleda v čudež in grozo prostora in časa iz neke umirjene slovenske polnosti. Saj mu je samo enkrat dano razkošje življenja in smrti: nič več kot enkrat mu je dano razkošje, da je Slovenec."'' • Problem umetnika in smisel oziroma vrednotenje [[umetnost]]i, in to glede na družbo - torej se ukvarja z vprašanji koliko umetnost vpliva na življenje in če ima smisel; ter glede na umetnika samega – v začetnem opusu je imela umetnost absolutno vrednost, nato pomenijo mnogo več vera in moralne vrednote. • [[eksistencializem|Eksistencialna]] problematika, ki je v njegovih romanih predmet pogovorov in diskusij raznih junakov in poglablja smisel dogajanja. Kljub temu da se pisatelj opredeljuje za [[krščanstvo]], se nenehno izprašuje in izraža dvome v krščansko eshatologijo (o zadnjih ciljih življenja in sveta), ter jo vedno na novo izbira kot najboljšo. ===Rebulova poetika=== Na najbolj izpostavljenem mestu med vrednotami je [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki je edino, kar brani manjšini integracijo v večino ter hkrati kot [[materni jezik]] omogoča človekovo preobrazbo in s tem proces preobrazbe sveta. Beseda mu pomeni boj za lastno ogroženo identiteto in kot pravi sam: ''»Velike oblike ne rojeva stilno hotenje, ampak sila srca in duha.«'' Poleg jezika je na izpostavljenem mestu tudi etnični [[humanizem]], kjer se vprašanje narodovega obstoja prepleta z vprašanji osebnega značaja. V tem smislu so izgovorjene besede Rebulovega junaka iz novele Votel je Kras: ''»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«'' Narodno odpadništvo posledično Rebula presoja z moralnega stališča. Gre za etnični humanizem,, ki je hkrati daleč od tega, da bi se sprevrgel v [[nacionalizem]]. Ideje njegovih del zaobjamejo globlje bivanjske problematike sodobnega sveta in človeka v njem. V ospredju je nasprotje med ničem in smislom, ki se pri romanesknih junakih kaže v nihanju med obema skrajnostma, toda dokončnega stanja ničnosti ali vnaprejšnjega nihilizma ne poznajo. Kljub vdajanju v usodo in izgubljanju smisla v svetu, ki ga zaznamo iz stavka ''Senčnega plesa'': ''»Vračal se je v temo«'', ostaja želja po pravem smislu življenja in iskanju človečnosti v sebi. Humanistično sporočilo razkrivajo besede, ki jih Rebula položi v usta porimljanjenega barbara Nemeziana ''V Sibilinem vetru'': ''»Saj končno tudi meni svoboda, kakor domovina, nista bili več sredstvi - cilj je bil samo eden, biti človek.«'' Pomembno mesto v njegovem opusu zasedajo krščanske vrednote, ki izražajo usmerjenost v transcendenco in odprtost do skrivnostnega. Pisateljevemu človeku se od prvih novel postavlja vrsta bivanjskih dilem in vprašanj, ki se od dela Senčni ples naprej obrnejo v iskanje Smisla in dobivajo vedno več [[katolicizem|katoliških]] komponent. Slednje se ne kažejo le v junakovih zagovarjanjih katoliških vrednot in razmišljanj o veri, temveč celo v samih imenih ulic in trgov v delu ''V Sibilinem vetru'' in ''Jutri čez Jordan'': Ne kradi, Spoštuj očeta in mater, Ne kolni Boga, ulica Ne bodi pristranski z ubožcem in ne ugodljiv mogočnežu in ostale. Pisateljev pogled na vero pa ne razbiramo zgolj iz besed in dejanj njegovih junakov, saj svoje lastno razmišljanje o doživljanju vere zapiše v dnevniku ''Vrt bogov'': ''»Vera v svojem bistvu ni občutenje in še manj čustvo. Praviloma se za Boga odločiš. Bistvo vere je v tem, da verujoči stavi na nevidno /…/ sredi tudi zanj nerazložljive drame sveta. Tragičnost, ki ga melje, pomeni tudi zanj strašen argument proti božjemu bivanju. Toda še strašnejši argument za božje bivanje je sla po neskončnem, ki melje njegove možgane in srce…«'' Nekatera dela njegovega opusa so vezana na [[Kras]] in [[Trst]], ki ga prikazuje s perspektive slovenstva. V ''Zelenem izgnanstvu'' je lepota kraške pokrajine opisana z besedami: ''»Z rokami na hrbtu je zrl v zemeljsko čudo, kjer je sredi eksplozije krošenj in ščebetov dolga podzemeljska reka prinašala na dan sporočilo kraških globin«''. Delo, ki predstavlja Trst in okolico v povojnem času pa je ''Senčni ples'', katerega glavni junak Silvan pravi: ''»Za Slovence je važno mesto…«.'' ====Senčni ples==== Dogajanje v romanu je v posredni ali neposredni zvezi z glavnim junakom Silvanom Kandorjem, ki pri 26. letih izgubi svojo ženo Nadjo. Kot mlad vdovec se vrne na svoj dom, v [[Trst]], kjer živi z ostalimi člani svoje družine, bratoma Sandrom in Bertom ter z materjo Zofijo. Zaposli se kot profesor v slovenski gimnaziji, kasneje pa kot uradnik angloameriške vojaške uprave. Vzporedno z njegovo zgodbo se odvija tudi Sandrova zgodba, ki s težaškim delom na železniški progi ni spravljiv, zato koleba med odločitvijo o napredovanju v službi ali pa izselitvijo v [[Avstralija|Avstralijo]]; izbere drugo. Ker Silvan najde oporo za življenje le še v pomoči in motivaciji zatiranemu slovenskemu narodu se odloči, da bo sodeloval pri pisanju za slovensko glasilo z imenom Čupa. V [[roman]] je vključena še vrinjena zgodba, saj je glavna oseba povesti, ki jo za glasilo piše Silvan, kraški Slovenec Jernej Jerobnik, ki si v [[Trst]]u gmotno opomore in se asimilira z italijanskim večinskim okoljem. Silvan se čustveno naveže na Noro, hčerko svojega nekdanjega profesorja, s katerima Silvan razpravlja o mnogih filozofskih vprašanjih in polemikah. V zgodbi se na več mestih pojavi tudi Silvanov prijatelj Abdon, katerega Silvan pusti na cedilu, ko mu obljubi, da ga bo spremljal na izlet v [[Pariz]], saj te obljube nikoli ne izpolni. Junak Silvan na erotičnem, socialnem in ustvarjalnem področju doživlja razkroj, ki vodi iz nekdanje celovitosti v dvom ali celo zanikanje. Ljubezen se mu razkriva kot druženje dveh samot, etos se pod vplivom družbenih danosti spreminja v nekaj, kar je daleč od nekdanje skladnosti med mislijo in delom, celo poezija izgublja vrednost vzora in preroštva ter postaja izključno tržno blago. Eksistencialna negotovost prevzema tudi ostale osebe, a nobena od njihovih poti ne vodi v nihilizem, saj kljub temu, da vrednote izginjajo, ne izginja hotenje po njih. Pomemben motiv izseljenstva zasledimo v zgodbi brata Sandra, ki kaže na socialno plast besedila. S subjektivnimi avtorjevimi prizadevanji je povezana tudi zgodba o Jerobniku, ki izgubi svojo narodno pripadnost in se poitalijanči. Ena izmed bistvenih sestavin romana je usodnost, zato vztrajanje v nesmislu in nemoč pred smrtjo polnita človeka s strahom, hkrati pa odpirata možnost za njegovo uresničitev. Ta uresničitev se izkaže tudi v stavku: ''»Ne živi zase«'', ki velja za poglavitno sporočilo dela. ====V Sibilinem vetru==== Dogajalni čas je postavljen v obdobje cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in rimskih vojn. Zgodbo svojega življenja pripoveduje starec Nemezian, čigar rod je živel v okolici [[Ptuj]]a in padel v sužnost, potem ko se je uprl rimskim osvajalcem. Še otroka ga pošljejo na delo h kurjaču, od koder ga osvobodi gospodar tribun Kvint Furij Apulej in ga pošlje skupaj s sinom Lateranom študirat v [[Grčija|Grčijo]], saj v njem prepozna pametnega dečka. Nemezian prijateljuje s sošolcem, gorečnim kristjanom Internuncijem in je zaljubljen v nekdanjo sosužnjo Psiho, ki pa umre, ko se je hotela ubraniti nasilnosti svojega lastnika. Apulej je tako zadovoljen z Nemezianom, da ga posinovi in mu v oporoki nameni del svojega bogastva. Po Apulejevi smrti se Nemezian odpove dediščini in vdovi Mamei, ki ga je vpeljala v svet spolnosti in gre za vojaka v [[Rimska legija|rimsko legijo]] IV. Fidelis. Kot legionar potuje po cesarstvu, vmes zboli za [[kuga|kugo]], a jo preživi. Postane upornik proti cesarstvu in je po izdaji tovariša Organika, ki dela za rimsko obveščevalno službo zaprt v rudnik Lotosove poljane na Sinaju, kamor pripeljejo po nekaj letih tudi rojaka Profutura. Z njim pobegne in po čudežu preživi. Z ljubico Elektro, ki ga je čakala, obišče Internuncija, ki nevarnosti navkljub vzdržuje krščansko občino. Spet se pridruži legiji in na vojnih pohodih ureja zapiske vojskovodji in cesarju Marku Avreliju. Kot odslužen vojak se vrne na Slovensko, kjer se zadržuje v Poetoviji ([[Ptuj]]u) in Emoni ([[Ljubljana|Ljubljani]]) in se nazadnje ustali ob [[Timava|reki Timavi]], na zdajšnji skrajni zahodni slovenski meji. Delo je berljivo na treh ravneh: zgodovinski, narodni in eshatološki ravni. V njem najdemo občutenje žalosti, smrti, osamljenosti, nepomirljivosti, od prve poduhovljene ljubezni do zakonske ljubezni, od suženjstva do svobode. Glavni junak je pravzaprav Alojz-Luigi, ki se je iz suženjstva oziroma manjšinstva povzpel preko kulture, filozofije, ljubezni ter vere v neko duhovno zrelost in uravnoteženost, iz katere gleda vse življenjske pojave sicer s prizadetostjo, s sočustvovanjem, a brez obupa, brez razrvanosti, brez kompleksov. Avtor je sam izjavil, da je roman postavil v zgodovino, saj mu omogoča popolno svobodo opisovanja sedanjosti, je torej preobleka sedanjosti. Njegove zgodovinske zgodbe je torej treba brati kot zgodbe iz aktualnega življenja, ki jih je postavil v preteklost, zato da svobodneje izraža svoja stališča in opisuje ljudi ter istočasno poudari, da je človek v vseh zgodovinskih dobah v bistvu enak. Zgodovino presoja z etičnega vidika: v njej gleda predvsem boj med dobrim in zlom v človeku samem, ta boj pa je že od Adama in Eve enak. Zunanji in tehnični napredek mu ne pomenita nič, edini napredek je v premagovanju strasti in v duhovni rasti. Za osnovno sporočilo dela bi torej lahko postavili besedno zvezo: biti človek. == Bibliografija == '''Romani''' *''[[Ob pritoku Jangcekjanga]]'' (2018) *''[[Korintski steber]]'' (2017) *''[[Kominform v Zabrinju]]'' (2014) *''[[Pred poslednjim dnevom]]'' (2013) *''[[Četverorečje]]'' (2011) (Prevod v italijanščino: ''La sorgente dei quattro fiumi,'' 2014) *''[[Skrivnost kostanjevega gozda]]'' (2010) *''[[Ob babilonski reki]]'' (2007) *''[[Zvonovi Nilandije]]'' (2005) *''[[Nokturno za Primorsko]]'' (2004) *''[[Jutranjice za Slovenijo]]'' (2000) *''[[Cesta s cipreso in zvezdo]]'' (1998) *''[[Duh velikih jezer]]'' (1997) *''[[Maranathà ali leto 999]]'' (1996) (Prevod v nemščino: ''Abschied im Wermutjahr'', 1998) *''[[Kačja roža]]'' (1994) (Prevod v italijanščino: ''La peonia del Carso'', 2005) *''[[Jutri čez Jordan]]'' (1988) (Prevod v francoščino: ''Demain, le Jourdain'', 1997) *''[[Zeleno izgnanstvo]]'' (1981) *''[[Snegovi Edena]]'' (1977) *''[[Divji golob]]'' (1972) *''[[V Sibilinem vetru]]'' (1968) (Prevod v italijanščino: ''Nel vento della Sibilla'', 1992) *''[[Senčni ples]]'' (1960) (Prevod v srbohrvaščino: ''Sjene koje plešu'', 1981; prevod v italijanščino: ''La danza delle ombre'', 2012; 2024 - 3. izdaja?: [[Beletrina]]) *''[[Klic v Sredozemlje]]'' (1957) *''[[Vinograd rimske cesarice]]'' (1956) *''[[Devinski sholar]]'' (1954) '''Drame''' *''Operacija Timava'' (1993) *''Savlov demon - šest iger z religiozno tematiko'' (1985) *''Hribi, pokrijte nas!'' (1983) '''Eseji''' *''Ob slovenskem poldnevniku'' (1995) *''Na prepihu časa'' (1995) *''Smer Nova zemlja'' (1972) '''Dnevniki''' *''Dnevniški zapisi'' (iz let 1948-56; prepis in opombe: [[Tanja Rebula]]; spremni besedi: [[Milček Komelj]] in [[Edvard Kovač]]) (2024) *''Pod vrhom tisočletja. Dnevnik 1996-1999'' (2009) *''Iz partiture življenja. Dnevnik 1977-1981'' (2002) *''Ko proti jutru gre'' (2000) *''Previsna leta'' (1996) *''Koraki apostolskih sandal'' (1993) *''Vrt bogov'' (1986) *''Oblaki Michigana'' (1985) *''Gorje zelenemu drevesu'' (1971) '''Druga literarna dela''' *''Apokrif'' (2020) *''Dve mladosti, ena ljubezen'' / ''Alojz Rebula in Zora Tavčar'' (2015) *''Arhipel'' (2002) *''Intervjuji o prihajajočem'' (2002) *''Pastir prihodnosti'' (1999) *''Pričevalci vstajenja'' (1999; prevod v angleščino: ''Witnesses of the resurrection'', 1999) *''Severni križ'': ''Slovenski utrinki na umetniškem nebu, izbrani in ponatisnjeni za sedemdesetletnico'' (1994) *''Krščanska avantura'' (1970) == Nagrade in priznanja == *1968 - nagrada [[Vstajenje (nagrada)|Vstajenje]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1969 - [[nagrada Prešernovega sklada]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1993 - dopisni član [[SAZU]] *1995 - [[Prešernova nagrada]] za literarni opus *1997 - mednarodna nagrada Acerbi za [[italijanščina|italijanski]] prevod njegovega romana ''V Sibilinem vetru'' (prevod [[Diomira Fabjan Bajc]]) *2005 - nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Nokturno za Primorsko'' kot najuspešnejši roman leta *2008 - častni doktorat Univerze na Primorskem (Koper) *2009 - redni član [[SAZU]] *2012 - italijanska literarna nagrada Mario Rigoni Stern pokrajine Trento za roman ''Nokturno za Primorsko'' (prevod [[Martina Clerici]]) *2012 - veliki častnik viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo *2012 - nagrada "Latisana per il Nord Est« *2014 - [[Red za zasluge (Slovenija)|zlati red za zasluge]] za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zlati-red-za-zasluge-je-prejel-alojz-rebula/351355 |title=Zlati red za zasluge je prejel Alojz Rebula |date=17. 11. 2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=18. 11. 2014}}</ref> *2014 - Odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference *2014 - [[Peterlinova nagrada]] *2017 - častno [[priznanje Boruta Meška]] za življenjsko delo *2017 - nagrada [[Auersperg]] za prevod romana ''Kačja roža'' == Glej tudi == * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih dramaturgov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam slovenskih filologov]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri in o njem == * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]]: ''Zgodovina slovenskega slovstva VIII.'' Maribor: Obzorja, 1972. * [[Miran Košuta]]: ''Krpanova sol.'' Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996. *[[Marjeta Žebovec]]: ''Slovenski književniki rojeni od leta 1920 do 1929.'' Ljubljana: Karantanija, 2007. * [[Miran Štuhec]]: ''Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2003. * [[Helga Glušič]]: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2002. * [[Marija Pirjevec]]: ''Nekatere tipološke črte slovenskega pripovedništva na Tržaškem.'' Iz: Zbornik predavanj. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31): Ljubljana, 1995. * Slovenski kulturni klub Trst: ''Večer z Alojzom Rebulo.'' Trst: Mladika, 1989. * [[Lino Legiša]]: Alojz Rebula v ''Slovenski bibliografski leksikon'': http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2469/VIEW/. * ''Rebulov zbornik: ob pisateljevi osemdesetletnici'' (uredila [[Lojzka Bratuž]]), 2005 *''Rebulov zbornik 2: Ob pisateljevi devetdesetletnici'' (uredila [[Marija Pirjevec]]), 2015 *''Alojz Rebula: Biografija v slikah /Biografia per immagini'' (ur. Alice Zen, 2008) *[[Tatjana Rojc]]: ''Alojz Rebula: Z besedo »upornik po daru najvišjega«'' v Revija 2000, št. 211/212/213, letnik 2009. *[[Tatjana Rojc]]: ''Pogovori z Alojzom Rebulo ob pisateljevi petinosemdesetletnici.'' Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2009. *[[France Pibernik]]: ''Alojz Rebula (1924-2018)'', ''biografija''; Trst, Mladika, 2019. *''V Rebulovem vetru: Zbornik esejev ob 100-letnici rojstva Alojza Rebule'' (ur. [[Ivo Jevnikar]]), Trst, Mladika, 2024. *''Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim'' (zbornik simpozija, [[SAZU]], 2026) == Zunanje povezave == * {{dlib|ime=Alojz Rebula}} * http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prestizna-italijanska-nagrada-za-alojza-rebulo/279514 * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175060766 Alojz Rebula: "Moj slog je samo instrument vsebine."]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. julij 2024). RTV Slovenija. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Kresnikovi nagrajenci}} {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rebula, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze na Primorskem]] [[Kategorija:Alojz Rebula| ]] [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] pz83szozjkmdyiixa4l7whdf740edrx 6708984 6708982 2026-07-09T18:03:35Z SirFranzPaul 189873 6708984 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Alojz Rebula |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Nokturno za Primorsko]]<br />[[V Sibilinem vetru]]'' |awards = [[Prešernova nagrada]]<br />Zlati red za zasluge }} '''Alojz Rebula''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramaturg]], [[esejist]], [[prevajalec]], * [[21. julij]] [[1924]], [[Šempolaj]] pri [[Nabrežina|Nabrežini]], [[Italija]], † [[23. oktober]] [[2018]], [[Topolšica]]. == Življenjepis == Rodil se je v kmečko-železničarski družini očetu Alojzu st. in materi Ivanki (roj. Zidarič). Obiskoval je [[italija]]nske šole, [[slovenščina|slovenščine]] se je učil kot tujega jezika. V letih med 1936 in 1940 je obiskoval [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] v [[Gorica|Gorici]] in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je tudi [[matura|maturiral]]. Leta 1949 je diplomiral iz [[klasična filologija|klasične filologije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Študij je leta 1960 končal v [[Rim]]u, kjer je doktoriral z disertacijo o slovenskih prevodih [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. Po vrnitvi v [[Trst]] je poučeval na nižji gimnaziji, od leta 1953 pa na klasičnem liceju. Poleg pisateljevanja je bil ves čas kulturno in družbeno dejaven, bil je sourednik revij [[revija Sidro|Sidro]] in [[revija Tokovi|Tokovi]]. Po literarnem nastopu v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] leta 1951 je bil aretiran, vse do konca [[komunizem|komunistične oblasti]] je bil nadzorovan s strani tajne politične policije. Predaval je mdr. na Teološkem tečaju za izobražence na ljubljanski teološki fakulteti ter sodeloval pri organizaciji in programu srečanj na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], kjer je tudi večkrat predaval. Do upokojitve je stanoval na [[Opčine pri Trstu|Opčinah]], zadnja leta pa večinoma v domačem kraju njegove žene, [[Loka pri Zidanem Mostu|Loki pri Zidanem Mostu]]. Poročen je bil s [[pisatelj]]ico [[Zora Tavčar|Zoro Tavčar]]. Literarnemu ustvarjanju sta se posvetili tudi njuni hčeri [[Alenka Rebula Tuta]] in [[Marjanka Rebula]] (1964–2017). 1993 je bil izvoljen za dopisnega, 2009 pa za rednega člana [[SAZU]] (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v razredu za umetnosti. Leta 2021 so mu pred cerkvijo v Loki pri Zidanem mostu postavili doprsni kip, ob 100. obletnici rojstva pa spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Šempolaju, leta 2019 pa so mu posvetili spominsko medaljo.<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2020-01-01|title=Spominska medalja za Alojza Rebulo|url=https://www.academia.edu/120170215/Spominska_medalja_za_Alojza_Rebulo|magazine=NUMIZMATIČNI VESTNIK - št - 46}}</ref> == Literarno delo == Njegova bibliografija je obširna in obsega različne kroge pripovednega ustvarjanja: [[Pesništvo|pesmi]], [[črtica (v pripovedništvu)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[dnevnik (književnost)|dnevnik]]e, [[radijska igra|radijske igre]], [[esej]]e, [[roman]]e, [[dramska besedila]] in [[potopis]]e. Poleg literarnega ustvarjanja je prevajalec [[antika|antičnih]] tekstov in [[Sveto pismo|Svetega pisma]], kot publicist pa piše rubriko Credo v katoliškem tedniku Družina. Stalno je pisal za tržaško revijo [[Mladika (revija)|Mladika]] (tudi pod psevdonimom). Več njegovih del je prevedenih v sosednje jezike ([[italijanščina]], [[srbohrvaščina]]) in ostale evropske jezike. ===Proza=== Začetki pisanja so iz časa Rebulovega izobraževanja na liceju v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je pisal stihe v [[latinščina|latinščini]], sestavil dramo v [[italijanščina|italijanščini]] in dnevnik v [[slovenščina|slovenščini]]. Nato se je posvetil pisanju v slovenščini, z alegoričnim ''Vedežem ob Jadranu'' je nastopil v Koledarju Gregorčičeve založbe za 1946. Krajša dela (ocene, črtice, novele, zapiske) je objavljal v primorskih revijah. Leta 1954 je napisal prvi roman ''Devinski sholar'' in z njim se je začela tudi ponavljajoča tematika preprostega kmečkega fanta, ki si je z izobrazbo, mislijo, umetnostjo ter kulturo izboril boljši socialni status. Takšne junake predstavljajo Gomer iz ''Devinskega sholarja'', Silvan Kandor iz ''Senčnega plesa'' in Mardon-Nemezijan iz ''Sibilinega vetra''. Vsi ti glavni junaki imajo Rebulove avtobiografske poteze. Že povest ''Devinski sholar'' nakazuje Rebulove začetke [[zgodovinski roman|zgodovinskega romana]] (npr. ''Ob babilonski reki''), preko katerega primerja in identificira slovenstvo s kulturo [[krščanstvo|krščanstva]].<ref name="Rojc2009">Rojc, Tatjana: '' Alojz Rebula: Z besedo “upornik po daru najvišjega”''.</ref> Smisel njegovih prvih del je v razmišljanju o vlogi in usodi maloštevilnega naroda in je osredotočeno na mikrokozmus rodnega kraja (npr. roman ''Klic v Sredozemlje'' slika propadanje slovenskega življa v okolici [[Trst]]a). Leta 1956 je izšel izbor novel in črtic ''Vinograd rimske cesarice'', ki nakazuje novo Rebulovo literarno usmeritev - prodor v [[antika|antični]] svet, ki doseže vrh v zgodovinskem romanu ''V Sibilinem vetru''. Rebulova izobrazba in poznavanje antične literature in filozofije odseva v njegovih delih, kar je vidno že v romanu ''Senčni ples'', ki je med Rebulovimi prvimi knjižnimi izdajami najpomembnejši tekst.<ref name=" Glušič2002">Glušič, Helga: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> V mnoga pripovedna in esejistična dela začne v poznih šestdesetih letih vstopati krščanstvo, kar napove Rebulov štiridelni roman ''V Sibilinem vetru''. Gre za življenjsko zgodbo starca Nemeziana, ki je bil v času rimske vojne kot kristjan preganjan. Leta 1972 izdan roman z duhovniško in religiozno tematiko ''Divji golob'' je prvoosebna pripoved o človeku, ki se kljub oviram in nasprotovanju okolice odloči za duhovniški poklic. O istih vprašanjih in časovno istočasno je pisal v knjigi šestih esejev ''Smer nova zemlja''. Sledila je zbirka novel ''Snegovi Edena'' z bivanjskim vprašanjem naroda in posameznika. V zgodovinsko-biografskem romanu ''Zeleno izgnanstvo'' Rebula skozi prikaz zgodovinske osebnosti, [[papež Pij II|Eneja Silvija Piccolominija]], med drugim postavi vprašanje poslednjega cilja in tragičnosti smrti. Leta 1988 je izšel roman z biblijsko tematiko ''Jutri čez Jordan'', pripoved o izraelskem osvobojajočem potovanju iz Egipta v obljubljeno deželo, ki je hkrati parabola slovenski osamosvojitvi. Rebula skozi prizmo biblijske legende pripoveduje o hrepenenju in iskanju bivanjskega smisla. V Rebulovih romanih gre za potrditev smisla, ki ga junak-človek udejanja s tem, da stremi za idejo.<ref name="Rojc2009"/> ''Kačja roža'' je zgodba o [[fašizem|fašističnem]] nasilju in vseh raznorodovalnih oblikah na [[Primorska|Primorskem]] okoli leta 1930, o italijanskih policijskih postopkih, o ilegalnem odporniškem gibanju, o prvem tržaškem procesu proti slovenskim upornikom in o bazoviških žrtvah. Roman ''Kačja roža'' vsebuje za Rebulo značilne elemente: zgodovina, antika, vprašanja morale, razklanosti in nerešena vprašanja o življenju in usodi primorskih Slovencev. Osebe tega romana dokazujejo neobstoj niča in nesmisel nihilizma ter primer Rebulovega skromnega junaka, ki mu večkulturnost ni odvzela preprostosti in humanosti. Roman ''Maranatha ali leto 999'' govori o romarju Nitardu, laičnem miniaturistu, ki zapusti svoj dom in ljubljeno ženo ter se za konec tisočletja odpravi v sveto mesto [[Jeruzalem]], kjer naj bi pričakal Gospodov ponovni prihod. ''Cesta s cipreso in zvezdo'' je roman narodne istovetnosti, napisan kot avtobiografija glavnega junaka Sergija Andrejčiča, ki pripoveduje o postopnem samozavedanju in rojevanju popolne narodne zavesti. Ob deseti obletnici slovenske državne osamosvojitve je Rebula izdal roman ''Jutranjice za Slovenijo'', o dogodkih iz novejšega časa slovenske in širše evropske politične in kulturne zgodovine, kot jih doživlja osrednja oseba romana, duhovnik v oddaljenem kraju [[Zasavje|Zasavja]]. Gre za roman človeške usode, zapletene v socialne in duhovne vrtince prelomnega časa, osrednja tema pa je povezana z vprašanji odnosa povojne oblasti do katoliške cerkve in krščanskih vrednot. Roman ''Nokturno za Primorsko'' v središče postavlja iskanje vere in slovenstva. S [[kresnik (nagrada)|kresnikom]] nagrajeno delo postavlja zagrizenega branitelja slovenstva, duhovnika Florijana, v konec 20. let 20. stoletja, ko je bilo današnje Primorje pod močno prisilno italijanizacijo. ''Ob babilonski reki'' je zgodovinski roman, ki predstavlja čas ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je čez [[Karavanke]] v strahu pred novo zmagovito oblastjo pribežala reka beguncev. V središče zgodbe postavi povojne pomore domobrancev. Roman ''Četverorečje'', izdan leta 2011, je časovno umeščen v obdobje [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], v čas [[francoska revolucija|francoske revolucije]], nad katero se navdušuje junak Norbert in sanja, da bodo dosežki iz Francije izboljšali tudi razmere na Slovenskem. ===Esejistika=== V slovensko esejistiko v drugi polovici 20. stoletja se Rebula vključuje kot kristjan, kot človek z občutkom za socialna vprašanja, v prvi vrsti pa kot Slovenec, ki svoje sile aktivno usmerja v razreševanje narodnostne in manjšinske problematike.<ref name=" Štuhec2003">Štuhec, Miran:'' Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> Njegov slog – poetičnost, besedna bogatost in pomenska večplastnost – izhaja iz posebne čustvene zavezanosti slovenščini, ki je Rebuli jezik, skozi katerega se udejanja narodna bit sredi tujega sveta. Prva knjiga esejev, z naslovom ''Smer nova zemlja'', vsebuje religiozne eseje o filozofskih vprašanjih sodobnega krščanstva s temami o [[izvirni greh|izvirnem grehu]], [[Kristus]]ovem učlovečenju in njegovi človeškosti, o misteriju [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] in oznanjevanju [[evangelij]]a, o onostranstvu, niču in koncu sveta ter o viziji prihodnosti slovenskega naroda. Predavanja in eseji, ki so nastajali od konca šestdesetih do konca osemdesetih let, pa so zbrani v drugi knjigi esejev ''Ob slovenskem poldnevniku''. Zbirka razdeljena na štiri dele je temeljit prikaz Rebulove pronicljive misli, v kateri sta očitna občutek za narodnostna vprašanja in krščanska svetovnonazorska opredelitev. Esej Orodje luči in orodje teme, npr. govori o osebni izkušnji zamejca in skozi osebno perspektivo prikazuje zgodovinske razmere, hkrati pa vključuje Rebulov pogled vernika, njegovo razmišljanje o književnosti in večkulturnosti. V eseju pisatelj izrazi svoje stališče, da sta provincialnost in svetovljanstvo predvsem stvar vsakega posameznika ter nastajata v presečišču njegovega duha, kar zapiše z besedami: ''»Provincialnost je zaprtost objektivnemu kriteriju kulturne vrednote, svetovljanstvo je odprtost takšnemu kriteriju. Gre za vrednoto samo na sebi ne glede na narodno ali sociološko zaznamovanost: za občečloveško vrednoto torej.«'' V eseju Od misli do besede poda svojo oceno o slovenskem književnem kanonu in opozarja na izgubo izpovedne moči slovenske besede. O slovenstvu in Slovencih piše Rebula tudi v eseju Izviri slovenske duhovnosti, kjer skozi zgodovinsko perspektivo prikaže nekatere pomembne Slovence in opominja na brezbrižen odnos do lastne zgodovine. Po Štuhčevem mnenju se Rebula v svojih esejskih besedilih priključuje tistemu zamejskemu krogu starejših piscev, ki je za razliko od nekaterih svojih mlajših kolegov problem naroda sprejemal izrazito osebno in skladno s tradicionalnimi predstavami o razmerju narod : svet. ===Dnevniški zapisi=== Rebulova dnevniška ustvarjalnost je osredotočena na eksistencialne in intelektualne teme, ki jih zastavlja vsakdanjost. Takšni dnevniki so npr. zbrani v knjigah ''Gorje zelenemu drevesu'', ''Oblaki Michigana'' (ameriški dnevnik), ''Vrt bogov'' (koloradski dnevnik) in dnevnikih, ki jih je objavljal v revijah. Leta 1993 je objavil delo ''Koraki apostolskih sandal'', dnevnik s sinode evropskih škofov v [[Rim]]u. Osrednja tema tri leta kasneje izdanega dnevnika, ''Previsna leta'', pa je čas njegovih in [[Boris Pahor|Pahorjevih]] priprav za izdajo knjige ob sedemdesetletnici [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]], v kateri je izšel tudi intervju s Kocbekom, ki je povzočil ostre politične in policijske reakcije. Rebulov dnevnik popisuje tesnobo in negotovost, ki sta jo preživljala z Borisom Pahorjem v soočenjih s policijo. Ta dnevnik sestavljajo še druge teme: kratke skice šolskih trenutkov, piščevo poučevanje klasičnih jezikov in literatur na gimnaziji, pogledi in odzivi na aktualna vprašanja v domačem tržaškem okolju in drugod, srečanja z zanimivimi osebami, ki razkrivajo Rebulovo osebno, čustveno sfero. ===Rebula dojema pisateljevanje kot poslanstvo in poklic=== Postati pisatelj je zanj pomenilo zahtevno odločitev. V času fašizma je doživel hude mladostne pretrese ter prebil travmo jezikovne zatrtosti, saj je bil njegov jezik potisnjen v zasebni geto in obsojen na likvidacijo. Odločitev za študij v [[Ljubljana|Ljubljani]] v negotovih povojnih letih ga je dokončno zavezala slovenstvu in globoko determinirala njegovo literarno delo. Narodna in jezikovna vprašanja presega in dopolnjuje [[eksistencializem|eksistencialna]] problematika, njegovo tesnobno iskanje Smisla, Absolutnega, ki izhaja iz spoznanja o tragičnosti človekovega bivanja, npr. v delih ''Jutri čez Jordan'', ''Kačja roža'', ''Zeleno izgnanstvo''. Pravo pot k Smislu najde Rebula v [[krščanstvo|krščanstvu]], h kateremu ga je, kot pravi sam, pritegnilo življenje samo. Posega tudi v aktualno občečloveško problematiko, in sicer s kritiziranjem slovenskih političnih razmer in prikazovanjem človeške usode, ujete v socialne in duhovne vrtince, npr. v delu ''Jutranjice za Slovenijo''. V vseh njegovih delih se, po mnenju Fabjan Bajčeve, kaže trojna problematika: • Narodnostna problematika in [[narodna manjšina|manjšinstvo]]: idejo narodnosti gradi na osebni izkušnji [[slovenska manjšina v Italiji|zamejca]], ki je razpet med italijansko brezbrižnostjo za narodnostna vprašanja Slovencev ter usodno navezanost na narod in njegov jezik. Rebula je zapisal: ''"Kaj naj si človek za tistih nekaj ur, ki so mu odmerjene na tej bežni zemlji, bolj želi kot nekaj zdrave narodne zavesti! Kaj naj si bolj želi kot ta vsaj za silo pomirjujoči domicilski izkaz sredi nepomirjujočega izgnanskega kozmosa! In če je Slovenec, kaj naj si bolj želi, ko da gleda v čudež in grozo prostora in časa iz neke umirjene slovenske polnosti. Saj mu je samo enkrat dano razkošje življenja in smrti: nič več kot enkrat mu je dano razkošje, da je Slovenec."'' • Problem umetnika in smisel oziroma vrednotenje [[umetnost]]i, in to glede na družbo - torej se ukvarja z vprašanji koliko umetnost vpliva na življenje in če ima smisel; ter glede na umetnika samega – v začetnem opusu je imela umetnost absolutno vrednost, nato pomenijo mnogo več vera in moralne vrednote. • [[eksistencializem|Eksistencialna]] problematika, ki je v njegovih romanih predmet pogovorov in diskusij raznih junakov in poglablja smisel dogajanja. Kljub temu da se pisatelj opredeljuje za [[krščanstvo]], se nenehno izprašuje in izraža dvome v krščansko eshatologijo (o zadnjih ciljih življenja in sveta), ter jo vedno na novo izbira kot najboljšo. ===Rebulova poetika=== Na najbolj izpostavljenem mestu med vrednotami je [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki je edino, kar brani manjšini integracijo v večino ter hkrati kot [[materni jezik]] omogoča človekovo preobrazbo in s tem proces preobrazbe sveta. Beseda mu pomeni boj za lastno ogroženo identiteto in kot pravi sam: ''»Velike oblike ne rojeva stilno hotenje, ampak sila srca in duha.«'' Poleg jezika je na izpostavljenem mestu tudi etnični [[humanizem]], kjer se vprašanje narodovega obstoja prepleta z vprašanji osebnega značaja. V tem smislu so izgovorjene besede Rebulovega junaka iz novele Votel je Kras: ''»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«'' Narodno odpadništvo posledično Rebula presoja z moralnega stališča. Gre za etnični humanizem,, ki je hkrati daleč od tega, da bi se sprevrgel v [[nacionalizem]]. Ideje njegovih del zaobjamejo globlje bivanjske problematike sodobnega sveta in človeka v njem. V ospredju je nasprotje med ničem in smislom, ki se pri romanesknih junakih kaže v nihanju med obema skrajnostma, toda dokončnega stanja ničnosti ali vnaprejšnjega nihilizma ne poznajo. Kljub vdajanju v usodo in izgubljanju smisla v svetu, ki ga zaznamo iz stavka ''Senčnega plesa'': ''»Vračal se je v temo«'', ostaja želja po pravem smislu življenja in iskanju človečnosti v sebi. Humanistično sporočilo razkrivajo besede, ki jih Rebula položi v usta porimljanjenega barbara Nemeziana ''V Sibilinem vetru'': ''»Saj končno tudi meni svoboda, kakor domovina, nista bili več sredstvi - cilj je bil samo eden, biti človek.«'' Pomembno mesto v njegovem opusu zasedajo krščanske vrednote, ki izražajo usmerjenost v transcendenco in odprtost do skrivnostnega. Pisateljevemu človeku se od prvih novel postavlja vrsta bivanjskih dilem in vprašanj, ki se od dela Senčni ples naprej obrnejo v iskanje Smisla in dobivajo vedno več [[katolicizem|katoliških]] komponent. Slednje se ne kažejo le v junakovih zagovarjanjih katoliških vrednot in razmišljanj o veri, temveč celo v samih imenih ulic in trgov v delu ''V Sibilinem vetru'' in ''Jutri čez Jordan'': Ne kradi, Spoštuj očeta in mater, Ne kolni Boga, ulica Ne bodi pristranski z ubožcem in ne ugodljiv mogočnežu in ostale. Pisateljev pogled na vero pa ne razbiramo zgolj iz besed in dejanj njegovih junakov, saj svoje lastno razmišljanje o doživljanju vere zapiše v dnevniku ''Vrt bogov'': ''»Vera v svojem bistvu ni občutenje in še manj čustvo. Praviloma se za Boga odločiš. Bistvo vere je v tem, da verujoči stavi na nevidno /…/ sredi tudi zanj nerazložljive drame sveta. Tragičnost, ki ga melje, pomeni tudi zanj strašen argument proti božjemu bivanju. Toda še strašnejši argument za božje bivanje je sla po neskončnem, ki melje njegove možgane in srce…«'' Nekatera dela njegovega opusa so vezana na [[Kras]] in [[Trst]], ki ga prikazuje s perspektive slovenstva. V ''Zelenem izgnanstvu'' je lepota kraške pokrajine opisana z besedami: ''»Z rokami na hrbtu je zrl v zemeljsko čudo, kjer je sredi eksplozije krošenj in ščebetov dolga podzemeljska reka prinašala na dan sporočilo kraških globin«''. Delo, ki predstavlja Trst in okolico v povojnem času pa je ''Senčni ples'', katerega glavni junak Silvan pravi: ''»Za Slovence je važno mesto…«.'' ====Senčni ples==== Dogajanje v romanu je v posredni ali neposredni zvezi z glavnim junakom Silvanom Kandorjem, ki pri 26. letih izgubi svojo ženo Nadjo. Kot mlad vdovec se vrne na svoj dom, v [[Trst]], kjer živi z ostalimi člani svoje družine, bratoma Sandrom in Bertom ter z materjo Zofijo. Zaposli se kot profesor v slovenski gimnaziji, kasneje pa kot uradnik angloameriške vojaške uprave. Vzporedno z njegovo zgodbo se odvija tudi Sandrova zgodba, ki s težaškim delom na železniški progi ni spravljiv, zato koleba med odločitvijo o napredovanju v službi ali pa izselitvijo v [[Avstralija|Avstralijo]]; izbere drugo. Ker Silvan najde oporo za življenje le še v pomoči in motivaciji zatiranemu slovenskemu narodu se odloči, da bo sodeloval pri pisanju za slovensko glasilo z imenom Čupa. V [[roman]] je vključena še vrinjena zgodba, saj je glavna oseba povesti, ki jo za glasilo piše Silvan, kraški Slovenec Jernej Jerobnik, ki si v [[Trst]]u gmotno opomore in se asimilira z italijanskim večinskim okoljem. Silvan se čustveno naveže na Noro, hčerko svojega nekdanjega profesorja, s katerima Silvan razpravlja o mnogih filozofskih vprašanjih in polemikah. V zgodbi se na več mestih pojavi tudi Silvanov prijatelj Abdon, katerega Silvan pusti na cedilu, ko mu obljubi, da ga bo spremljal na izlet v [[Pariz]], saj te obljube nikoli ne izpolni. Junak Silvan na erotičnem, socialnem in ustvarjalnem področju doživlja razkroj, ki vodi iz nekdanje celovitosti v dvom ali celo zanikanje. Ljubezen se mu razkriva kot druženje dveh samot, etos se pod vplivom družbenih danosti spreminja v nekaj, kar je daleč od nekdanje skladnosti med mislijo in delom, celo poezija izgublja vrednost vzora in preroštva ter postaja izključno tržno blago. Eksistencialna negotovost prevzema tudi ostale osebe, a nobena od njihovih poti ne vodi v nihilizem, saj kljub temu, da vrednote izginjajo, ne izginja hotenje po njih. Pomemben motiv izseljenstva zasledimo v zgodbi brata Sandra, ki kaže na socialno plast besedila. S subjektivnimi avtorjevimi prizadevanji je povezana tudi zgodba o Jerobniku, ki izgubi svojo narodno pripadnost in se poitalijanči. Ena izmed bistvenih sestavin romana je usodnost, zato vztrajanje v nesmislu in nemoč pred smrtjo polnita človeka s strahom, hkrati pa odpirata možnost za njegovo uresničitev. Ta uresničitev se izkaže tudi v stavku: ''»Ne živi zase«'', ki velja za poglavitno sporočilo dela. ====V Sibilinem vetru==== Dogajalni čas je postavljen v obdobje cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in rimskih vojn. Zgodbo svojega življenja pripoveduje starec Nemezian, čigar rod je živel v okolici [[Ptuj]]a in padel v sužnost, potem ko se je uprl rimskim osvajalcem. Še otroka ga pošljejo na delo h kurjaču, od koder ga osvobodi gospodar tribun Kvint Furij Apulej in ga pošlje skupaj s sinom Lateranom študirat v [[Grčija|Grčijo]], saj v njem prepozna pametnega dečka. Nemezian prijateljuje s sošolcem, gorečnim kristjanom Internuncijem in je zaljubljen v nekdanjo sosužnjo Psiho, ki pa umre, ko se je hotela ubraniti nasilnosti svojega lastnika. Apulej je tako zadovoljen z Nemezianom, da ga posinovi in mu v oporoki nameni del svojega bogastva. Po Apulejevi smrti se Nemezian odpove dediščini in vdovi Mamei, ki ga je vpeljala v svet spolnosti in gre za vojaka v [[Rimska legija|rimsko legijo]] IV. Fidelis. Kot legionar potuje po cesarstvu, vmes zboli za [[kuga|kugo]], a jo preživi. Postane upornik proti cesarstvu in je po izdaji tovariša Organika, ki dela za rimsko obveščevalno službo zaprt v rudnik Lotosove poljane na Sinaju, kamor pripeljejo po nekaj letih tudi rojaka Profutura. Z njim pobegne in po čudežu preživi. Z ljubico Elektro, ki ga je čakala, obišče Internuncija, ki nevarnosti navkljub vzdržuje krščansko občino. Spet se pridruži legiji in na vojnih pohodih ureja zapiske vojskovodji in cesarju Marku Avreliju. Kot odslužen vojak se vrne na Slovensko, kjer se zadržuje v Poetoviji ([[Ptuj]]u) in Emoni ([[Ljubljana|Ljubljani]]) in se nazadnje ustali ob [[Timava|reki Timavi]], na zdajšnji skrajni zahodni slovenski meji. Delo je berljivo na treh ravneh: zgodovinski, narodni in eshatološki ravni. V njem najdemo občutenje žalosti, smrti, osamljenosti, nepomirljivosti, od prve poduhovljene ljubezni do zakonske ljubezni, od suženjstva do svobode. Glavni junak je pravzaprav Alojz-Luigi, ki se je iz suženjstva oziroma manjšinstva povzpel preko kulture, filozofije, ljubezni ter vere v neko duhovno zrelost in uravnoteženost, iz katere gleda vse življenjske pojave sicer s prizadetostjo, s sočustvovanjem, a brez obupa, brez razrvanosti, brez kompleksov. Avtor je sam izjavil, da je roman postavil v zgodovino, saj mu omogoča popolno svobodo opisovanja sedanjosti, je torej preobleka sedanjosti. Njegove zgodovinske zgodbe je torej treba brati kot zgodbe iz aktualnega življenja, ki jih je postavil v preteklost, zato da svobodneje izraža svoja stališča in opisuje ljudi ter istočasno poudari, da je človek v vseh zgodovinskih dobah v bistvu enak. Zgodovino presoja z etičnega vidika: v njej gleda predvsem boj med dobrim in zlom v človeku samem, ta boj pa je že od Adama in Eve enak. Zunanji in tehnični napredek mu ne pomenita nič, edini napredek je v premagovanju strasti in v duhovni rasti. Za osnovno sporočilo dela bi torej lahko postavili besedno zvezo: biti človek. == Bibliografija == '''Romani''' *''[[Ob pritoku Jangcekjanga]]'' (2018) *''[[Korintski steber]]'' (2017) *''[[Kominform v Zabrinju]]'' (2014) *''[[Pred poslednjim dnevom]]'' (2013) *''[[Četverorečje]]'' (2011) (Prevod v italijanščino: ''La sorgente dei quattro fiumi,'' 2014) *''[[Skrivnost kostanjevega gozda]]'' (2010) *''[[Ob babilonski reki]]'' (2007) *''[[Zvonovi Nilandije]]'' (2005) *''[[Nokturno za Primorsko]]'' (2004) *''[[Jutranjice za Slovenijo]]'' (2000) *''[[Cesta s cipreso in zvezdo]]'' (1998) *''[[Duh velikih jezer]]'' (1997) *''[[Maranathà ali leto 999]]'' (1996) (Prevod v nemščino: ''Abschied im Wermutjahr'', 1998) *''[[Kačja roža]]'' (1994) (Prevod v italijanščino: ''La peonia del Carso'', 2005) *''[[Jutri čez Jordan]]'' (1988) (Prevod v francoščino: ''Demain, le Jourdain'', 1997) *''[[Zeleno izgnanstvo]]'' (1981) *''[[Snegovi Edena]]'' (1977) *''[[Divji golob]]'' (1972) *''[[V Sibilinem vetru]]'' (1968) (Prevod v italijanščino: ''Nel vento della Sibilla'', 1992) *''[[Senčni ples]]'' (1960) (Prevod v srbohrvaščino: ''Sjene koje plešu'', 1981; prevod v italijanščino: ''La danza delle ombre'', 2012; 2024 - 3. izdaja?: [[Beletrina]]) *''[[Klic v Sredozemlje]]'' (1957) *''[[Vinograd rimske cesarice]]'' (1956) *''[[Devinski sholar]]'' (1954) '''Drame''' *''Operacija Timava'' (1993) *''Savlov demon - šest iger z religiozno tematiko'' (1985) *''Hribi, pokrijte nas!'' (1983) '''Eseji''' *''Ob slovenskem poldnevniku'' (1995) *''Na prepihu časa'' (1995) *''Smer Nova zemlja'' (1972) '''Dnevniki''' *''Dnevniški zapisi'' (iz let 1948-56; prepis in opombe: [[Tanja Rebula]]; spremni besedi: [[Milček Komelj]] in [[Edvard Kovač]]) (2024) *''Pod vrhom tisočletja. Dnevnik 1996-1999'' (2009) *''Iz partiture življenja. Dnevnik 1977-1981'' (2002) *''Ko proti jutru gre'' (2000) *''Previsna leta'' (1996) *''Koraki apostolskih sandal'' (1993) *''Vrt bogov'' (1986) *''Oblaki Michigana'' (1985) *''Gorje zelenemu drevesu'' (1971) '''Druga literarna dela''' *''Apokrif'' (2020) *''Dve mladosti, ena ljubezen'' / ''Alojz Rebula in Zora Tavčar'' (2015) *''Arhipel'' (2002) *''Intervjuji o prihajajočem'' (2002) *''Pastir prihodnosti'' (1999) *''Pričevalci vstajenja'' (1999; prevod v angleščino: ''Witnesses of the resurrection'', 1999) *''Severni križ'': ''Slovenski utrinki na umetniškem nebu, izbrani in ponatisnjeni za sedemdesetletnico'' (1994) *''Krščanska avantura'' (1970) == Nagrade in priznanja == *1968 - nagrada [[Vstajenje (nagrada)|Vstajenje]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1969 - [[nagrada Prešernovega sklada]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1993 - dopisni član [[SAZU]] *1995 - [[Prešernova nagrada]] za literarni opus *1997 - mednarodna nagrada Acerbi za [[italijanščina|italijanski]] prevod njegovega romana ''V Sibilinem vetru'' (prevod [[Diomira Fabjan Bajc]]) *2005 - nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Nokturno za Primorsko'' kot najuspešnejši roman leta *2008 - častni doktorat Univerze na Primorskem (Koper) *2009 - redni član [[SAZU]] *2012 - italijanska literarna nagrada Mario Rigoni Stern pokrajine Trento za roman ''Nokturno za Primorsko'' (prevod [[Martina Clerici]]) *2012 - veliki častnik viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo *2012 - nagrada "Latisana per il Nord Est« *2014 - [[Red za zasluge (Slovenija)|zlati red za zasluge]] za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zlati-red-za-zasluge-je-prejel-alojz-rebula/351355 |title=Zlati red za zasluge je prejel Alojz Rebula |date=17. 11. 2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=18. 11. 2014}}</ref> *2014 - Odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference *2014 - [[Peterlinova nagrada]] *2017 - častno [[priznanje Boruta Meška]] za življenjsko delo *2017 - nagrada [[Auersperg]] za prevod romana ''Kačja roža'' == Glej tudi == * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih dramaturgov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam slovenskih filologov]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Nadaljnje branje == * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]]: ''Zgodovina slovenskega slovstva VIII.'' Maribor: Obzorja, 1972. * [[Miran Košuta]]: ''Krpanova sol.'' Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996. *[[Marjeta Žebovec]]: ''Slovenski književniki rojeni od leta 1920 do 1929.'' Ljubljana: Karantanija, 2007. * [[Miran Štuhec]]: ''Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2003. * [[Helga Glušič]]: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2002. * [[Marija Pirjevec]]: ''Nekatere tipološke črte slovenskega pripovedništva na Tržaškem.'' Iz: Zbornik predavanj. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31): Ljubljana, 1995. * Slovenski kulturni klub Trst: ''Večer z Alojzom Rebulo.'' Trst: Mladika, 1989. * [[Lino Legiša]]: Alojz Rebula v ''Slovenski bibliografski leksikon'': http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2469/VIEW/. * ''Rebulov zbornik: ob pisateljevi osemdesetletnici'' (uredila [[Lojzka Bratuž]]), 2005 *''Rebulov zbornik 2: Ob pisateljevi devetdesetletnici'' (uredila [[Marija Pirjevec]]), 2015 *''Alojz Rebula: Biografija v slikah /Biografia per immagini'' (ur. Alice Zen, 2008) *[[Tatjana Rojc]]: ''Alojz Rebula: Z besedo »upornik po daru najvišjega«'' v Revija 2000, št. 211/212/213, letnik 2009. *[[Tatjana Rojc]]: ''Pogovori z Alojzom Rebulo ob pisateljevi petinosemdesetletnici.'' Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2009. *[[France Pibernik]]: ''Alojz Rebula (1924-2018)'', ''biografija''; Trst, Mladika, 2019. *''V Rebulovem vetru: Zbornik esejev ob 100-letnici rojstva Alojza Rebule'' (ur. [[Ivo Jevnikar]]), Trst, Mladika, 2024. *''Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim'' (zbornik simpozija, [[SAZU]], 2026) == Zunanje povezave == * {{dlib|ime=Alojz Rebula}} * http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prestizna-italijanska-nagrada-za-alojza-rebulo/279514 * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175060766 Alojz Rebula: "Moj slog je samo instrument vsebine."]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. julij 2024). RTV Slovenija. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Kresnikovi nagrajenci}} {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rebula, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze na Primorskem]] [[Kategorija:Alojz Rebula| ]] [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] cbg26xht1ixevutsgpfj4yiij3brms6 6708985 6708984 2026-07-09T18:06:07Z ~2026-32552-67 260877 /* Zunanje povezave */ 6708985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Alojz Rebula |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Nokturno za Primorsko]]<br />[[V Sibilinem vetru]]'' |awards = [[Prešernova nagrada]]<br />Zlati red za zasluge }} '''Alojz Rebula''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramaturg]], [[esejist]], [[prevajalec]], * [[21. julij]] [[1924]], [[Šempolaj]] pri [[Nabrežina|Nabrežini]], [[Italija]], † [[23. oktober]] [[2018]], [[Topolšica]]. == Življenjepis == Rodil se je v kmečko-železničarski družini očetu Alojzu st. in materi Ivanki (roj. Zidarič). Obiskoval je [[italija]]nske šole, [[slovenščina|slovenščine]] se je učil kot tujega jezika. V letih med 1936 in 1940 je obiskoval [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] v [[Gorica|Gorici]] in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je tudi [[matura|maturiral]]. Leta 1949 je diplomiral iz [[klasična filologija|klasične filologije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Študij je leta 1960 končal v [[Rim]]u, kjer je doktoriral z disertacijo o slovenskih prevodih [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. Po vrnitvi v [[Trst]] je poučeval na nižji gimnaziji, od leta 1953 pa na klasičnem liceju. Poleg pisateljevanja je bil ves čas kulturno in družbeno dejaven, bil je sourednik revij [[revija Sidro|Sidro]] in [[revija Tokovi|Tokovi]]. Po literarnem nastopu v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] leta 1951 je bil aretiran, vse do konca [[komunizem|komunistične oblasti]] je bil nadzorovan s strani tajne politične policije. Predaval je mdr. na Teološkem tečaju za izobražence na ljubljanski teološki fakulteti ter sodeloval pri organizaciji in programu srečanj na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], kjer je tudi večkrat predaval. Do upokojitve je stanoval na [[Opčine pri Trstu|Opčinah]], zadnja leta pa večinoma v domačem kraju njegove žene, [[Loka pri Zidanem Mostu|Loki pri Zidanem Mostu]]. Poročen je bil s [[pisatelj]]ico [[Zora Tavčar|Zoro Tavčar]]. Literarnemu ustvarjanju sta se posvetili tudi njuni hčeri [[Alenka Rebula Tuta]] in [[Marjanka Rebula]] (1964–2017). 1993 je bil izvoljen za dopisnega, 2009 pa za rednega člana [[SAZU]] (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v razredu za umetnosti. Leta 2021 so mu pred cerkvijo v Loki pri Zidanem mostu postavili doprsni kip, ob 100. obletnici rojstva pa spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Šempolaju, leta 2019 pa so mu posvetili spominsko medaljo.<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2020-01-01|title=Spominska medalja za Alojza Rebulo|url=https://www.academia.edu/120170215/Spominska_medalja_za_Alojza_Rebulo|magazine=NUMIZMATIČNI VESTNIK - št - 46}}</ref> == Literarno delo == Njegova bibliografija je obširna in obsega različne kroge pripovednega ustvarjanja: [[Pesništvo|pesmi]], [[črtica (v pripovedništvu)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[dnevnik (književnost)|dnevnik]]e, [[radijska igra|radijske igre]], [[esej]]e, [[roman]]e, [[dramska besedila]] in [[potopis]]e. Poleg literarnega ustvarjanja je prevajalec [[antika|antičnih]] tekstov in [[Sveto pismo|Svetega pisma]], kot publicist pa piše rubriko Credo v katoliškem tedniku Družina. Stalno je pisal za tržaško revijo [[Mladika (revija)|Mladika]] (tudi pod psevdonimom). Več njegovih del je prevedenih v sosednje jezike ([[italijanščina]], [[srbohrvaščina]]) in ostale evropske jezike. ===Proza=== Začetki pisanja so iz časa Rebulovega izobraževanja na liceju v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je pisal stihe v [[latinščina|latinščini]], sestavil dramo v [[italijanščina|italijanščini]] in dnevnik v [[slovenščina|slovenščini]]. Nato se je posvetil pisanju v slovenščini, z alegoričnim ''Vedežem ob Jadranu'' je nastopil v Koledarju Gregorčičeve založbe za 1946. Krajša dela (ocene, črtice, novele, zapiske) je objavljal v primorskih revijah. Leta 1954 je napisal prvi roman ''Devinski sholar'' in z njim se je začela tudi ponavljajoča tematika preprostega kmečkega fanta, ki si je z izobrazbo, mislijo, umetnostjo ter kulturo izboril boljši socialni status. Takšne junake predstavljajo Gomer iz ''Devinskega sholarja'', Silvan Kandor iz ''Senčnega plesa'' in Mardon-Nemezijan iz ''Sibilinega vetra''. Vsi ti glavni junaki imajo Rebulove avtobiografske poteze. Že povest ''Devinski sholar'' nakazuje Rebulove začetke [[zgodovinski roman|zgodovinskega romana]] (npr. ''Ob babilonski reki''), preko katerega primerja in identificira slovenstvo s kulturo [[krščanstvo|krščanstva]].<ref name="Rojc2009">Rojc, Tatjana: '' Alojz Rebula: Z besedo “upornik po daru najvišjega”''.</ref> Smisel njegovih prvih del je v razmišljanju o vlogi in usodi maloštevilnega naroda in je osredotočeno na mikrokozmus rodnega kraja (npr. roman ''Klic v Sredozemlje'' slika propadanje slovenskega življa v okolici [[Trst]]a). Leta 1956 je izšel izbor novel in črtic ''Vinograd rimske cesarice'', ki nakazuje novo Rebulovo literarno usmeritev - prodor v [[antika|antični]] svet, ki doseže vrh v zgodovinskem romanu ''V Sibilinem vetru''. Rebulova izobrazba in poznavanje antične literature in filozofije odseva v njegovih delih, kar je vidno že v romanu ''Senčni ples'', ki je med Rebulovimi prvimi knjižnimi izdajami najpomembnejši tekst.<ref name=" Glušič2002">Glušič, Helga: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> V mnoga pripovedna in esejistična dela začne v poznih šestdesetih letih vstopati krščanstvo, kar napove Rebulov štiridelni roman ''V Sibilinem vetru''. Gre za življenjsko zgodbo starca Nemeziana, ki je bil v času rimske vojne kot kristjan preganjan. Leta 1972 izdan roman z duhovniško in religiozno tematiko ''Divji golob'' je prvoosebna pripoved o človeku, ki se kljub oviram in nasprotovanju okolice odloči za duhovniški poklic. O istih vprašanjih in časovno istočasno je pisal v knjigi šestih esejev ''Smer nova zemlja''. Sledila je zbirka novel ''Snegovi Edena'' z bivanjskim vprašanjem naroda in posameznika. V zgodovinsko-biografskem romanu ''Zeleno izgnanstvo'' Rebula skozi prikaz zgodovinske osebnosti, [[papež Pij II|Eneja Silvija Piccolominija]], med drugim postavi vprašanje poslednjega cilja in tragičnosti smrti. Leta 1988 je izšel roman z biblijsko tematiko ''Jutri čez Jordan'', pripoved o izraelskem osvobojajočem potovanju iz Egipta v obljubljeno deželo, ki je hkrati parabola slovenski osamosvojitvi. Rebula skozi prizmo biblijske legende pripoveduje o hrepenenju in iskanju bivanjskega smisla. V Rebulovih romanih gre za potrditev smisla, ki ga junak-človek udejanja s tem, da stremi za idejo.<ref name="Rojc2009"/> ''Kačja roža'' je zgodba o [[fašizem|fašističnem]] nasilju in vseh raznorodovalnih oblikah na [[Primorska|Primorskem]] okoli leta 1930, o italijanskih policijskih postopkih, o ilegalnem odporniškem gibanju, o prvem tržaškem procesu proti slovenskim upornikom in o bazoviških žrtvah. Roman ''Kačja roža'' vsebuje za Rebulo značilne elemente: zgodovina, antika, vprašanja morale, razklanosti in nerešena vprašanja o življenju in usodi primorskih Slovencev. Osebe tega romana dokazujejo neobstoj niča in nesmisel nihilizma ter primer Rebulovega skromnega junaka, ki mu večkulturnost ni odvzela preprostosti in humanosti. Roman ''Maranatha ali leto 999'' govori o romarju Nitardu, laičnem miniaturistu, ki zapusti svoj dom in ljubljeno ženo ter se za konec tisočletja odpravi v sveto mesto [[Jeruzalem]], kjer naj bi pričakal Gospodov ponovni prihod. ''Cesta s cipreso in zvezdo'' je roman narodne istovetnosti, napisan kot avtobiografija glavnega junaka Sergija Andrejčiča, ki pripoveduje o postopnem samozavedanju in rojevanju popolne narodne zavesti. Ob deseti obletnici slovenske državne osamosvojitve je Rebula izdal roman ''Jutranjice za Slovenijo'', o dogodkih iz novejšega časa slovenske in širše evropske politične in kulturne zgodovine, kot jih doživlja osrednja oseba romana, duhovnik v oddaljenem kraju [[Zasavje|Zasavja]]. Gre za roman človeške usode, zapletene v socialne in duhovne vrtince prelomnega časa, osrednja tema pa je povezana z vprašanji odnosa povojne oblasti do katoliške cerkve in krščanskih vrednot. Roman ''Nokturno za Primorsko'' v središče postavlja iskanje vere in slovenstva. S [[kresnik (nagrada)|kresnikom]] nagrajeno delo postavlja zagrizenega branitelja slovenstva, duhovnika Florijana, v konec 20. let 20. stoletja, ko je bilo današnje Primorje pod močno prisilno italijanizacijo. ''Ob babilonski reki'' je zgodovinski roman, ki predstavlja čas ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je čez [[Karavanke]] v strahu pred novo zmagovito oblastjo pribežala reka beguncev. V središče zgodbe postavi povojne pomore domobrancev. Roman ''Četverorečje'', izdan leta 2011, je časovno umeščen v obdobje [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], v čas [[francoska revolucija|francoske revolucije]], nad katero se navdušuje junak Norbert in sanja, da bodo dosežki iz Francije izboljšali tudi razmere na Slovenskem. ===Esejistika=== V slovensko esejistiko v drugi polovici 20. stoletja se Rebula vključuje kot kristjan, kot človek z občutkom za socialna vprašanja, v prvi vrsti pa kot Slovenec, ki svoje sile aktivno usmerja v razreševanje narodnostne in manjšinske problematike.<ref name=" Štuhec2003">Štuhec, Miran:'' Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> Njegov slog – poetičnost, besedna bogatost in pomenska večplastnost – izhaja iz posebne čustvene zavezanosti slovenščini, ki je Rebuli jezik, skozi katerega se udejanja narodna bit sredi tujega sveta. Prva knjiga esejev, z naslovom ''Smer nova zemlja'', vsebuje religiozne eseje o filozofskih vprašanjih sodobnega krščanstva s temami o [[izvirni greh|izvirnem grehu]], [[Kristus]]ovem učlovečenju in njegovi človeškosti, o misteriju [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] in oznanjevanju [[evangelij]]a, o onostranstvu, niču in koncu sveta ter o viziji prihodnosti slovenskega naroda. Predavanja in eseji, ki so nastajali od konca šestdesetih do konca osemdesetih let, pa so zbrani v drugi knjigi esejev ''Ob slovenskem poldnevniku''. Zbirka razdeljena na štiri dele je temeljit prikaz Rebulove pronicljive misli, v kateri sta očitna občutek za narodnostna vprašanja in krščanska svetovnonazorska opredelitev. Esej Orodje luči in orodje teme, npr. govori o osebni izkušnji zamejca in skozi osebno perspektivo prikazuje zgodovinske razmere, hkrati pa vključuje Rebulov pogled vernika, njegovo razmišljanje o književnosti in večkulturnosti. V eseju pisatelj izrazi svoje stališče, da sta provincialnost in svetovljanstvo predvsem stvar vsakega posameznika ter nastajata v presečišču njegovega duha, kar zapiše z besedami: ''»Provincialnost je zaprtost objektivnemu kriteriju kulturne vrednote, svetovljanstvo je odprtost takšnemu kriteriju. Gre za vrednoto samo na sebi ne glede na narodno ali sociološko zaznamovanost: za občečloveško vrednoto torej.«'' V eseju Od misli do besede poda svojo oceno o slovenskem književnem kanonu in opozarja na izgubo izpovedne moči slovenske besede. O slovenstvu in Slovencih piše Rebula tudi v eseju Izviri slovenske duhovnosti, kjer skozi zgodovinsko perspektivo prikaže nekatere pomembne Slovence in opominja na brezbrižen odnos do lastne zgodovine. Po Štuhčevem mnenju se Rebula v svojih esejskih besedilih priključuje tistemu zamejskemu krogu starejših piscev, ki je za razliko od nekaterih svojih mlajših kolegov problem naroda sprejemal izrazito osebno in skladno s tradicionalnimi predstavami o razmerju narod : svet. ===Dnevniški zapisi=== Rebulova dnevniška ustvarjalnost je osredotočena na eksistencialne in intelektualne teme, ki jih zastavlja vsakdanjost. Takšni dnevniki so npr. zbrani v knjigah ''Gorje zelenemu drevesu'', ''Oblaki Michigana'' (ameriški dnevnik), ''Vrt bogov'' (koloradski dnevnik) in dnevnikih, ki jih je objavljal v revijah. Leta 1993 je objavil delo ''Koraki apostolskih sandal'', dnevnik s sinode evropskih škofov v [[Rim]]u. Osrednja tema tri leta kasneje izdanega dnevnika, ''Previsna leta'', pa je čas njegovih in [[Boris Pahor|Pahorjevih]] priprav za izdajo knjige ob sedemdesetletnici [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]], v kateri je izšel tudi intervju s Kocbekom, ki je povzočil ostre politične in policijske reakcije. Rebulov dnevnik popisuje tesnobo in negotovost, ki sta jo preživljala z Borisom Pahorjem v soočenjih s policijo. Ta dnevnik sestavljajo še druge teme: kratke skice šolskih trenutkov, piščevo poučevanje klasičnih jezikov in literatur na gimnaziji, pogledi in odzivi na aktualna vprašanja v domačem tržaškem okolju in drugod, srečanja z zanimivimi osebami, ki razkrivajo Rebulovo osebno, čustveno sfero. ===Rebula dojema pisateljevanje kot poslanstvo in poklic=== Postati pisatelj je zanj pomenilo zahtevno odločitev. V času fašizma je doživel hude mladostne pretrese ter prebil travmo jezikovne zatrtosti, saj je bil njegov jezik potisnjen v zasebni geto in obsojen na likvidacijo. Odločitev za študij v [[Ljubljana|Ljubljani]] v negotovih povojnih letih ga je dokončno zavezala slovenstvu in globoko determinirala njegovo literarno delo. Narodna in jezikovna vprašanja presega in dopolnjuje [[eksistencializem|eksistencialna]] problematika, njegovo tesnobno iskanje Smisla, Absolutnega, ki izhaja iz spoznanja o tragičnosti človekovega bivanja, npr. v delih ''Jutri čez Jordan'', ''Kačja roža'', ''Zeleno izgnanstvo''. Pravo pot k Smislu najde Rebula v [[krščanstvo|krščanstvu]], h kateremu ga je, kot pravi sam, pritegnilo življenje samo. Posega tudi v aktualno občečloveško problematiko, in sicer s kritiziranjem slovenskih političnih razmer in prikazovanjem človeške usode, ujete v socialne in duhovne vrtince, npr. v delu ''Jutranjice za Slovenijo''. V vseh njegovih delih se, po mnenju Fabjan Bajčeve, kaže trojna problematika: • Narodnostna problematika in [[narodna manjšina|manjšinstvo]]: idejo narodnosti gradi na osebni izkušnji [[slovenska manjšina v Italiji|zamejca]], ki je razpet med italijansko brezbrižnostjo za narodnostna vprašanja Slovencev ter usodno navezanost na narod in njegov jezik. Rebula je zapisal: ''"Kaj naj si človek za tistih nekaj ur, ki so mu odmerjene na tej bežni zemlji, bolj želi kot nekaj zdrave narodne zavesti! Kaj naj si bolj želi kot ta vsaj za silo pomirjujoči domicilski izkaz sredi nepomirjujočega izgnanskega kozmosa! In če je Slovenec, kaj naj si bolj želi, ko da gleda v čudež in grozo prostora in časa iz neke umirjene slovenske polnosti. Saj mu je samo enkrat dano razkošje življenja in smrti: nič več kot enkrat mu je dano razkošje, da je Slovenec."'' • Problem umetnika in smisel oziroma vrednotenje [[umetnost]]i, in to glede na družbo - torej se ukvarja z vprašanji koliko umetnost vpliva na življenje in če ima smisel; ter glede na umetnika samega – v začetnem opusu je imela umetnost absolutno vrednost, nato pomenijo mnogo več vera in moralne vrednote. • [[eksistencializem|Eksistencialna]] problematika, ki je v njegovih romanih predmet pogovorov in diskusij raznih junakov in poglablja smisel dogajanja. Kljub temu da se pisatelj opredeljuje za [[krščanstvo]], se nenehno izprašuje in izraža dvome v krščansko eshatologijo (o zadnjih ciljih življenja in sveta), ter jo vedno na novo izbira kot najboljšo. ===Rebulova poetika=== Na najbolj izpostavljenem mestu med vrednotami je [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki je edino, kar brani manjšini integracijo v večino ter hkrati kot [[materni jezik]] omogoča človekovo preobrazbo in s tem proces preobrazbe sveta. Beseda mu pomeni boj za lastno ogroženo identiteto in kot pravi sam: ''»Velike oblike ne rojeva stilno hotenje, ampak sila srca in duha.«'' Poleg jezika je na izpostavljenem mestu tudi etnični [[humanizem]], kjer se vprašanje narodovega obstoja prepleta z vprašanji osebnega značaja. V tem smislu so izgovorjene besede Rebulovega junaka iz novele Votel je Kras: ''»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«'' Narodno odpadništvo posledično Rebula presoja z moralnega stališča. Gre za etnični humanizem,, ki je hkrati daleč od tega, da bi se sprevrgel v [[nacionalizem]]. Ideje njegovih del zaobjamejo globlje bivanjske problematike sodobnega sveta in človeka v njem. V ospredju je nasprotje med ničem in smislom, ki se pri romanesknih junakih kaže v nihanju med obema skrajnostma, toda dokončnega stanja ničnosti ali vnaprejšnjega nihilizma ne poznajo. Kljub vdajanju v usodo in izgubljanju smisla v svetu, ki ga zaznamo iz stavka ''Senčnega plesa'': ''»Vračal se je v temo«'', ostaja želja po pravem smislu življenja in iskanju človečnosti v sebi. Humanistično sporočilo razkrivajo besede, ki jih Rebula položi v usta porimljanjenega barbara Nemeziana ''V Sibilinem vetru'': ''»Saj končno tudi meni svoboda, kakor domovina, nista bili več sredstvi - cilj je bil samo eden, biti človek.«'' Pomembno mesto v njegovem opusu zasedajo krščanske vrednote, ki izražajo usmerjenost v transcendenco in odprtost do skrivnostnega. Pisateljevemu človeku se od prvih novel postavlja vrsta bivanjskih dilem in vprašanj, ki se od dela Senčni ples naprej obrnejo v iskanje Smisla in dobivajo vedno več [[katolicizem|katoliških]] komponent. Slednje se ne kažejo le v junakovih zagovarjanjih katoliških vrednot in razmišljanj o veri, temveč celo v samih imenih ulic in trgov v delu ''V Sibilinem vetru'' in ''Jutri čez Jordan'': Ne kradi, Spoštuj očeta in mater, Ne kolni Boga, ulica Ne bodi pristranski z ubožcem in ne ugodljiv mogočnežu in ostale. Pisateljev pogled na vero pa ne razbiramo zgolj iz besed in dejanj njegovih junakov, saj svoje lastno razmišljanje o doživljanju vere zapiše v dnevniku ''Vrt bogov'': ''»Vera v svojem bistvu ni občutenje in še manj čustvo. Praviloma se za Boga odločiš. Bistvo vere je v tem, da verujoči stavi na nevidno /…/ sredi tudi zanj nerazložljive drame sveta. Tragičnost, ki ga melje, pomeni tudi zanj strašen argument proti božjemu bivanju. Toda še strašnejši argument za božje bivanje je sla po neskončnem, ki melje njegove možgane in srce…«'' Nekatera dela njegovega opusa so vezana na [[Kras]] in [[Trst]], ki ga prikazuje s perspektive slovenstva. V ''Zelenem izgnanstvu'' je lepota kraške pokrajine opisana z besedami: ''»Z rokami na hrbtu je zrl v zemeljsko čudo, kjer je sredi eksplozije krošenj in ščebetov dolga podzemeljska reka prinašala na dan sporočilo kraških globin«''. Delo, ki predstavlja Trst in okolico v povojnem času pa je ''Senčni ples'', katerega glavni junak Silvan pravi: ''»Za Slovence je važno mesto…«.'' ====Senčni ples==== Dogajanje v romanu je v posredni ali neposredni zvezi z glavnim junakom Silvanom Kandorjem, ki pri 26. letih izgubi svojo ženo Nadjo. Kot mlad vdovec se vrne na svoj dom, v [[Trst]], kjer živi z ostalimi člani svoje družine, bratoma Sandrom in Bertom ter z materjo Zofijo. Zaposli se kot profesor v slovenski gimnaziji, kasneje pa kot uradnik angloameriške vojaške uprave. Vzporedno z njegovo zgodbo se odvija tudi Sandrova zgodba, ki s težaškim delom na železniški progi ni spravljiv, zato koleba med odločitvijo o napredovanju v službi ali pa izselitvijo v [[Avstralija|Avstralijo]]; izbere drugo. Ker Silvan najde oporo za življenje le še v pomoči in motivaciji zatiranemu slovenskemu narodu se odloči, da bo sodeloval pri pisanju za slovensko glasilo z imenom Čupa. V [[roman]] je vključena še vrinjena zgodba, saj je glavna oseba povesti, ki jo za glasilo piše Silvan, kraški Slovenec Jernej Jerobnik, ki si v [[Trst]]u gmotno opomore in se asimilira z italijanskim večinskim okoljem. Silvan se čustveno naveže na Noro, hčerko svojega nekdanjega profesorja, s katerima Silvan razpravlja o mnogih filozofskih vprašanjih in polemikah. V zgodbi se na več mestih pojavi tudi Silvanov prijatelj Abdon, katerega Silvan pusti na cedilu, ko mu obljubi, da ga bo spremljal na izlet v [[Pariz]], saj te obljube nikoli ne izpolni. Junak Silvan na erotičnem, socialnem in ustvarjalnem področju doživlja razkroj, ki vodi iz nekdanje celovitosti v dvom ali celo zanikanje. Ljubezen se mu razkriva kot druženje dveh samot, etos se pod vplivom družbenih danosti spreminja v nekaj, kar je daleč od nekdanje skladnosti med mislijo in delom, celo poezija izgublja vrednost vzora in preroštva ter postaja izključno tržno blago. Eksistencialna negotovost prevzema tudi ostale osebe, a nobena od njihovih poti ne vodi v nihilizem, saj kljub temu, da vrednote izginjajo, ne izginja hotenje po njih. Pomemben motiv izseljenstva zasledimo v zgodbi brata Sandra, ki kaže na socialno plast besedila. S subjektivnimi avtorjevimi prizadevanji je povezana tudi zgodba o Jerobniku, ki izgubi svojo narodno pripadnost in se poitalijanči. Ena izmed bistvenih sestavin romana je usodnost, zato vztrajanje v nesmislu in nemoč pred smrtjo polnita človeka s strahom, hkrati pa odpirata možnost za njegovo uresničitev. Ta uresničitev se izkaže tudi v stavku: ''»Ne živi zase«'', ki velja za poglavitno sporočilo dela. ====V Sibilinem vetru==== Dogajalni čas je postavljen v obdobje cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in rimskih vojn. Zgodbo svojega življenja pripoveduje starec Nemezian, čigar rod je živel v okolici [[Ptuj]]a in padel v sužnost, potem ko se je uprl rimskim osvajalcem. Še otroka ga pošljejo na delo h kurjaču, od koder ga osvobodi gospodar tribun Kvint Furij Apulej in ga pošlje skupaj s sinom Lateranom študirat v [[Grčija|Grčijo]], saj v njem prepozna pametnega dečka. Nemezian prijateljuje s sošolcem, gorečnim kristjanom Internuncijem in je zaljubljen v nekdanjo sosužnjo Psiho, ki pa umre, ko se je hotela ubraniti nasilnosti svojega lastnika. Apulej je tako zadovoljen z Nemezianom, da ga posinovi in mu v oporoki nameni del svojega bogastva. Po Apulejevi smrti se Nemezian odpove dediščini in vdovi Mamei, ki ga je vpeljala v svet spolnosti in gre za vojaka v [[Rimska legija|rimsko legijo]] IV. Fidelis. Kot legionar potuje po cesarstvu, vmes zboli za [[kuga|kugo]], a jo preživi. Postane upornik proti cesarstvu in je po izdaji tovariša Organika, ki dela za rimsko obveščevalno službo zaprt v rudnik Lotosove poljane na Sinaju, kamor pripeljejo po nekaj letih tudi rojaka Profutura. Z njim pobegne in po čudežu preživi. Z ljubico Elektro, ki ga je čakala, obišče Internuncija, ki nevarnosti navkljub vzdržuje krščansko občino. Spet se pridruži legiji in na vojnih pohodih ureja zapiske vojskovodji in cesarju Marku Avreliju. Kot odslužen vojak se vrne na Slovensko, kjer se zadržuje v Poetoviji ([[Ptuj]]u) in Emoni ([[Ljubljana|Ljubljani]]) in se nazadnje ustali ob [[Timava|reki Timavi]], na zdajšnji skrajni zahodni slovenski meji. Delo je berljivo na treh ravneh: zgodovinski, narodni in eshatološki ravni. V njem najdemo občutenje žalosti, smrti, osamljenosti, nepomirljivosti, od prve poduhovljene ljubezni do zakonske ljubezni, od suženjstva do svobode. Glavni junak je pravzaprav Alojz-Luigi, ki se je iz suženjstva oziroma manjšinstva povzpel preko kulture, filozofije, ljubezni ter vere v neko duhovno zrelost in uravnoteženost, iz katere gleda vse življenjske pojave sicer s prizadetostjo, s sočustvovanjem, a brez obupa, brez razrvanosti, brez kompleksov. Avtor je sam izjavil, da je roman postavil v zgodovino, saj mu omogoča popolno svobodo opisovanja sedanjosti, je torej preobleka sedanjosti. Njegove zgodovinske zgodbe je torej treba brati kot zgodbe iz aktualnega življenja, ki jih je postavil v preteklost, zato da svobodneje izraža svoja stališča in opisuje ljudi ter istočasno poudari, da je človek v vseh zgodovinskih dobah v bistvu enak. Zgodovino presoja z etičnega vidika: v njej gleda predvsem boj med dobrim in zlom v človeku samem, ta boj pa je že od Adama in Eve enak. Zunanji in tehnični napredek mu ne pomenita nič, edini napredek je v premagovanju strasti in v duhovni rasti. Za osnovno sporočilo dela bi torej lahko postavili besedno zvezo: biti človek. == Bibliografija == '''Romani''' *''[[Ob pritoku Jangcekjanga]]'' (2018) *''[[Korintski steber]]'' (2017) *''[[Kominform v Zabrinju]]'' (2014) *''[[Pred poslednjim dnevom]]'' (2013) *''[[Četverorečje]]'' (2011) (Prevod v italijanščino: ''La sorgente dei quattro fiumi,'' 2014) *''[[Skrivnost kostanjevega gozda]]'' (2010) *''[[Ob babilonski reki]]'' (2007) *''[[Zvonovi Nilandije]]'' (2005) *''[[Nokturno za Primorsko]]'' (2004) *''[[Jutranjice za Slovenijo]]'' (2000) *''[[Cesta s cipreso in zvezdo]]'' (1998) *''[[Duh velikih jezer]]'' (1997) *''[[Maranathà ali leto 999]]'' (1996) (Prevod v nemščino: ''Abschied im Wermutjahr'', 1998) *''[[Kačja roža]]'' (1994) (Prevod v italijanščino: ''La peonia del Carso'', 2005) *''[[Jutri čez Jordan]]'' (1988) (Prevod v francoščino: ''Demain, le Jourdain'', 1997) *''[[Zeleno izgnanstvo]]'' (1981) *''[[Snegovi Edena]]'' (1977) *''[[Divji golob]]'' (1972) *''[[V Sibilinem vetru]]'' (1968) (Prevod v italijanščino: ''Nel vento della Sibilla'', 1992) *''[[Senčni ples]]'' (1960) (Prevod v srbohrvaščino: ''Sjene koje plešu'', 1981; prevod v italijanščino: ''La danza delle ombre'', 2012; 2024 - 3. izdaja?: [[Beletrina]]) *''[[Klic v Sredozemlje]]'' (1957) *''[[Vinograd rimske cesarice]]'' (1956) *''[[Devinski sholar]]'' (1954) '''Drame''' *''Operacija Timava'' (1993) *''Savlov demon - šest iger z religiozno tematiko'' (1985) *''Hribi, pokrijte nas!'' (1983) '''Eseji''' *''Ob slovenskem poldnevniku'' (1995) *''Na prepihu časa'' (1995) *''Smer Nova zemlja'' (1972) '''Dnevniki''' *''Dnevniški zapisi'' (iz let 1948-56; prepis in opombe: [[Tanja Rebula]]; spremni besedi: [[Milček Komelj]] in [[Edvard Kovač]]) (2024) *''Pod vrhom tisočletja. Dnevnik 1996-1999'' (2009) *''Iz partiture življenja. Dnevnik 1977-1981'' (2002) *''Ko proti jutru gre'' (2000) *''Previsna leta'' (1996) *''Koraki apostolskih sandal'' (1993) *''Vrt bogov'' (1986) *''Oblaki Michigana'' (1985) *''Gorje zelenemu drevesu'' (1971) '''Druga literarna dela''' *''Apokrif'' (2020) *''Dve mladosti, ena ljubezen'' / ''Alojz Rebula in Zora Tavčar'' (2015) *''Arhipel'' (2002) *''Intervjuji o prihajajočem'' (2002) *''Pastir prihodnosti'' (1999) *''Pričevalci vstajenja'' (1999; prevod v angleščino: ''Witnesses of the resurrection'', 1999) *''Severni križ'': ''Slovenski utrinki na umetniškem nebu, izbrani in ponatisnjeni za sedemdesetletnico'' (1994) *''Krščanska avantura'' (1970) == Nagrade in priznanja == *1968 - nagrada [[Vstajenje (nagrada)|Vstajenje]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1969 - [[nagrada Prešernovega sklada]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1993 - dopisni član [[SAZU]] *1995 - [[Prešernova nagrada]] za literarni opus *1997 - mednarodna nagrada Acerbi za [[italijanščina|italijanski]] prevod njegovega romana ''V Sibilinem vetru'' (prevod [[Diomira Fabjan Bajc]]) *2005 - nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Nokturno za Primorsko'' kot najuspešnejši roman leta *2008 - častni doktorat Univerze na Primorskem (Koper) *2009 - redni član [[SAZU]] *2012 - italijanska literarna nagrada Mario Rigoni Stern pokrajine Trento za roman ''Nokturno za Primorsko'' (prevod [[Martina Clerici]]) *2012 - veliki častnik viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo *2012 - nagrada "Latisana per il Nord Est« *2014 - [[Red za zasluge (Slovenija)|zlati red za zasluge]] za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zlati-red-za-zasluge-je-prejel-alojz-rebula/351355 |title=Zlati red za zasluge je prejel Alojz Rebula |date=17. 11. 2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=18. 11. 2014}}</ref> *2014 - Odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference *2014 - [[Peterlinova nagrada]] *2017 - častno [[priznanje Boruta Meška]] za življenjsko delo *2017 - nagrada [[Auersperg]] za prevod romana ''Kačja roža'' == Glej tudi == * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih dramaturgov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam slovenskih filologov]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Nadaljnje branje == * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]]: ''Zgodovina slovenskega slovstva VIII.'' Maribor: Obzorja, 1972. * [[Miran Košuta]]: ''Krpanova sol.'' Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996. *[[Marjeta Žebovec]]: ''Slovenski književniki rojeni od leta 1920 do 1929.'' Ljubljana: Karantanija, 2007. * [[Miran Štuhec]]: ''Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2003. * [[Helga Glušič]]: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2002. * [[Marija Pirjevec]]: ''Nekatere tipološke črte slovenskega pripovedništva na Tržaškem.'' Iz: Zbornik predavanj. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31): Ljubljana, 1995. * Slovenski kulturni klub Trst: ''Večer z Alojzom Rebulo.'' Trst: Mladika, 1989. * [[Lino Legiša]]: Alojz Rebula v ''Slovenski bibliografski leksikon'': http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2469/VIEW/. * ''Rebulov zbornik: ob pisateljevi osemdesetletnici'' (uredila [[Lojzka Bratuž]]), 2005 *''Rebulov zbornik 2: Ob pisateljevi devetdesetletnici'' (uredila [[Marija Pirjevec]]), 2015 *''Alojz Rebula: Biografija v slikah /Biografia per immagini'' (ur. Alice Zen, 2008) *[[Tatjana Rojc]]: ''Alojz Rebula: Z besedo »upornik po daru najvišjega«'' v Revija 2000, št. 211/212/213, letnik 2009. *[[Tatjana Rojc]]: ''Pogovori z Alojzom Rebulo ob pisateljevi petinosemdesetletnici.'' Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2009. *[[France Pibernik]]: ''Alojz Rebula (1924-2018)'', ''biografija''; Trst, Mladika, 2019. *''V Rebulovem vetru: Zbornik esejev ob 100-letnici rojstva Alojza Rebule'' (ur. [[Ivo Jevnikar]]), Trst, Mladika, 2024. *''Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim'' (zbornik simpozija, [[SAZU]], 2026; uredil [[Brane Senegačnik]], bibliografija Martin Grum) == Zunanje povezave == * {{dlib|ime=Alojz Rebula}} * http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prestizna-italijanska-nagrada-za-alojza-rebulo/279514 * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175060766 Alojz Rebula: "Moj slog je samo instrument vsebine."]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. julij 2024). RTV Slovenija. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Kresnikovi nagrajenci}} {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rebula, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze na Primorskem]] [[Kategorija:Alojz Rebula| ]] [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] nvhr31d8j2p9sp9y795cezyvxex5hql 6708988 6708985 2026-07-09T18:34:28Z ~2026-32552-67 260877 /* Zunanje povezave */ 6708988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Alojz Rebula |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |notableworks = ''[[Nokturno za Primorsko]]<br />[[V Sibilinem vetru]]'' |awards = [[Prešernova nagrada]]<br />Zlati red za zasluge }} '''Alojz Rebula''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramaturg]], [[esejist]], [[prevajalec]], * [[21. julij]] [[1924]], [[Šempolaj]] pri [[Nabrežina|Nabrežini]], [[Italija]], † [[23. oktober]] [[2018]], [[Topolšica]]. == Življenjepis == Rodil se je v kmečko-železničarski družini očetu Alojzu st. in materi Ivanki (roj. Zidarič). Obiskoval je [[italija]]nske šole, [[slovenščina|slovenščine]] se je učil kot tujega jezika. V letih med 1936 in 1940 je obiskoval [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] v [[Gorica|Gorici]] in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je tudi [[matura|maturiral]]. Leta 1949 je diplomiral iz [[klasična filologija|klasične filologije]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Študij je leta 1960 končal v [[Rim]]u, kjer je doktoriral z disertacijo o slovenskih prevodih [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. Po vrnitvi v [[Trst]] je poučeval na nižji gimnaziji, od leta 1953 pa na klasičnem liceju. Poleg pisateljevanja je bil ves čas kulturno in družbeno dejaven, bil je sourednik revij [[revija Sidro|Sidro]] in [[revija Tokovi|Tokovi]]. Po literarnem nastopu v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] leta 1951 je bil aretiran, vse do konca [[komunizem|komunistične oblasti]] je bil nadzorovan s strani tajne politične policije. Predaval je mdr. na Teološkem tečaju za izobražence na ljubljanski teološki fakulteti ter sodeloval pri organizaciji in programu srečanj na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]], kjer je tudi večkrat predaval. Do upokojitve je stanoval na [[Opčine pri Trstu|Opčinah]], zadnja leta pa večinoma v domačem kraju njegove žene, [[Loka pri Zidanem Mostu|Loki pri Zidanem Mostu]]. Poročen je bil s [[pisatelj]]ico [[Zora Tavčar|Zoro Tavčar]]. Literarnemu ustvarjanju sta se posvetili tudi njuni hčeri [[Alenka Rebula Tuta]] in [[Marjanka Rebula]] (1964–2017). 1993 je bil izvoljen za dopisnega, 2009 pa za rednega člana [[SAZU]] (Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v razredu za umetnosti. Leta 2021 so mu pred cerkvijo v Loki pri Zidanem mostu postavili doprsni kip, ob 100. obletnici rojstva pa spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Šempolaju, leta 2019 pa so mu posvetili spominsko medaljo.<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2020-01-01|title=Spominska medalja za Alojza Rebulo|url=https://www.academia.edu/120170215/Spominska_medalja_za_Alojza_Rebulo|magazine=NUMIZMATIČNI VESTNIK - št - 46}}</ref> == Literarno delo == Njegova bibliografija je obširna in obsega različne kroge pripovednega ustvarjanja: [[Pesništvo|pesmi]], [[črtica (v pripovedništvu)|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[dnevnik (književnost)|dnevnik]]e, [[radijska igra|radijske igre]], [[esej]]e, [[roman]]e, [[dramska besedila]] in [[potopis]]e. Poleg literarnega ustvarjanja je prevajalec [[antika|antičnih]] tekstov in [[Sveto pismo|Svetega pisma]], kot publicist pa piše rubriko Credo v katoliškem tedniku Družina. Stalno je pisal za tržaško revijo [[Mladika (revija)|Mladika]] (tudi pod psevdonimom). Več njegovih del je prevedenih v sosednje jezike ([[italijanščina]], [[srbohrvaščina]]) in ostale evropske jezike. ===Proza=== Začetki pisanja so iz časa Rebulovega izobraževanja na liceju v [[Videm, Italija|Vidmu]], kjer je pisal stihe v [[latinščina|latinščini]], sestavil dramo v [[italijanščina|italijanščini]] in dnevnik v [[slovenščina|slovenščini]]. Nato se je posvetil pisanju v slovenščini, z alegoričnim ''Vedežem ob Jadranu'' je nastopil v Koledarju Gregorčičeve založbe za 1946. Krajša dela (ocene, črtice, novele, zapiske) je objavljal v primorskih revijah. Leta 1954 je napisal prvi roman ''Devinski sholar'' in z njim se je začela tudi ponavljajoča tematika preprostega kmečkega fanta, ki si je z izobrazbo, mislijo, umetnostjo ter kulturo izboril boljši socialni status. Takšne junake predstavljajo Gomer iz ''Devinskega sholarja'', Silvan Kandor iz ''Senčnega plesa'' in Mardon-Nemezijan iz ''Sibilinega vetra''. Vsi ti glavni junaki imajo Rebulove avtobiografske poteze. Že povest ''Devinski sholar'' nakazuje Rebulove začetke [[zgodovinski roman|zgodovinskega romana]] (npr. ''Ob babilonski reki''), preko katerega primerja in identificira slovenstvo s kulturo [[krščanstvo|krščanstva]].<ref name="Rojc2009">Rojc, Tatjana: '' Alojz Rebula: Z besedo “upornik po daru najvišjega”''.</ref> Smisel njegovih prvih del je v razmišljanju o vlogi in usodi maloštevilnega naroda in je osredotočeno na mikrokozmus rodnega kraja (npr. roman ''Klic v Sredozemlje'' slika propadanje slovenskega življa v okolici [[Trst]]a). Leta 1956 je izšel izbor novel in črtic ''Vinograd rimske cesarice'', ki nakazuje novo Rebulovo literarno usmeritev - prodor v [[antika|antični]] svet, ki doseže vrh v zgodovinskem romanu ''V Sibilinem vetru''. Rebulova izobrazba in poznavanje antične literature in filozofije odseva v njegovih delih, kar je vidno že v romanu ''Senčni ples'', ki je med Rebulovimi prvimi knjižnimi izdajami najpomembnejši tekst.<ref name=" Glušič2002">Glušič, Helga: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> V mnoga pripovedna in esejistična dela začne v poznih šestdesetih letih vstopati krščanstvo, kar napove Rebulov štiridelni roman ''V Sibilinem vetru''. Gre za življenjsko zgodbo starca Nemeziana, ki je bil v času rimske vojne kot kristjan preganjan. Leta 1972 izdan roman z duhovniško in religiozno tematiko ''Divji golob'' je prvoosebna pripoved o človeku, ki se kljub oviram in nasprotovanju okolice odloči za duhovniški poklic. O istih vprašanjih in časovno istočasno je pisal v knjigi šestih esejev ''Smer nova zemlja''. Sledila je zbirka novel ''Snegovi Edena'' z bivanjskim vprašanjem naroda in posameznika. V zgodovinsko-biografskem romanu ''Zeleno izgnanstvo'' Rebula skozi prikaz zgodovinske osebnosti, [[papež Pij II|Eneja Silvija Piccolominija]], med drugim postavi vprašanje poslednjega cilja in tragičnosti smrti. Leta 1988 je izšel roman z biblijsko tematiko ''Jutri čez Jordan'', pripoved o izraelskem osvobojajočem potovanju iz Egipta v obljubljeno deželo, ki je hkrati parabola slovenski osamosvojitvi. Rebula skozi prizmo biblijske legende pripoveduje o hrepenenju in iskanju bivanjskega smisla. V Rebulovih romanih gre za potrditev smisla, ki ga junak-človek udejanja s tem, da stremi za idejo.<ref name="Rojc2009"/> ''Kačja roža'' je zgodba o [[fašizem|fašističnem]] nasilju in vseh raznorodovalnih oblikah na [[Primorska|Primorskem]] okoli leta 1930, o italijanskih policijskih postopkih, o ilegalnem odporniškem gibanju, o prvem tržaškem procesu proti slovenskim upornikom in o bazoviških žrtvah. Roman ''Kačja roža'' vsebuje za Rebulo značilne elemente: zgodovina, antika, vprašanja morale, razklanosti in nerešena vprašanja o življenju in usodi primorskih Slovencev. Osebe tega romana dokazujejo neobstoj niča in nesmisel nihilizma ter primer Rebulovega skromnega junaka, ki mu večkulturnost ni odvzela preprostosti in humanosti. Roman ''Maranatha ali leto 999'' govori o romarju Nitardu, laičnem miniaturistu, ki zapusti svoj dom in ljubljeno ženo ter se za konec tisočletja odpravi v sveto mesto [[Jeruzalem]], kjer naj bi pričakal Gospodov ponovni prihod. ''Cesta s cipreso in zvezdo'' je roman narodne istovetnosti, napisan kot avtobiografija glavnega junaka Sergija Andrejčiča, ki pripoveduje o postopnem samozavedanju in rojevanju popolne narodne zavesti. Ob deseti obletnici slovenske državne osamosvojitve je Rebula izdal roman ''Jutranjice za Slovenijo'', o dogodkih iz novejšega časa slovenske in širše evropske politične in kulturne zgodovine, kot jih doživlja osrednja oseba romana, duhovnik v oddaljenem kraju [[Zasavje|Zasavja]]. Gre za roman človeške usode, zapletene v socialne in duhovne vrtince prelomnega časa, osrednja tema pa je povezana z vprašanji odnosa povojne oblasti do katoliške cerkve in krščanskih vrednot. Roman ''Nokturno za Primorsko'' v središče postavlja iskanje vere in slovenstva. S [[kresnik (nagrada)|kresnikom]] nagrajeno delo postavlja zagrizenega branitelja slovenstva, duhovnika Florijana, v konec 20. let 20. stoletja, ko je bilo današnje Primorje pod močno prisilno italijanizacijo. ''Ob babilonski reki'' je zgodovinski roman, ki predstavlja čas ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko je čez [[Karavanke]] v strahu pred novo zmagovito oblastjo pribežala reka beguncev. V središče zgodbe postavi povojne pomore domobrancev. Roman ''Četverorečje'', izdan leta 2011, je časovno umeščen v obdobje [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], v čas [[francoska revolucija|francoske revolucije]], nad katero se navdušuje junak Norbert in sanja, da bodo dosežki iz Francije izboljšali tudi razmere na Slovenskem. ===Esejistika=== V slovensko esejistiko v drugi polovici 20. stoletja se Rebula vključuje kot kristjan, kot človek z občutkom za socialna vprašanja, v prvi vrsti pa kot Slovenec, ki svoje sile aktivno usmerja v razreševanje narodnostne in manjšinske problematike.<ref name=" Štuhec2003">Štuhec, Miran:'' Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja''.</ref> Njegov slog – poetičnost, besedna bogatost in pomenska večplastnost – izhaja iz posebne čustvene zavezanosti slovenščini, ki je Rebuli jezik, skozi katerega se udejanja narodna bit sredi tujega sveta. Prva knjiga esejev, z naslovom ''Smer nova zemlja'', vsebuje religiozne eseje o filozofskih vprašanjih sodobnega krščanstva s temami o [[izvirni greh|izvirnem grehu]], [[Kristus]]ovem učlovečenju in njegovi človeškosti, o misteriju [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] in oznanjevanju [[evangelij]]a, o onostranstvu, niču in koncu sveta ter o viziji prihodnosti slovenskega naroda. Predavanja in eseji, ki so nastajali od konca šestdesetih do konca osemdesetih let, pa so zbrani v drugi knjigi esejev ''Ob slovenskem poldnevniku''. Zbirka razdeljena na štiri dele je temeljit prikaz Rebulove pronicljive misli, v kateri sta očitna občutek za narodnostna vprašanja in krščanska svetovnonazorska opredelitev. Esej Orodje luči in orodje teme, npr. govori o osebni izkušnji zamejca in skozi osebno perspektivo prikazuje zgodovinske razmere, hkrati pa vključuje Rebulov pogled vernika, njegovo razmišljanje o književnosti in večkulturnosti. V eseju pisatelj izrazi svoje stališče, da sta provincialnost in svetovljanstvo predvsem stvar vsakega posameznika ter nastajata v presečišču njegovega duha, kar zapiše z besedami: ''»Provincialnost je zaprtost objektivnemu kriteriju kulturne vrednote, svetovljanstvo je odprtost takšnemu kriteriju. Gre za vrednoto samo na sebi ne glede na narodno ali sociološko zaznamovanost: za občečloveško vrednoto torej.«'' V eseju Od misli do besede poda svojo oceno o slovenskem književnem kanonu in opozarja na izgubo izpovedne moči slovenske besede. O slovenstvu in Slovencih piše Rebula tudi v eseju Izviri slovenske duhovnosti, kjer skozi zgodovinsko perspektivo prikaže nekatere pomembne Slovence in opominja na brezbrižen odnos do lastne zgodovine. Po Štuhčevem mnenju se Rebula v svojih esejskih besedilih priključuje tistemu zamejskemu krogu starejših piscev, ki je za razliko od nekaterih svojih mlajših kolegov problem naroda sprejemal izrazito osebno in skladno s tradicionalnimi predstavami o razmerju narod : svet. ===Dnevniški zapisi=== Rebulova dnevniška ustvarjalnost je osredotočena na eksistencialne in intelektualne teme, ki jih zastavlja vsakdanjost. Takšni dnevniki so npr. zbrani v knjigah ''Gorje zelenemu drevesu'', ''Oblaki Michigana'' (ameriški dnevnik), ''Vrt bogov'' (koloradski dnevnik) in dnevnikih, ki jih je objavljal v revijah. Leta 1993 je objavil delo ''Koraki apostolskih sandal'', dnevnik s sinode evropskih škofov v [[Rim]]u. Osrednja tema tri leta kasneje izdanega dnevnika, ''Previsna leta'', pa je čas njegovih in [[Boris Pahor|Pahorjevih]] priprav za izdajo knjige ob sedemdesetletnici [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]], v kateri je izšel tudi intervju s Kocbekom, ki je povzočil ostre politične in policijske reakcije. Rebulov dnevnik popisuje tesnobo in negotovost, ki sta jo preživljala z Borisom Pahorjem v soočenjih s policijo. Ta dnevnik sestavljajo še druge teme: kratke skice šolskih trenutkov, piščevo poučevanje klasičnih jezikov in literatur na gimnaziji, pogledi in odzivi na aktualna vprašanja v domačem tržaškem okolju in drugod, srečanja z zanimivimi osebami, ki razkrivajo Rebulovo osebno, čustveno sfero. ===Rebula dojema pisateljevanje kot poslanstvo in poklic=== Postati pisatelj je zanj pomenilo zahtevno odločitev. V času fašizma je doživel hude mladostne pretrese ter prebil travmo jezikovne zatrtosti, saj je bil njegov jezik potisnjen v zasebni geto in obsojen na likvidacijo. Odločitev za študij v [[Ljubljana|Ljubljani]] v negotovih povojnih letih ga je dokončno zavezala slovenstvu in globoko determinirala njegovo literarno delo. Narodna in jezikovna vprašanja presega in dopolnjuje [[eksistencializem|eksistencialna]] problematika, njegovo tesnobno iskanje Smisla, Absolutnega, ki izhaja iz spoznanja o tragičnosti človekovega bivanja, npr. v delih ''Jutri čez Jordan'', ''Kačja roža'', ''Zeleno izgnanstvo''. Pravo pot k Smislu najde Rebula v [[krščanstvo|krščanstvu]], h kateremu ga je, kot pravi sam, pritegnilo življenje samo. Posega tudi v aktualno občečloveško problematiko, in sicer s kritiziranjem slovenskih političnih razmer in prikazovanjem človeške usode, ujete v socialne in duhovne vrtince, npr. v delu ''Jutranjice za Slovenijo''. V vseh njegovih delih se, po mnenju Fabjan Bajčeve, kaže trojna problematika: • Narodnostna problematika in [[narodna manjšina|manjšinstvo]]: idejo narodnosti gradi na osebni izkušnji [[slovenska manjšina v Italiji|zamejca]], ki je razpet med italijansko brezbrižnostjo za narodnostna vprašanja Slovencev ter usodno navezanost na narod in njegov jezik. Rebula je zapisal: ''"Kaj naj si človek za tistih nekaj ur, ki so mu odmerjene na tej bežni zemlji, bolj želi kot nekaj zdrave narodne zavesti! Kaj naj si bolj želi kot ta vsaj za silo pomirjujoči domicilski izkaz sredi nepomirjujočega izgnanskega kozmosa! In če je Slovenec, kaj naj si bolj želi, ko da gleda v čudež in grozo prostora in časa iz neke umirjene slovenske polnosti. Saj mu je samo enkrat dano razkošje življenja in smrti: nič več kot enkrat mu je dano razkošje, da je Slovenec."'' • Problem umetnika in smisel oziroma vrednotenje [[umetnost]]i, in to glede na družbo - torej se ukvarja z vprašanji koliko umetnost vpliva na življenje in če ima smisel; ter glede na umetnika samega – v začetnem opusu je imela umetnost absolutno vrednost, nato pomenijo mnogo več vera in moralne vrednote. • [[eksistencializem|Eksistencialna]] problematika, ki je v njegovih romanih predmet pogovorov in diskusij raznih junakov in poglablja smisel dogajanja. Kljub temu da se pisatelj opredeljuje za [[krščanstvo]], se nenehno izprašuje in izraža dvome v krščansko eshatologijo (o zadnjih ciljih življenja in sveta), ter jo vedno na novo izbira kot najboljšo. ===Rebulova poetika=== Na najbolj izpostavljenem mestu med vrednotami je [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki je edino, kar brani manjšini integracijo v večino ter hkrati kot [[materni jezik]] omogoča človekovo preobrazbo in s tem proces preobrazbe sveta. Beseda mu pomeni boj za lastno ogroženo identiteto in kot pravi sam: ''»Velike oblike ne rojeva stilno hotenje, ampak sila srca in duha.«'' Poleg jezika je na izpostavljenem mestu tudi etnični [[humanizem]], kjer se vprašanje narodovega obstoja prepleta z vprašanji osebnega značaja. V tem smislu so izgovorjene besede Rebulovega junaka iz novele Votel je Kras: ''»Narodna zavest tukaj ni akademska, intelektualna, ne, ampak vsakdanja in intimna, zagrizena je nekje na dnu, pri sami koreniki ljubezni. Zvestoba narodu sega tja do našega substrata, tja do erosa.«'' Narodno odpadništvo posledično Rebula presoja z moralnega stališča. Gre za etnični humanizem,, ki je hkrati daleč od tega, da bi se sprevrgel v [[nacionalizem]]. Ideje njegovih del zaobjamejo globlje bivanjske problematike sodobnega sveta in človeka v njem. V ospredju je nasprotje med ničem in smislom, ki se pri romanesknih junakih kaže v nihanju med obema skrajnostma, toda dokončnega stanja ničnosti ali vnaprejšnjega nihilizma ne poznajo. Kljub vdajanju v usodo in izgubljanju smisla v svetu, ki ga zaznamo iz stavka ''Senčnega plesa'': ''»Vračal se je v temo«'', ostaja želja po pravem smislu življenja in iskanju človečnosti v sebi. Humanistično sporočilo razkrivajo besede, ki jih Rebula položi v usta porimljanjenega barbara Nemeziana ''V Sibilinem vetru'': ''»Saj končno tudi meni svoboda, kakor domovina, nista bili več sredstvi - cilj je bil samo eden, biti človek.«'' Pomembno mesto v njegovem opusu zasedajo krščanske vrednote, ki izražajo usmerjenost v transcendenco in odprtost do skrivnostnega. Pisateljevemu človeku se od prvih novel postavlja vrsta bivanjskih dilem in vprašanj, ki se od dela Senčni ples naprej obrnejo v iskanje Smisla in dobivajo vedno več [[katolicizem|katoliških]] komponent. Slednje se ne kažejo le v junakovih zagovarjanjih katoliških vrednot in razmišljanj o veri, temveč celo v samih imenih ulic in trgov v delu ''V Sibilinem vetru'' in ''Jutri čez Jordan'': Ne kradi, Spoštuj očeta in mater, Ne kolni Boga, ulica Ne bodi pristranski z ubožcem in ne ugodljiv mogočnežu in ostale. Pisateljev pogled na vero pa ne razbiramo zgolj iz besed in dejanj njegovih junakov, saj svoje lastno razmišljanje o doživljanju vere zapiše v dnevniku ''Vrt bogov'': ''»Vera v svojem bistvu ni občutenje in še manj čustvo. Praviloma se za Boga odločiš. Bistvo vere je v tem, da verujoči stavi na nevidno /…/ sredi tudi zanj nerazložljive drame sveta. Tragičnost, ki ga melje, pomeni tudi zanj strašen argument proti božjemu bivanju. Toda še strašnejši argument za božje bivanje je sla po neskončnem, ki melje njegove možgane in srce…«'' Nekatera dela njegovega opusa so vezana na [[Kras]] in [[Trst]], ki ga prikazuje s perspektive slovenstva. V ''Zelenem izgnanstvu'' je lepota kraške pokrajine opisana z besedami: ''»Z rokami na hrbtu je zrl v zemeljsko čudo, kjer je sredi eksplozije krošenj in ščebetov dolga podzemeljska reka prinašala na dan sporočilo kraških globin«''. Delo, ki predstavlja Trst in okolico v povojnem času pa je ''Senčni ples'', katerega glavni junak Silvan pravi: ''»Za Slovence je važno mesto…«.'' ====Senčni ples==== Dogajanje v romanu je v posredni ali neposredni zvezi z glavnim junakom Silvanom Kandorjem, ki pri 26. letih izgubi svojo ženo Nadjo. Kot mlad vdovec se vrne na svoj dom, v [[Trst]], kjer živi z ostalimi člani svoje družine, bratoma Sandrom in Bertom ter z materjo Zofijo. Zaposli se kot profesor v slovenski gimnaziji, kasneje pa kot uradnik angloameriške vojaške uprave. Vzporedno z njegovo zgodbo se odvija tudi Sandrova zgodba, ki s težaškim delom na železniški progi ni spravljiv, zato koleba med odločitvijo o napredovanju v službi ali pa izselitvijo v [[Avstralija|Avstralijo]]; izbere drugo. Ker Silvan najde oporo za življenje le še v pomoči in motivaciji zatiranemu slovenskemu narodu se odloči, da bo sodeloval pri pisanju za slovensko glasilo z imenom Čupa. V [[roman]] je vključena še vrinjena zgodba, saj je glavna oseba povesti, ki jo za glasilo piše Silvan, kraški Slovenec Jernej Jerobnik, ki si v [[Trst]]u gmotno opomore in se asimilira z italijanskim večinskim okoljem. Silvan se čustveno naveže na Noro, hčerko svojega nekdanjega profesorja, s katerima Silvan razpravlja o mnogih filozofskih vprašanjih in polemikah. V zgodbi se na več mestih pojavi tudi Silvanov prijatelj Abdon, katerega Silvan pusti na cedilu, ko mu obljubi, da ga bo spremljal na izlet v [[Pariz]], saj te obljube nikoli ne izpolni. Junak Silvan na erotičnem, socialnem in ustvarjalnem področju doživlja razkroj, ki vodi iz nekdanje celovitosti v dvom ali celo zanikanje. Ljubezen se mu razkriva kot druženje dveh samot, etos se pod vplivom družbenih danosti spreminja v nekaj, kar je daleč od nekdanje skladnosti med mislijo in delom, celo poezija izgublja vrednost vzora in preroštva ter postaja izključno tržno blago. Eksistencialna negotovost prevzema tudi ostale osebe, a nobena od njihovih poti ne vodi v nihilizem, saj kljub temu, da vrednote izginjajo, ne izginja hotenje po njih. Pomemben motiv izseljenstva zasledimo v zgodbi brata Sandra, ki kaže na socialno plast besedila. S subjektivnimi avtorjevimi prizadevanji je povezana tudi zgodba o Jerobniku, ki izgubi svojo narodno pripadnost in se poitalijanči. Ena izmed bistvenih sestavin romana je usodnost, zato vztrajanje v nesmislu in nemoč pred smrtjo polnita človeka s strahom, hkrati pa odpirata možnost za njegovo uresničitev. Ta uresničitev se izkaže tudi v stavku: ''»Ne živi zase«'', ki velja za poglavitno sporočilo dela. ====V Sibilinem vetru==== Dogajalni čas je postavljen v obdobje cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in rimskih vojn. Zgodbo svojega življenja pripoveduje starec Nemezian, čigar rod je živel v okolici [[Ptuj]]a in padel v sužnost, potem ko se je uprl rimskim osvajalcem. Še otroka ga pošljejo na delo h kurjaču, od koder ga osvobodi gospodar tribun Kvint Furij Apulej in ga pošlje skupaj s sinom Lateranom študirat v [[Grčija|Grčijo]], saj v njem prepozna pametnega dečka. Nemezian prijateljuje s sošolcem, gorečnim kristjanom Internuncijem in je zaljubljen v nekdanjo sosužnjo Psiho, ki pa umre, ko se je hotela ubraniti nasilnosti svojega lastnika. Apulej je tako zadovoljen z Nemezianom, da ga posinovi in mu v oporoki nameni del svojega bogastva. Po Apulejevi smrti se Nemezian odpove dediščini in vdovi Mamei, ki ga je vpeljala v svet spolnosti in gre za vojaka v [[Rimska legija|rimsko legijo]] IV. Fidelis. Kot legionar potuje po cesarstvu, vmes zboli za [[kuga|kugo]], a jo preživi. Postane upornik proti cesarstvu in je po izdaji tovariša Organika, ki dela za rimsko obveščevalno službo zaprt v rudnik Lotosove poljane na Sinaju, kamor pripeljejo po nekaj letih tudi rojaka Profutura. Z njim pobegne in po čudežu preživi. Z ljubico Elektro, ki ga je čakala, obišče Internuncija, ki nevarnosti navkljub vzdržuje krščansko občino. Spet se pridruži legiji in na vojnih pohodih ureja zapiske vojskovodji in cesarju Marku Avreliju. Kot odslužen vojak se vrne na Slovensko, kjer se zadržuje v Poetoviji ([[Ptuj]]u) in Emoni ([[Ljubljana|Ljubljani]]) in se nazadnje ustali ob [[Timava|reki Timavi]], na zdajšnji skrajni zahodni slovenski meji. Delo je berljivo na treh ravneh: zgodovinski, narodni in eshatološki ravni. V njem najdemo občutenje žalosti, smrti, osamljenosti, nepomirljivosti, od prve poduhovljene ljubezni do zakonske ljubezni, od suženjstva do svobode. Glavni junak je pravzaprav Alojz-Luigi, ki se je iz suženjstva oziroma manjšinstva povzpel preko kulture, filozofije, ljubezni ter vere v neko duhovno zrelost in uravnoteženost, iz katere gleda vse življenjske pojave sicer s prizadetostjo, s sočustvovanjem, a brez obupa, brez razrvanosti, brez kompleksov. Avtor je sam izjavil, da je roman postavil v zgodovino, saj mu omogoča popolno svobodo opisovanja sedanjosti, je torej preobleka sedanjosti. Njegove zgodovinske zgodbe je torej treba brati kot zgodbe iz aktualnega življenja, ki jih je postavil v preteklost, zato da svobodneje izraža svoja stališča in opisuje ljudi ter istočasno poudari, da je človek v vseh zgodovinskih dobah v bistvu enak. Zgodovino presoja z etičnega vidika: v njej gleda predvsem boj med dobrim in zlom v človeku samem, ta boj pa je že od Adama in Eve enak. Zunanji in tehnični napredek mu ne pomenita nič, edini napredek je v premagovanju strasti in v duhovni rasti. Za osnovno sporočilo dela bi torej lahko postavili besedno zvezo: biti človek. == Bibliografija == '''Romani''' *''[[Ob pritoku Jangcekjanga]]'' (2018) *''[[Korintski steber]]'' (2017) *''[[Kominform v Zabrinju]]'' (2014) *''[[Pred poslednjim dnevom]]'' (2013) *''[[Četverorečje]]'' (2011) (Prevod v italijanščino: ''La sorgente dei quattro fiumi,'' 2014) *''[[Skrivnost kostanjevega gozda]]'' (2010) *''[[Ob babilonski reki]]'' (2007) *''[[Zvonovi Nilandije]]'' (2005) *''[[Nokturno za Primorsko]]'' (2004) *''[[Jutranjice za Slovenijo]]'' (2000) *''[[Cesta s cipreso in zvezdo]]'' (1998) *''[[Duh velikih jezer]]'' (1997) *''[[Maranathà ali leto 999]]'' (1996) (Prevod v nemščino: ''Abschied im Wermutjahr'', 1998) *''[[Kačja roža]]'' (1994) (Prevod v italijanščino: ''La peonia del Carso'', 2005) *''[[Jutri čez Jordan]]'' (1988) (Prevod v francoščino: ''Demain, le Jourdain'', 1997) *''[[Zeleno izgnanstvo]]'' (1981) *''[[Snegovi Edena]]'' (1977) *''[[Divji golob]]'' (1972) *''[[V Sibilinem vetru]]'' (1968) (Prevod v italijanščino: ''Nel vento della Sibilla'', 1992) *''[[Senčni ples]]'' (1960) (Prevod v srbohrvaščino: ''Sjene koje plešu'', 1981; prevod v italijanščino: ''La danza delle ombre'', 2012; 2024 - 3. izdaja?: [[Beletrina]]) *''[[Klic v Sredozemlje]]'' (1957) *''[[Vinograd rimske cesarice]]'' (1956) *''[[Devinski sholar]]'' (1954) '''Drame''' *''Operacija Timava'' (1993) *''Savlov demon - šest iger z religiozno tematiko'' (1985) *''Hribi, pokrijte nas!'' (1983) '''Eseji''' *''Ob slovenskem poldnevniku'' (1995) *''Na prepihu časa'' (1995) *''Smer Nova zemlja'' (1972) '''Dnevniki''' *''Dnevniški zapisi'' (iz let 1948-56; prepis in opombe: [[Tanja Rebula]]; spremni besedi: [[Milček Komelj]] in [[Edvard Kovač]]) (2024) *''Pod vrhom tisočletja. Dnevnik 1996-1999'' (2009) *''Iz partiture življenja. Dnevnik 1977-1981'' (2002) *''Ko proti jutru gre'' (2000) *''Previsna leta'' (1996) *''Koraki apostolskih sandal'' (1993) *''Vrt bogov'' (1986) *''Oblaki Michigana'' (1985) *''Gorje zelenemu drevesu'' (1971) '''Druga literarna dela''' *''Apokrif'' (2020) *''Dve mladosti, ena ljubezen'' / ''Alojz Rebula in Zora Tavčar'' (2015) *''Arhipel'' (2002) *''Intervjuji o prihajajočem'' (2002) *''Pastir prihodnosti'' (1999) *''Pričevalci vstajenja'' (1999; prevod v angleščino: ''Witnesses of the resurrection'', 1999) *''Severni križ'': ''Slovenski utrinki na umetniškem nebu, izbrani in ponatisnjeni za sedemdesetletnico'' (1994) *''Krščanska avantura'' (1970) == Nagrade in priznanja == *1968 - nagrada [[Vstajenje (nagrada)|Vstajenje]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1969 - [[nagrada Prešernovega sklada]] za roman ''V Sibilinem vetru'' *1993 - dopisni član [[SAZU]] *1995 - [[Prešernova nagrada]] za literarni opus *1997 - mednarodna nagrada Acerbi za [[italijanščina|italijanski]] prevod njegovega romana ''V Sibilinem vetru'' (prevod [[Diomira Fabjan Bajc]]) *2005 - nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Nokturno za Primorsko'' kot najuspešnejši roman leta *2008 - častni doktorat Univerze na Primorskem (Koper) *2009 - redni član [[SAZU]] *2012 - italijanska literarna nagrada Mario Rigoni Stern pokrajine Trento za roman ''Nokturno za Primorsko'' (prevod [[Martina Clerici]]) *2012 - veliki častnik viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo *2012 - nagrada "Latisana per il Nord Est« *2014 - [[Red za zasluge (Slovenija)|zlati red za zasluge]] za uveljavljanje slovenstva v zamejstvu<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/zlati-red-za-zasluge-je-prejel-alojz-rebula/351355 |title=Zlati red za zasluge je prejel Alojz Rebula |date=17. 11. 2014 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=18. 11. 2014}}</ref> *2014 - Odličje sv. Cirila in Metoda Slovenske škofovske konference *2014 - [[Peterlinova nagrada]] *2017 - častno [[priznanje Boruta Meška]] za življenjsko delo *2017 - nagrada [[Auersperg]] za prevod romana ''Kačja roža'' == Glej tudi == * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih dramaturgov]] * [[seznam slovenskih prevajalcev]] * [[seznam slovenskih filologov]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Nadaljnje branje == * [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]]: ''Zgodovina slovenskega slovstva VIII.'' Maribor: Obzorja, 1972. * [[Miran Košuta]]: ''Krpanova sol.'' Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996. *[[Marjeta Žebovec]]: ''Slovenski književniki rojeni od leta 1920 do 1929.'' Ljubljana: Karantanija, 2007. * [[Miran Štuhec]]: ''Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2003. * [[Helga Glušič]]: ''Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja.'' Ljubljana: Slovenska matica, 2002. * [[Marija Pirjevec]]: ''Nekatere tipološke črte slovenskega pripovedništva na Tržaškem.'' Iz: Zbornik predavanj. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31): Ljubljana, 1995. * Slovenski kulturni klub Trst: ''Večer z Alojzom Rebulo.'' Trst: Mladika, 1989. * [[Lino Legiša]]: Alojz Rebula v ''Slovenski bibliografski leksikon'': http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:2469/VIEW/. * ''Rebulov zbornik: ob pisateljevi osemdesetletnici'' (uredila [[Lojzka Bratuž]]), 2005 *''Rebulov zbornik 2: Ob pisateljevi devetdesetletnici'' (uredila [[Marija Pirjevec]]), 2015 *''Alojz Rebula: Biografija v slikah /Biografia per immagini'' (ur. Alice Zen, 2008) *[[Tatjana Rojc]]: ''Alojz Rebula: Z besedo »upornik po daru najvišjega«'' v Revija 2000, št. 211/212/213, letnik 2009. *[[Tatjana Rojc]]: ''Pogovori z Alojzom Rebulo ob pisateljevi petinosemdesetletnici.'' Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2009. *[[France Pibernik]]: ''Alojz Rebula (1924-2018)'', ''biografija''; Trst, Mladika, 2019. *''V Rebulovem vetru: Zbornik esejev ob 100-letnici rojstva Alojza Rebule'' (ur. [[Ivo Jevnikar]]), Trst, Mladika, 2024. *''Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim'' (zbornik simpozija, [[SAZU]], 2026; uredil [[Brane Senegačnik]], bibliografijo sestavil Martin Grum) == Zunanje povezave == * {{dlib|ime=Alojz Rebula}} * http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prestizna-italijanska-nagrada-za-alojza-rebulo/279514 * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175060766 Alojz Rebula: "Moj slog je samo instrument vsebine."]. Naši umetniki pred mikrofonom (20. julij 2024). RTV Slovenija. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Kresnikovi nagrajenci}} {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rebula, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prevajalci Svetega pisma]] [[Kategorija:Častni doktorji Univerze na Primorskem]] [[Kategorija:Alojz Rebula| ]] [[Kategorija:Slovenski biblicisti]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski stoletniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] ocdfh1iop86kpqk138q5fdeg07in7qu 0 71670 6708975 6707597 2026-07-09T17:37:08Z Sportomanokin 14776 /* Posamično */ 6708975 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2026 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 112 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(4)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] štiri skupno osvojene zmage ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 27 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (21 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan=4 align=center|5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=2 align=center|4 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]] || style="border-top-width:5px"|2013, 2015, 2016, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || '''2020, 2021, 2024, 2025''' |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med leti 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med leti 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''41,818 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2024 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |5. ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''23''' || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 503 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 186 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 61 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 29 |- | align=center|'''12.''' || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''28''' |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitri Konyshev]] in [[Viatcheslav Ekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Djamolidine Abdoujaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=3|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=3|29. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=4|32. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |8. || align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center | rowspan="3" |9. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center | align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''42''' || 22–12–8 || 2020 || 2026 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- | align=center|'''4''' |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] rd1a11brrc586451yjd39t4nsxsdft4 6708980 6708975 2026-07-09T17:55:54Z Sportomanokin 14776 /* Po državah */ 6708980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2026 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 112 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(4)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] štiri skupno osvojene zmage ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 27 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (21 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan=4 align=center|5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=2 align=center|4 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]] || style="border-top-width:5px"|2013, 2015, 2016, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || '''2020, 2021, 2024, 2025''' |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med leti 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med leti 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''41,818 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2024 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |5. ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''23''' || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 503 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 188 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 61 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 30 |- | align=center|12. || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''29''' |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitri Konyshev]] in [[Viatcheslav Ekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Djamolidine Abdoujaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=4|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=2|29. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=4|32. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |8. || align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center | rowspan="3" |9. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center | align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''42''' || 22–12–8 || 2020 || 2026 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- | align=center|'''4''' |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] 620m5g2bffgkwnbr270o35wiwf8z9iq 6708983 6708980 2026-07-09T18:00:03Z Sportomanokin 14776 /* Posamično */ 6708983 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2026 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 112 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(4)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] štiri skupno osvojene zmage ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 27 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (21 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan=4 align=center|5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=2 align=center|4 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]] || style="border-top-width:5px"|2013, 2015, 2016, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || '''2020, 2021, 2024, 2025''' |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med leti 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med leti 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''41,818 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2024 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |5. ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''23''' || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 503 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 188 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 61 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 30 |- | align=center|12. || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''29''' |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitri Konyshev]] in [[Viatcheslav Ekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Djamolidine Abdoujaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=4|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=2|29. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=4|32. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |rowspan="2" |8. || align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''43''' || 23–12–8 || 2020 || 2026 |-align=center | align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center |rowspan="2" |10. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- | align=center|'''4''' |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] qmvwv78t9b31b9cdsoxgt6fhvz2093h 6709059 6708983 2026-07-10T05:22:20Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Dirka po Franciji | current_event = Dirka po Franciji 2026 | image = [[File:Tour_de_France_logo.svg|180px]] | date = julij | region = Francija in okoliške države | slovene = Dirka po Franciji | localnames = Tour de France<br />{{in lang|fr}} | nickname = La Grande Boucle<br><small>(Velika zanka)</small> | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Amaury Sport Organisation | director = Christian Prudhomme | first = 1.-19 julij 1903 | number = 112 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>(1)</small> | mostwins = {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(5)</small><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>(5)</small> | mostrecent = {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] <small>(4)</small> }} '''Dirka po Franciji''' ({{jezik-fr|Tour de France}}) je najprestižnejša in najbolj znana [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]]. Je najpomembnejša in daleč najprestižnejša (z vsemi najboljšimi) med vsemi tremi tritedentskimi dirkami serije [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (poleg še [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Dirka po Španiji|Vuelta]]), v skupni dolžini v povrečju skoraj 3,400 km. Oktobra 2012 je [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) američanu [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] odvzela vseh sedem rekordnih zmag zaradi [[doping]]a, tako je dirka med letoma 1999 in 2005 brez skupnega zmagovalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/cycling/20008520|title=Lance Armstrong: Governing body strips American of Tour wins|date=22. oktober 2012|work=[[BBC]]|accessdate=22. oktobra 2012|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/uci-potrdil-kazen-in-armstrongu-vzel-vso-slavo-sedmih-tourov/294168|title=UCI potrdil kazen in Armstrongu vzel vso slavo sedmih Tourov|date=22. oktober 2012|work=[[RTV Slovenija]]|accessdate=22. oktobra 2012}}</ref> Ta dirka velja za največji in najbolj globalen vsakoletni športni dogodek na svetu, ki ga prenaša 190 držav sveta, celotno dirko v živo ob trasi pa spremlja od 10 do 12 milijonov ljudi, na slovitih vzponih kot naprimer [[Alpe d'Huez]] in ostali tudi pol milijona ali več. Večjo gledanost imata le [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] in [[Poletne olimpijske igre]], ki sta na sporedu vsaka štiri leta. Ameriški dogodki kot so [[Super Bowl]], [[Stanleyjev pokal]], finale lige [[NBA]] in [[World Series]] ([[bejzbol]]) pa nimajo globalnega občinstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2020: Everything you need to know)|publisher=[[BBC]]|accessdate=5. september 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6#-2|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|publisher=businessinsider.com|accessdate=29. junij 2016}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bbc.co.uk/newsround/18769169|title=Tour De France 2023: Everything you need to know|publisher=[[BBC]]|date=1. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://theculturetrip.com/europe/france/paris/articles/the-tour-de-france-the-world-s-greatest-sporting-event/|title=Tour de France: The World's Greatest Sporting Event|publisher=theculturetrip.com|accessdate=13. december 2016}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://socalcycling.com/2020/03/07/tour-de-france-worlds-biggest-sporting-event/|title=The Tour de France Is The World's Biggest Sporting Event|publisher=socalcycling.com|accessdate=7. marec 2020}}</ref> Dirka se je z leti seveda spreminjala. Na začetku je bilo samo 6 etap, pa to prve svetovne vojne postopno od 10 do 15 etap. Po koncu prve svetovne vojne pa so počasi šli na tri tedne, leta [[Dirka po Franciji 1927|1927]] na rekordnih 24 etap. Prvotno obdobje so bi etape izjemno dolge in naporne, v povrečju dolge 300 do 400 kilometrov in to večinoma po makedamu in tlakovcih z veliko slabšo opremo kot danes. Med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] so kar šestkrat zapored izvedli najdaljšo etapo v zgodovini vseh tritedenskih dirk na trasi med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 kilometrov. Tudi v skupni dolžini so bile dirke včasih izjemno dolge, leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] rekordnih kar 5745 kilometrov (v samo 17 etapah). Slovenija ima po zaslugi našega asa [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] štiri skupno osvojene zmage ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]), tri osvojene [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčaste majice]] za najboljšega na gorskih ciljih ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]] in [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) in štiri osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]). In pa tudi skupno 29 etapnih zmag; [[Tadej Pogačar]] (23 etap), [[Primož Roglič]] (3 etape) in [[Matej Mohorič]] (3 etape). == Presežniki == Španski kolesar [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] je postal prvi kolesar z zgodovini s petimi zaporednimi podvigi. Italijanski kolesar [[Gino Bartali]] še vedno drži rekord za najdaljši časovni razpon med dvema osvojenima zmagama na Dirki po Franciji; prvo in zadnjo je osvojil z desetletnim razmikom ([[Dirka po Franciji 1938|1938]] in [[Dirka po Franciji 1948|1948]]). Francozi so najpogostejši zmagovalci ''Toura'' s 36 zmagami, sledijo jim Belgijci z osemnajstimi, Španci z dvanajstimi, Italijani z devetimi, Luksemburžani in Britanci s štirimi, Američani in Slovenci s tremi, Švicarji, Nizozemci in Danci s po dvema zmagama in na repu so Irci in Nemci s po enim naslovom. === Večkratni skupni zmagovalci === [[Slika:Tadej Pogačar (2020-09-20) - Yellow jersey - Tour de France 2020.jpg|thumb|right|189px|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] v [[rumena majica|rumenem]] na zadnji etapi prve osvojene dirke [[Dirka po Franciji 2020|(2020)]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=50px|Zmage ! scope="col" width=140px|Kolesar ! scope="col" width=180px|Leto |- | rowspan=4 align=center|5 || {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1962, 1963, 1964 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Eddy Merckx]] || 1969, 1970, 1971, 1972, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Hinault]] || 1978, 1979, 1981, 1982, 1985 |- | {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] || 1991, 1992, 1993, 1994, 1995 |- | style="border-top-width:5px" rowspan=2 align=center|4 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Chris Froome]] || style="border-top-width:5px"|2013, 2015, 2016, 2017 |- | bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || '''2020, 2021, 2024, 2025''' |- | style="border-top-width:5px" rowspan=3 align=center|3 || style="border-top-width:5px"|{{ikonazastave|Belgija}} [[Philippe Thys]] || style="border-top-width:5px"|1913, 1914, 1920 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Louison Bobet]] || 1953, 1954, 1955 |- | {{ikonazastave|ZDA}} [[Greg LeMond]] || 1986, 1989, 1990 |} == Fotogalerija == === Nosilci majic === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Rumena majica|Skupno]] ![[Zelena majica|Po točkah]] ![[Pikčasta majica|Gorski cilji]] ![[Bela majica|Mladi kolesar]] !Ekipno !Za borbenost |- |width=80|{{cjersey|yellow|size=120px}} |width=80|{{cjersey|dark green|size=120px}} |width=80|{{cjersey|polkadot|size=120px}} |width=80|{{cjersey|white|size=120px}} |width=80|{{cjersey|yellow number|size=120px}} |width=80|[[File:Jersey beige number.svg|120px]] |} === Dirka skozi čas === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1903|1903]] ![[Dirka po Franciji 1912|1912]] ![[Dirka po Franciji 1927|1927]] ![[Dirka po Franciji 1936|1936]] ![[Dirka po Franciji 1952|1952]] |- |width=52|[[Slika:Wielrennen, Tour de France 1903, SFA001006411.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=113|[[Slika:Tour de France 1912.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=109|[[Slika:Julien Vervaecke and Maurice Geldhof.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Btv1b8442891c-p21 (2).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=103|[[Slika:Final stage finish, Tour de France 1952.jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:95%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Dirka po Franciji 1962|1962]] ![[Dirka po Franciji 1973|1973]] ![[Dirka po Franciji 1986|1986]] ![[Dirka po Franciji 2005|2005]] ![[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |width=95|[[Slika:Tour de France 1962, Stage 1, mass start (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=100|[[Slika:Stage 1a, Tour de France 1973.jpg|sredina|brezokvirja|80x]] |width=115|[[Slika:Hautes-Alpes Col De L'Izoard Tour de France 071986 - panoramio (4) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |width=98|[[Slika:TourDeFrance 2005-07-08.JPG|sredina|brezokvirja|100x]] |width=97|[[Slika:Avermaet leads peloton through St Mayeux, 2018 TDF (41611979480).jpg|sredina|brezokvirja|100x]] |} == Statistika == Kolesarji morajo biti v dobri fizični kondiciji, če želijo prevoziti celotno tekmovalno traso. Tudi tekmovalci, ki ne zmorejo priti do cilja, morajo biti dobro fizično pripravljeni, saj tudi zanje veljajo začetni kvalifikacijski preizkusi. Analize [[Dirka po Franciji 2005|Toura 2005]] kažejo naslednje podatke: === Zanimivosti === * Španski kolesar [[Miquel Indurain]] ima najpočasnejši srčni utrip v mirovanju: 29 utripov/min. Drugi na tej lestvici je ameriški kolesar [[Lance Armstrong]] s 34 udarci/minuto; ameriški in francoski kolesar [[Chris Horner]] in [[Laurent Lefevre]] pa sta tretja s 35 utripi na minuto. * povprečen kolesar leta 2005 je bil visok 179 cm, težak 71 kg, njegova mirovalna srčna frekvenca pa je bila 50 udarcev na minuto. * Najmanjši kolesar v zgodovini te dirke jel francoz [[Samuel Dumoulin]] z vsega 158 centimetri. * Najvišji kolesar v zgodovini te dirke je [[Johan van Summeren]] z 198 [[centimeter|centimetri]]. * Najtežji kolesar v zgodovini te dirke je šved [[Magnus Backstedt]] z 95 [[kilogram]]i. * Najlažji kolesar v zgodovini te dirke je italijan [[Leonardo Piepoli]] z 57 kilogrami. * leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so uvedli prve gorske etape * leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] so uvedli "flamme rouge" (rdeči oziroma hudičev jezik), ki vidno označuje zadnji kilometer pred ciljem. * leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] so uvedli rumeno majico. Prvi jo je na 11. etapi (19. julij 1919) nosil francoski kolesar [[Eugène Christophe]]. * leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]] so uvedli razvrstitev za gorske cilje (pikčasto majico pa so uvedli šele 42 let kasneje). * leta [[Dirka po Franciji 1953|1953]] so uvedli zeleno majico za vodilnega po točkah (šprinterje). * leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]] so uvedli pikčasto majico (gorski cilji) in belo majico (mladi kolesar). === Rekordi === * '''5 skupnih''' zmag (in poslednično skupno osvojenih rumenih majic) – [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]] * '''96 dni''' skupaj v rumeni majici (skupna razvrstitev) – [[Eddy Merckx]] * '''130 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena zelena majica (najboljši po točkah) – [[Peter Sagan]] * '''96 dni''' skupaj in '''7 x''' osvojena pikčasta majica (najboljši na gorskih ciljih) – [[Richard Virenque]] * '''75 dni''' skupaj in '''4 x''' osvojena bela majica (najboljši mladi kolesar) – [[Tadej Pogačar]] * '''16 nastopov''' (največ) – francoz [[Sylvain Chavanel]] je na dirki nastopil kar 16x (med leti 2001 in 2018) * '''35 etapnih zmag''' (največ) – [[Mark Cavendish]] je dobil največ etap (med leti 2008 in 2024) * '''63 etapnih stopničk''' (največ) – [[Eddy Merckx]] je bil največkrat na stopničkah (34 zmag - 18 drugih mest - 11 tretjih mest) * '''482 kilometrov''' (najdaljša etapa) – 6x zapored med leti [[Dirka po Franciji 1919|1919]] in [[Dirka po Franciji 1924|1924]] med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] * '''5745 kilometrov''' (najdaljša dirka) – izpeljana leta [[Dirka po Franciji 1926|1926]] z vsega le 17 etapami * '''41,818 km/h''' (povprečno) – najvišja povprečna hitrost na celotni dirki je bila dosežena leta 2024 * '''130,7 km/h''' (top hitrost) – [[Marcus Burghardt]] jo je dosegel 10. julija 2016, na 9. etapi med [[Vielha Val d'Aran]] in [[Andorra-Arcalis]] (Strava)<ref>{{navedi splet|url=https://velomotion.net/2016/07/marcus-burghardt-mit-130kmh-waehrend-der-9-etappe-der-tour-de-france/|title=Marcus Burghardt at 130km/h during the 9th stage of the Tour de France|publisher=velomotion|date=11. julij 2016}}</ref> * '''8 sekund''' (najmanjša razlika) – leta 1989 je [[Greg LeMond]] pred [[Laurent Fignond]]om dobil dirko z najmanjšo prednostjo doslej * '''24 etap''' (na eni dirki) – leta 1926 je dirka gostila toliko etap, največ doslej na posamični dirki ==Zgodovina== ===Izvirna ideja za nastanek dirke=== Korenine dirke segajo v rivalstvo med dvema največjima športnima časopisoma tistega časa v Franciji. Na eni strani je bil ''[[Le Vélo]]'', prvi in takrat največji dnevni športni časopis v Franciji; na drugi strani pa je bil takratni ''[[L'Équipe|L'Auto]]'' (danes znan kot ''[[L'Équipe]]''), ki so ga leta 1899 ustanovili poslovneži in novinarji [[Jules-Albert de Dion]], [[Adolphe Clément]] in [[Édouard Michelin]]. Slednji so bili še posebej zaskrbljeni zaradi časopisa Le Vélo – ki je poročal o več kot le o kolesarstvu – ker je bil njegov finančni podpornik eden od njihovih komercialnih tekmecev, podjetje [[Darracq]]. De Dion je menil, da Le Vélo posveča kar preveč pozornosti temu Darracqu, kolesarstvu pa premalo. De Dion je bil bogat in si je lahko privoščil, da bi ugajal svojim muham. Novi časopis je za urednika imenoval [[Henri Desgrange|Henrija Desgrangea]], ki je bil je pomemben kolesar in lastnik velodroma v [[Parc des Princes]] skupaj z [[Victor Goddet|Victorjem Goddetom]] Prodaja L'Auta je bila precej nižja od prodaje tekmeca, ki ga je nameraval preseči, kar je privedlo do kriznega sestanka 20. novembra 1902 v srednjem nadstropju pisarne časopisa L'Auto na naslovu 10 Rue du Faubourg Montmartre, Pariz. Kot zadnji pa je spregovoril glavni kolesarski novinar, 26-letnik [[Géo Lefèvre]], ki je predlagal šestdnevno dirko, kakršna je priljubljena na dirkališču, a mišljena kot krog po celotni Franciji. Kolesarske dirke na dolge proge so bile priljubljen način za večjo prodajo časopisov, vendar še nikoli niso izvedli tako dolge dirke, kot je predlagal Lefèvre. ===1903: Prva izvedba=== Prvoten načrt je bil petetapna dirka od 31. maja do 5. julija, s štartom v [[Pariz]]u in postanki v [[Lyon]]u, [[Marseille|Marseillu]]u, [[Bordeaux]]u in [[Nantes]]u, preden bi se ta vrnila v Pariz. [[Toulouse]] je bil dodan kasneje, da bi prekinil dolgo pot čez južno Francijo od Sredozemlja do Atlantika. Etape bi naj potekale ponoči in se končale naslednje popoldne, z vmesnimi dnevi počitka, preden bi se kolesarji znova odpravili na pot, vendar se je to izkazalo za preveč zastrašujoče in z prevelikimi stroški, zato se je prvotno prijavilo le 15 kolesarjev. Desgrange ni bil nikoli povsem prepričan in je bil skoraj opustil idejo. Namesto tega je skrajšal dolžino na 19 dni (6 etap z povprečno 404,6 km), spremenil datum na 1. do 19. julij in ponudil dnevno nadomestilo tistim, ki so na vseh etapah povprečno prevozili vsaj 20 km/h, kar je enakovredno pričakovanemu dnevnemu zaslužku kolesarja, če bi delal v tovarni. Prav tako je znižal dnevnico iz 20 na 10 [[Francoski frank|frankov]] in določil glavno nagrado na 12.000 frankov, nagrado za zmagovalca vsake etape posebej pa na 3.000 frankov. Zmagovalec dirke bi tako osvojil šestkrat več, kot zasluži večina delavcev v enem letu. To je privabilo med 60 in 80 udeležencev – večje število je morda vključevalo resne povpraševalce in nekatere, ki so odstopili – med njimi niso bili le profesionalci, ampak tudi amaterji, nekateri pa so bili preprosto pustolovski. Prvo etapo je 1. julija 1903, ob 15ː36 po lokalnem času v vasi [[Montgeron]], odprl štarter [[Georges Abran]]; in sicer pred kavarno ''Café Reveil-Matin'' na križišču cest Melun in Corbeil. Časopis ''L'Auto'' naslednje jutro dirke ni pokril. Mnogi kolesarji so po končanih začetnih etapah odstopili, saj je bil fizični napor preprosto prevelik. Na koncu četrte etape je ostalo le še 24 udeležencev. Dirka se je končala na obrobju Pariza v [[Ville d'Avray]], pred restavracijo ''Restaurant du Père Auto'', preden je sledila slovesna vožnja v Pariz in več krogov na dirkališču [[Parc des Princes]]. Garin je dominiral na dirki in zmagal v prvi in zadnjih dveh etapah s povprečno hitrostjo 25,68 km/h. Zadnji kolesar, Arsène Millocheau, je za njim zaostal 64 ur 57 minut in 8 sekund. Misija L'Auto je uspela, naklada se je med dirko podvojila, zaradi česar je bila ta bolj odmevna, kot si je Desgrange kdajkoli predstavljal. ===1905: Podaljšanje dirke in prve gorske etape=== Leta [[Dirka po Franciji 1905|1905]] so dirko sicer nekoliko podaljšali, iz 6 na 11 etap, a so etape v povprečju precej skrajšali, tako da ni bilo več potrebno kolesariti ponoči. Dodali so prve gorske etape v vzhodno francoskem hribovju [[Vogezi]]. Zmagovalca pa so prvič določili po točkah in ne več po skupnem času. ===1906: Prvič se pojavi Flamme rouge (hudičev jezik)=== Leta [[Dirka po Franciji 1906|1906]] se na dirki prvič pojavi rdeči ali hudičev jezik (flamme rouge), ki visi v zraku in označuje zadnji kilometer dirke. Organizator [[Henri Desgrange]] je bil zelo zadovoljen z lanskim podaljšanjem in uvedbo gorskih etap in se odločil, da jo letos še podaljša na 13 etap in doda [[Centralni masiv]]. ===1919: Prvič se pojavi rumena majica=== [[Slika:Plaque maillot jaune TDF 1919 - Grenoble (cropped).jpg|thumb|right|180px|[[Eugène Christophe]] kot prvi v [[rumena majica|rumeni majici]] ([[Dirka po Franciji 1919|19. julij 1919]])]] Leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]] se na dirki prvič pojavi rumena majica za vodilnega v skupni razvrstitvi. Ustanovitelju in organizatorju dirke [[Henri Desgrange|Henriju Desgrangu]] se je ideja porodila 10. julja (pred 7. etapo) na dan počitka v [[Luchon]]u, ko je tudi svojo odločitev o uvedbi rumeni majici objavil v časopisu L'Auto. A šele dober teden kasneje, 19. julija (pred 11. etapo od [[Grenoble|Grenobla]] do [[Ženeva|Ženeve]]) je ob 2. zjutraj dobil rumeno majico francoski kolesar [[Eugène Christophe]], ki je imel 23 minut naskoka pred drugouvrščenim in jo na 325 kilometrov dolgi gorski etapi (številka 11) tudi kot prvi uradno nosil. Ker je bila to prva dirka po 1. svetovni vojni, so bile ceste uničene, je dirko poslednično končalo le 10 kolesarjev kar je najmanj v zgodovini, z najnižjo povprečno hitrostjo 24,056 km/h. Tudi sponzorjev ekip in majic praktično ni bilo, zato je polovica kolesarjev nosila sive drese. Dirko so podaljšali na 5560 kilometrov, kar je več kot v predvojnem obdobju. In z najdaljšo etapo v zgodovini tritedenskih dirk, med krajema [[Les Sables d'Olonne]] in [[Bayonne]] v dolžini 482 km. ==Etapne zmage== ===Posamično=== {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Zmage !Prva !Zadnja |-align=center |1. || align=left width=165px bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} || 35 || width=55px|2008 || width=55px|2024 |-align=center |2. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} || 34 || 1969 || 1975 |-align=center |3. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} || 28 || 1978 || 1986 |-align=center |4. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Leducq}} || 25 || 1927 || 1938 |-align=center |5. ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || '''23''' || 2020 || 2026 |-align=center |6. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|André|Darrigade}} || 22 || 1953 || 1964 |-align=center |7. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} || 20 || 1924 || 1929 |-align=center |8. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|LUX}} {{sortname|François|Faber}} || 19 || 1908 || 1914 |-align=center |9. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jean|Alavoine}} || 17 || 1909 || 1923 |-align=center | rowspan="3" |10. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} || 16 || 1957 || 1964 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|René|Le Grevès}} || 16 || 1933 || 1939 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Charles|Pélissier}} || 16 || 1929 || 1935 |-align=center |13. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} || 15 || 1976 || 1981 |-align=center |14. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Marcel|Kittel}} || 14 || 2013 || 2017 |-align=center |rowspan=2|15. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || 13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louis|Trousselier}} || 13 || 1905 || 1910 |-align=center |rowspan=7|17. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Jean|Aerts}} || 12 || 1930 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} || 12 || 1937 || 1950 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Mario|Cipollini}} || 12 || 1993 || 1999 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} || 12 || 1989 || 1995 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|AUS}} {{sortname|Robbie|McEwen}} || 12 || 1999 || 2007 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|SVK}} {{sortname|Peter|Sagan}} || 12 || 2012 || 2019 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} || 12 || 1995 || 2002 |-align=center |rowspan=3|24. || align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|FRA}} {{sortname|Louison|Bobet}} || 11 || 1948 || 1955 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|ITA}} {{sortname|Raffaele|Di Paco}} || 11 || 1931 || 1935 |-align=center | align=left bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|GER}} {{sortname|André|Greipel}} || 11 || 2011 || 2016 |- | colspan=5|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=2| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || '''3''' || 2017 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || '''3''' || 2021 || 2023 |} === Po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !width=150px|Država !Zmage |- | align=center|1. || bgcolor=#E9E9E9|{{FRA}} || align="center" | 717 |- | align=center|2. || bgcolor=#E9E9E9|{{BEL}} || align="center" | 503 |- | align=center|3. || bgcolor=#E9E9E9|{{ITA}} || align="center" | 273 |- | align=center|4. || bgcolor=#E9E9E9|{{NED}} || align="center" | 188 |- | align=center|5. || bgcolor=#E9E9E9|{{ESP}} || align="center" | 131 |- | align=center|6. || bgcolor=#E9E9E9|{{GER}} || align="center" | 90 |- | align=center|7. || bgcolor=#E9E9E9|{{GBR2}} || align="center" | 79 |- | align=center|8. || bgcolor=#E9E9E9|{{LUX}} || align="center"| 71 |- | align=center|9. || bgcolor=#E9E9E9|{{SUI}} || align="center" | 61 |- | align=center|10. || bgcolor=#E9E9E9|{{AUS}} || align="center"| 40 |- | align=center|11. || bgcolor=#E9E9E9|{{DEN}} || align="center"| 30 |- | align=center|12. || bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || align="center" | '''29''' |- | align=center|13. || bgcolor=#E9E9E9|{{COL}} || align="center"| 22 |- | align=center|14. || bgcolor=#E9E9E9|{{NOR}} || align="center"| 20 |- | align=center|15. || bgcolor=#E9E9E9|{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || align="center"| 19 |- | align=center|16. || bgcolor=#E9E9E9|{{IRL}} || align="center"| 15 |- | align=center|17. || bgcolor=#E9E9E9|{{SVK}} || align="center"| 13 |- | align=center|18. || bgcolor=#E9E9E9|{{POR}} || align="center"| 12 |- | align=center|19. || bgcolor=#E9E9E9|{{RUS}}{{efn|name=a|Leta 1990 in 1991 sta [[Dimitri Konyshev]] in [[Viatcheslav Ekimov]] skupaj dobila 4 etape za [[Sovjetska zveza|Sovj. zvezo]] in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko]].}} || align="center"| 11 |- | align=center|20. || bgcolor=#E9E9E9|{{UZB}}{{efn|name=b|Leta 1991 je [[Djamolidine Abdoujaparov]] zmagal skupaj 2 etapi za [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]].}} || align="center"| 9 |- | align=center|21. || bgcolor=#E9E9E9|{{POL}} || align="center"| 7 |- | align=center rowspan=2|22. || bgcolor=#E9E9E9|{{KAZ}} || align="center"| 6 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{AUT}} || align="center"| 6 |- | align=center rowspan=2|24. || bgcolor=#E9E9E9|{{EST}} || align="center"| 4 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{UKR}} || align="center"| 4 |- | align=center rowspan=4|26. || bgcolor=#E9E9E9|{{CZE}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{CAN}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ERI}} || align="center"| 3 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{MEX}} || align="center"| 3 |- | align=center rowspan=2|29. || bgcolor=#E9E9E9|{{LAT}} || align="center"| 2 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{RSA}} || align="center"| 2 |- | align=center rowspan=4|32. || bgcolor=#E9E9E9|{{BRA}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{LIT}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{SWE}} || align="center"| 1 |- | bgcolor=#E9E9E9|{{ECU}} || align="center"| 1 |} ==Stopničke== === Posamično === {| class="wikitable sortable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Stopničke !width=100px|1.-2.-3. mesto !Prve !Zadnje |-align=center |1. || align=left|{{sortname|Eddy|Merckx}} || align=left|{{BEL}} || 63 || 34–18–11 ||1969 || 1977 |-align=center |2. || align=left|{{sortname|André|Leducq}} || align=left|{{FRA}} || 57 || 25–13–19 || 1927 || 1938 |-align=center |3. || align=left|{{sortname|Erik|Zabel}} || align=left|{{GER}} || 53 || 12–'''22'''–19 || 1995 || 2008 |-align=center |4. || align=left|{{sortname|Nicolas|Frantz}} || align=left|{{LUX}} || 50 || 20–18–12 || 1924 || 1929 |-align=center |5. || align=left|{{sortname|Peter|Sagan}} || align=left|{{SVK}} || 47 || 12–'''22'''–13 || 2012 || 2020 |-align=center |6. || align=left|{{sortname|Bernard|Hinault}} || align=left|{{FRA}} || 46 || 28–12–6 || 1978 || 1986 |-align=center |7. || align=left|{{sortname|Mark|Cavendish}} || align=left|{{GBR2}} || 44 || '''35'''–4–5 || 2008 || 2024 |-align=center |rowspan="2" |8. || align=left bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' || align=left|{{SLO}} || '''43''' || 23–12–8 || 2020 || 2026 |-align=center | align=left|{{sortname|Sean|Kelly|Sean Kelly (cyclist)}} || align=left|{{IRE}} || 43 || 5–21–17 || 1978 || 1991 |-align=center |rowspan="2" |10. || align=left|{{sortname|Charles|Pélissier}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 16–16–10 || 1929 || 1935 |-align=center | align=left|{{sortname|Gustave|Garrigou}} || align=left|{{FRA}} || 42 || 8–13–'''21''' || 1907 || 1914 |-align=center |12. || align=left|{{sortname|François|Faber}} || align=left|{{LUX}} || 40 || 19–10–11 || 1907 || 1914 |-align=center |13. || align=left|{{sortname|André|Darrigade}} || align=left|{{FRA}} || 39 || 22–12–5 || 1953 || 1964 |-align=center | rowspan="3" |14. || align=left|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (cyclist)}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 13–11–13 || 1913 || 1924 |-align=center | align=left|{{sortname|Jan|Janssen}} || align=left|{{NED}} || 37 || 7–15–15 || 1963 || 1970 |-align=center | align=left|{{sortname|Stan|Ockers}} || align=left|{{BEL}} || 37 || 3–16–18 || 1948 || 1956 |-align=center |17. || align=left|{{sortname|Jean|Alavoine}} || align=left|{{FRA}} || 35 || 17–10–8 || 1909 || 1924 |-align=center |rowspan=5|18. || align=left|{{sortname|Miguel|Indurain}} || align=left|{{ESP}} || 33 || 12–13–8 || 1986 || 1996 |-align=center | align=left|{{sortname|Antonin|Magne}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 10–12–11 || 1927 || 1938 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Van Impe}} || align=left|{{BEL}} || 33 || 9–9–15 || 1969 || 1983 |-align=center | align=left|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–17–9 || 1905 || 1913 |-align=center | align=left|{{sortname|Raymond|Poulidor}} || align=left|{{FRA}} || 33 || 7–11–15 || 1962 || 1976 |-align=center |rowspan=2|23. || align=left|{{sortname|Freddy|Maertens}} || align=left|{{BEL}} || 31 || 15–9–7 || 1976 || 1981 |-align=center | align=left|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} || align=left|{{NED}} || 31 || 10–12–9 || 1971 || 1980 |-align=center |rowspan=2|25. || align=left|{{sortname|Gerrie|Knetemann}} || align=left|{{NED}} || 30 || 10–12–8 || 1974 || 1982 |-align=center | align=left|{{sortname|Walter|Godefroot}} || align=left|{{BEL}} || 30 || 10–11–9 || 1967 || 1975 |- | colspan=6|'''...............''' |-align=center |align=center rowspan=4| |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left|'''[[Primož Roglič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''11''' || 3–3–5 || 2017 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Matej Mohorič]]''' || align=left|{{SLO}} || '''5''' || 3–0–2 || 2021 || 2025 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Luka Mezgec]]''' || align=left|{{SLO}} || '''2''' || 0–2–0 || 2020 || 2020 |-align=center |scope=row bgcolor=#CFECEC align=left| '''[[Jan Tratnik]]''' || align=left|{{SLO}} || '''1''' || 0–0–1 || 2019 || 2019 |} ==Skupni zmagovalci== === Posamično === {| class="wikitable plainrowheaders sortable" !width="40" scope=col|Leto !width="180" scope=col|Država !width="170" scope=col|Kolesar !width="260" scope=col|Sponzor/Ekipa !width="65" scope=col|Razdalja !width="80" scope=col|Čas/Točke !width="80" scope=col|Prednost !width="30" scope=col|Etapne zmage |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1903|1903]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Maurice|Garin}} |{{ct|La Française|1903}} |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09433|94h 33′ 14″}} |align=right|{{sort|24921|+ 2h 59′ 21″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1904|1904]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Cornet}} |Conte |align=center|2428 km |align=right|{{sort|09605|96h 05′ 55″}} |align=right|{{sort|21614|+ 2h 16′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1905|1905]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Louis|Trousselier}} |{{ct|Peugeot|1905}} |align=center|2994 km |align=center|{{sort|–|35}} |align=center|{{sort|–|26}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1906|1906]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|René|Pottier}} |{{ct|Peugeot|1906}} |align=center|4637 km |align=center|{{sort|–|31}} |align=center|{{sort|–|8}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1907|1907]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1907}} |align=center|4488 km |align=center|{{sort|–|47}} |align=center|{{sort|–|19}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1908|1908]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Petit-Breton}} |{{ct|Peugeot|1908}} |align=center|4497 km |align=center|{{sort|–|36}} |align=center|{{sort|–|32}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1909|1909]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|François|Faber}} |{{ct|Alcyon|1909}} |align=center|4498 km |align=center|{{sort|–|37}} |align=center|{{sort|–|20}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Octave|Lapize}} |{{ct|Alcyon|1910}} |align=center|4734 km |align=center|{{sort|–|63}} |align=center|{{sort|–|4}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Gustave|Garrigou}} |{{ct|Alcyon|1911}} |align=center|5343 km |align=center|{{sort|–|43}} |align=center|{{sort|–|18}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Odile|Defraye}} |{{ct|Alcyon|1912}} |align=center|5289 km |align=center|{{sort|–|49}} |align=center|{{sort|–|59}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5287 km |align=right|{{sort|19754|197h 54′ 00″}} |align=right|{{sort|00837|+ 8′ 37″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |{{ct|Peugeot|1913}} |align=center|5380 km |align=right|{{sort|20028|200h 28′ 48″}} |align=right|{{sort|00150|+ 1′ 50″}} |align=center|1 |- |align=center|1915 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1916 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1917 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1918 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Prva svetovna vojna|I. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |[[La Sportive]] |align=center|5560 km |align=right|{{sort|23107|231h 07′ 15″}} |align=right|{{sort|14254|+ 1h 42′ 54″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Philippe|Thys|Philippe Thys (kolesar)}} |[[La Sportive]] |align=center|5503 km |align=right|{{sort|22836|228h 36′ 13″}} |align=right|{{sort|05721|+ 57′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Léon|Scieur}} |[[La Sportive]] |align=center|5485 km |align=right|{{sort|22150|221h 50′ 26″}} |align=right|{{sort|01836|+ 18′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1922|1922]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Firmin|Lambot}} |{{ct|Peugeot|1922}} |align=center|5375 km |align=right|{{sort|22208|222h 08′ 06″}} |align=right|{{sort|04115|+ 41′ 15″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Henri|Pélissier}} |{{ct|Automoto|1923}} |align=center|5386 km |align=right|{{sort|22215|222h 15′ 30″}} |align=right|{{sort|03041|+ 30 '41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1924}} |align=center|5425 km |align=right|{{sort|22618|226h 18′ 21″}} |align=right|{{sort|03536|+ 35′ 36″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |{{flag|Kraljevina Italija|name=Italija}} !scope=row|{{sortname|Ottavio|Bottecchia}} |{{ct|Automoto|1925}} |align=center|5440 km |align=right|{{sort|21910|219h 10′ 18″}} |align=right|{{sort|05420|+ 54′ 20″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Buysse}} |{{ct|Automoto|1926}} |align=center|5745 km |align=right|{{sort|23844|238h 44′ 25″}} |align=right|{{sort|12225|+ 1h 22′ 25″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1927}} |align=center|5398 km |align=right|{{sort|19816|198h 16′ 42″}} |align=right|{{sort|14841|+ 1h 48′ 41″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Nicolas|Frantz}} |{{ct|Alcyon|1928}} |align=center|5476 km |align=right|{{sort|19248|192h 48′ 58″}} |align=right|{{sort|05007|+ 50′ 07″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Maurice|De Waele}} |{{ct|Alcyon|1929}} |align=center|5286 km |align=right|{{sort|18639|186h 39′ 15″}} |align=right|{{sort|04423|+44′ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |{{ct|Alcyon|1930}} |align=center|4822 km |align=right|{{sort|17212|172h 12′ 16″}} |align=right|{{sort|01413|+ 14′ 13″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|5091 km |align=right|{{sort|17710|177h 10′ 03″}} |align=right|{{sort|01256|+ 12′ 56″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|André|Leducq}} |Francija |align=center|4479 km |align=right|{{sort|15411|154h 11′ 49″}} |align=right|{{sort|02403|+ 24′ 03″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Georges|Speicher}} |Francija |align=center|4395 km |align=right|{{sort|14751|147h 51′ 37″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Antonin|Magne}} |Francija |align=center|4470 km |align=right|{{sort|14713|147h 13′ 58″}} |align=right|{{sort|02731|+ 27′ 31″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Romain|Maes}} |Belgija |align=center|4338 km |align=right|{{sort|14123|141h 23′ 00″}} |align=right|{{sort|01752|+ 17′ 52″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4442 km |align=right|{{sort|14247|142h 47′ 32″}} |align=right|{{sort|02655|+ 26′ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |{{zastavadržave|FRA|1794}} !scope=row|{{sortname|Roger|Lapébie}} |Francija |align=center|4415 km |align=right|{{sort|13858|138h 58′ 31″}} |align=right|{{sort|00717|+ 7′ 17″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |{{flag|Kingdom of Italy|name=Italy}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4694 km |align=right|{{sort|14829|148h 29′ 12″}} |align=right|{{sort|01827|+ 18′ 27″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Sylvère|Maes}} |Belgija |align=center|4224 km |align=right|{{sort|13203|132h 03′ 17″}} |align=right|{{sort|03038|+ 30′ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|1940 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1941 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1942 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1943 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1944 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1945 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|1946 |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row align=center|''[[Druga svetovna vojna|II. svetovna vojna]]'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jean|Robic}} |Francija |align=center|4642 km |align=right|{{sort|14811|148h 11′ 25″}} |align=right|{{sort|00358|+ 3′ 58″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gino|Bartali}} |Italija |align=center|4922 km |align=right|{{sort|14710|147h 10′ 36″}} |align=right|{{sort|02616|+ 26′ 16″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |{{ITA}} ! scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4808 km |align=right|{{sort|14940|149h 40′ 49″}} |align=right|{{sort|01055|+ 10′ 55″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Ferdinand|Kübler}} |Švica |align=center|4773 km |align=right|{{sort|14536|145h 36′ 56″}} |align=right|{{sort|00930|+ 9′ 30″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |{{SUI}} !scope=row|{{sortname|Hugo|Koblet}} |Švica |align=center|4690 km |align=right|{{sort|14220|142h 20′ 14″}} |align=right|{{sort|02200|+ 22′ 00″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Fausto|Coppi}} |Italija |align=center|4898 km |align=right|{{sort|15157|151h 57′ 20″}} |align=right|{{sort|02817|+ 28′ 17″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4476 km |align=right|{{sort|12923|129h 23′ 25″}} |align=right|{{sort|01418|+ 14′ 18″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4656 km |align=right|{{sort|14006|140h 06′ 05″}} |align=right|{{sort|01549|+ 15′ 49″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Louison|Bobet}} |Francija |align=center|4495 km |align=right|{{sort|13029|130h 29′ 26″}} |align=right|{{sort|00453|+ 4′ 53″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1956|1956]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Roger|Walkowiak}} |Francija |align=center|4498 km |align=right|{{sort|12401|124h 01′ 16″}} |align=right|{{sort|00125|+ 1′ 25″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |{{flag|Francija|1830}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4669 km |align=right|{{sort|13544|135h 44′ 42″}} |align=right|{{sort|01456|+ 14′ 56″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1958|1958]] |{{LUX}} !scope=row|{{sortname|Charly|Gaul}} |Luksemburg |align=center|4319 km |align=right|{{sort|11659|116h 59′ 05″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|[[Federico Bahamontes|F. Bahamontes]] |Španija |align=center|4358 km |align=right|{{sort|12346|123h 46′ 45″}} |align=right|{{sort|00401|+ 4′ 01″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Gastone|Nencini}} |Italija |align=center|4173 km |align=right|{{sort|11208|112h 08′ 42″}} |align=right|{{sort|00502|+ 5′ 02″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |Francija |align=center|4397 km |align=right|{{sort|12201|122h 01′ 33″}} |align=right|{{sort|01214|+ 12′ 14″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Helyett–Hutchinson|Saint-Raphaël–Helyett–Hutch.]] |align=center|4274 km |align=right|{{sort|11431|114h 31′ 54″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |[[Saint-Raphaël–Gitane–R. Geminiani|Saint-Raphaël–Gitane–R. Gem.]] |align=center|4138 km |align=right|{{sort|11330|113h 30′ 05″}} |align=right|{{sort|00335|+ 3′ 35″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Jacques|Anquetil}} |{{ct|Saint-Raphaël|1964}} |align=center|4504 km |align=right|{{sort|12709|127h 09′ 44″}} |align=right|{{sort|00055|+ 55″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Felice|Gimondi}} |{{ct|Salvarani|1965}} |align=center|4188 km |align=right|{{sort|11642|116h 42′ 06″}} |align=right|{{sort|00240|+ 2′ 40″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1966|1966]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Aimar}} |{{ct|Ford France|1966}} |align=center|4329 km |align=right|{{sort|11734|117h 34′ 21″}} |align=right|{{sort|00107|+ 1′ 07″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Roger|Pingeon}} |{{ct|Peugeot|1967}} |align=center|4779 km |align=right|{{sort|13653|136h 53′ 50″}} |align=right|{{sort|00340|+ 3′ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Jan|Janssen}} |{{ct|Pelforth|1968}} |align=center|4492 km |align=right|{{sort|13349|133h 49′ 42″}} |align=right|{{sort|00038|+ 38″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1969}} |align=center|4117 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 02″}} |align=right|{{sort|01754|+ 17′ 54″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Faemino|1970}} |align=center|4254 km |align=right|{{sort|11931|119h 31′ 49″}} |align=right|{{sort|01241|+ 12′ 41″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1971}} |align=center|3608 km |align=right|{{sort|09645|96h 45′ 14″}} |align=right|{{sort|00951|+ 9′ 51″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |{{BEL}} !scope=row |{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1972}} |align=center|3846 km |align=right|{{sort|10817|108h 17′ 18″}} |align=right|{{sort|01041|+ 10′ 41″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |{{zastavadržave|ESP|1945}} !scope=row|{{sortname|Luis|Ocaña}} |{{ct|Bic|1973}} |align=center|4090 km |align=right|{{sort|12225|122h 25′ 34″}} |align=right|{{sort|01551|+ 15′ 51″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Eddy|Merckx}} |{{ct|Molteni|1974}} |align=center|4098 km |align=right|{{sort|11616|116h 16′ 58″}} |align=right|{{sort|00804|+ 8′ 04″}} |align=center|8 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1975}} |align=center|4000 km |align=right|{{sort|11435|114h 35′ 31″}} |align=right|{{sort|00247|+ 2′ 47″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |{{BEL}} !scope=row|{{sortname|Lucien|Van Impe}} |{{ct|Gitane–Campagnolo|1977}} |align=center|4017 km |align=right|{{sort|11622|116h 22′ 23″}} |align=right|{{sort|00414|+ 4′ 14″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Thévenet||Thevenet}} |{{ct|Peugeot|1977}} |align=center|4096 km |align=right|{{sort|11538|115h 38′ 30″}} |align=right|{{sort|00048|+ 48″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1978}} |align=center|3908 km |align=right|{{sort|10818|108h 18′ 00″}} |align=right|{{sort|00356|+ 3′ 56″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1979|1979]] |{{FRA}} !scope=row |{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1979}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|10306|103h 06′ 50″}} |align=right|{{sort|01307|+ 13′ 07″}} |align=center|7 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |{{NED}} !scope=row|{{sortname|Joop|Zoetemelk}} |{{ct|TIR|1980}} |align=center|3842 km |align=right|{{sort|10919|109h 19′ 14″}} |align=right|{{sort|00655|+ 6′ 55″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1981|1981]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1981}} |align=center|3753 km |align=right|{{sort|09619|96h 19′ 38″}} |align=right|{{sort|01434|+ 14′ 34″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1982|1982]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |{{ct|REN|1982}} |align=center|3507 km |align=right|{{sort|09208|92h 08′ 46″}} |align=right|{{sort|00621|+ 6′ 21″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |{{FRA}} ! scope="row"|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1983}} |align=center|3809 km |align=right|{{sort|10507|105h 07′ 52″}} |align=right|{{sort|00404|+ 4′ 04″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1984|1984]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Laurent|Fignon}} |{{ct|REN|1984}} |align=center|4021 km |align=right|{{sort|11203|112h 03′ 40″}} |align=right|{{sort|01032|+ 10′ 32″}} |align=center|5 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |{{FRA}} !scope=row|{{sortname|Bernard|Hinault}} |[[La Vie Claire]] |align=center|4109 km |align=right|{{sort|11324|113h 24′ 23″}} |align=right|{{sort|00142|+ 1′ 42″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|LVC|1986}} |align=center|4094 km |align=right|{{sort|11035|110h 35′ 19″}} |align=right|{{sort|00310|+ 3′ 10″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |{{IRL}} !scope=row|{{sortname|Stephen|Roche}} |{{ct|CAR|1987}} |align=center|4231 km |align=right|{{sort|11527|115h 27′ 42″}} |align=right|{{sort|00040|+ 40″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Pedro|Delgado}} |{{ct|GCE|1988}} |align=center|3286 km |align=right|{{sort|08427|84h 27′ 53″}} |align=right|{{sort|00713|+ 7′ 13″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|AD Renting|1989}} |align=center|3285 km |align=right|{{sort|08738|87h 38′ 35″}} |align=right|{{sort|00008|+ 8″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |{{flagicon|ZDA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] !scope=row|{{sortname|Greg|LeMond}} |{{ct|C.A|1990}} |align=center|3504 km |align=right|{{sort|09043|90h 43′ 20″}} |align=right|{{sort|00216|+ 2′ 16″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1991}} |align=center|3914 km |align=right|{{sort|10101|101h 01′ 20″}} |align=right|{{sort|00336|+ 3′ 36″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1992|1992]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1992}} |align=center|3983 km |align=right|{{sort|10049|100h 49′ 30″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1993}} |align=center|3714 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 09″}} |align=right|{{sort|00459|+ 4′ 59″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1994}} |align=center|3978 km |align=right|{{sort|10338|103h 38′ 38″}} |align=right|{{sort|00539|+ 5′ 39″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Miguel|Indurain}} |{{ct|GCE|1995}} |align=center|3635 km |align=right|{{sort|09244|92h 44′ 59″}} |align=right|{{sort|00435|+ 4′ 35″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1996|1996]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Bjarne|Riis}} |{{ct|THR|1996}} |align=center|3765 km |align=right|{{sort|09557|95h 57′ 16″}} |align=right|{{sort|00141|+ 1′ 41″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |{{GER}} ! scope="row"|{{sortname|Jan|Ullrich}} |{{ct|THR|1997}} |align=center|3950 km |align=right|{{sort|10030|100h 30′ 35″}} |align=right|{{sort|00909|+ 9′ 09″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Marco|Pantani}} |{{ct|UNO|1998}} |align=center|3875 km |align=right|{{sort|09249|92h 49′ 46″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3687 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2000|2000]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3662 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3458 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2002|2002]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3278 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3427 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2004|2004]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3391 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2005|2005]] |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} !scope=row|''brez zmagovalca'' |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center|3359 km |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |align=center style="color:#ccc;"|{{sort dash}} |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Óscar|Pereiro}} |{{ct|GCE|2006}} |align=center|3657 km |align=right|{{sort|08940|89h 40′ 27″}} |align=right|{{sort|00032|+ 32″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2007|2007]] |{{ESP}} ! scope="row"|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|DSC|2007}} |align=center|3570 km |align=right|{{sort|09100|91h 00′ 26″}} |align=right|{{sort|00023|+ 23″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Carlos|Sastre}} |{{ct|CSC|2008a}} |align=center|3559 km |align=right|{{sort|08752|87h 52′ 52″}} |align=right|{{sort|00058|+ 58″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |{{ESP}} !scope=row|{{sortname|Alberto|Contador}} |{{ct|AST|2009}} |align=center|3459 km |align=right|{{sort|08548|85h 48′ 35″}} |align=right|{{sort|00411|+ 4′ 11″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |{{LUX}} !scope="row"|{{sortname|Andy|Schleck}} |{{ct|SBS|2010}} |align=center|3642 km |align=right|{{sort|09159|91h 59′ 27″}} |align=right|{{sort|00122|+ 1′ 22″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |{{AUS}} !scope=row|{{sortname|Cadel|Evans}} |{{ct|BMC|2011}} |align=center|3430 km |align=right|{{sort|08612|86h 12′ 22″}} |align=right|{{sort|00134|+ 1′ 34″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Bradley|Wiggins}} |{{ct|SKY|2012}} |align=center|3496 km |align=right|{{sort|08734|87h 34′ 47″}} |align=right|{{sort|00321|+ 3′ 21″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2013|2013]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2013}} |align=center|3404 km |align=right|{{sort|08356|83h 56′ 20″}} |align=right|{{sort|00420|+ 4′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |{{ITA}} !scope=row|{{sortname|Vincenzo|Nibali}} |{{ct|AST|2014}} |align=center|3660,5 km |align=right|{{sort|08959|89h 59′ 06″}} |align=right|{{sort|00737|+ 7′ 37″}} |align=center|4 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2015}} |align=center|3360,3 km |align=right|{{sort|08446|84h 46′ 14″}} |align=right|{{sort|00112|+ 1′ 12″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2016}} |align=center|3529 km |align=right|{{sort|08904|89h 04′ 48″}} |align=right|{{sort|00405|+ 4′ 05″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2017|2017]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Chris|Froome}} |{{ct|SKY|2017}} |align=center|3540 km |align=right|{{sort|08620|86h 20′ 55″}} |align=right|{{sort|00054|+ 54″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Zdr. kraljestvo]] !scope=row|{{sortname|Geraint|Thomas}} |{{ct|SKY|2018}} |align=center|3349 km |align=right|{{sort|08317|83h 17′ 13″}} |align=right|{{sort|00151|+ 1′ 51″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |{{COL}} ! scope="row"|{{sortname|Egan|Bernal}} |{{ct|INS|2019b}} |align=center|3366 km |align=right|{{sort|08257|82h 57′ 00″}} |align=right|{{sort|00111|+ 1′ 11″}} |align=center|0 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2020|2020]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2020}} |align=center|3484 km |align=right|{{sort|08720|87h 20′ 13″}} |align=right|{{sort|00059|+ 59″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2021}} |align=center|3414,4 km |align=right|{{sort|08256|82h 56′ 36″}} |align=right|{{sort|00520|+ 5′ 20″}} |align=center|3 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2022|2022]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2022}} |align=center|3328 km |align=right|{{sort|07932|79h 32′ 29″}} |align=right|{{sort|00243|+ 2′ 43″}} |align=center|2 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |{{DEN}} !scope=row|{{sortname|Jonas|Vingegaard}} |{{ct|TJV|2023}} |align=center|3406 km |align=right|{{sort|08205|82h 05′ 42″}} |align=right|{{sort|00729|+ 7′ 29″}} |align=center|1 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2024}} |align=center|3498 km |align=right|{{sort|08338|83h 38′ 56″}} |align=right|{{sort|00617|+ 6′ 17″}} |align=center|6 |- |align=center|[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |{{SVN}} |bgcolor=#CFECEC|'''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |{{ct|UAE|2025}} |align=center|3301,9 km |align=right|{{sort|076003|76h 00′ 32″}} |align=right|{{sort|00424|+ 4′ 24″}} |align=center|4 |} ===Po državah=== {| class="wikitable" !Zmage|| Država || Izdaje |- |align=center|36|| {{FRA}} || [[Dirka po Franciji 1903|1903]], [[Dirka po Franciji 1904|1904]], [[Dirka po Franciji 1905|1905]], [[Dirka po Franciji 1906|1906]], [[Dirka po Franciji 1907|1907]], [[Dirka po Franciji 1908|1908]], [[Dirka po Franciji 1910|1910]], [[Dirka po Franciji 1911|1911]], [[Dirka po Franciji 1923|1923]], [[Dirka po Franciji 1930|1930]], [[Dirka po Franciji 1931|1931]], [[Dirka po Franciji 1932|1932]], [[Dirka po Franciji 1933|1933]],<br>[[Dirka po Franciji 1934|1934]], [[Dirka po Franciji 1937|1937]], [[Dirka po Franciji 1947|1947]], [[Dirka po Franciji 1953|1953]], [[Dirka po Franciji 1954|1954]], [[Dirka po Franciji 1955|1955]], [[Dirka po Franciji 1956|1956]], [[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]], [[Dirka po Franciji 1966|1966]],<br> [[Dirka po Franciji 1967|1967]], [[Dirka po Franciji 1975|1975]], [[Dirka po Franciji 1977|1977]], [[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1983|1983]], [[Dirka po Franciji 1984|1984]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]] |- |align=center|18 |{{BEL}} || [[Dirka po Franciji 1912|1912]], [[Dirka po Franciji 1913|1913]], [[Dirka po Franciji 1914|1914]], [[Dirka po Franciji 1919|1919]], [[Dirka po Franciji 1920|1920]], [[Dirka po Franciji 1921|1921]], [[Dirka po Franciji 1922|1922]], [[Dirka po Franciji 1926|1926]], [[Dirka po Franciji 1929|1929]], [[Dirka po Franciji 1935|1935]], [[Dirka po Franciji 1936|1936]], [[Dirka po Franciji 1939|1939]], [[Dirka po Franciji 1969|1969]],<br> [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]], [[Dirka po Franciji 1976|1976]] |- |align=center|12 |{{ESP}} || [[Dirka po Franciji 1959|1959]], [[Dirka po Franciji 1973|1973]], [[Dirka po Franciji 1988|1988]], [[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]], [[Dirka po Franciji 2006|2006]], [[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2008|2008]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]] |- |align=center|10 |{{ITA}} |[[Dirka po Franciji 1924|1924]], [[Dirka po Franciji 1925|1925]], [[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]], [[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]], [[Dirka po Franciji 1960|1960]], [[Dirka po Franciji 1965|1965]], [[Dirka po Franciji 1998|1998]], [[Dirka po Franciji 2014|2014]] |- |align=center|6|| |{{flagicon|UK}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || [[Dirka po Franciji 2012|2012]], [[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018|2018]] |- |align=center|5|| {{LUX}} || [[Dirka po Franciji 1909|1909]], [[Dirka po Franciji 1927|1927]], [[Dirka po Franciji 1928|1928]], [[Dirka po Franciji 1958|1958]], [[Dirka po Franciji 2010|2010]] |- | align=center|'''4''' |bgcolor=#CFECEC|'''{{SLO}}''' || '''[[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]''' |- | align=center|3 |{{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike|Združene države]] || [[Dirka po Franciji 1986|1986]], [[Dirka po Franciji 1989|1989]], [[Dirka po Franciji 1990|1990]] |- | rowspan="3" align=center|2 |{{CHE}} |[[Dirka po Franciji 1950|1950]], [[Dirka po Franciji 1951|1951]] |- |{{NED}} |[[Dirka po Franciji 1968|1968]], [[Dirka po Franciji 1980|1980]] |- |{{DNK}} |[[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]] |- | rowspan="4" align=center|1 |{{IRL}} |[[Dirka po Franciji 1987|1987]] |- |{{GER}} |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |- |{{AUS}} |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |- |{{COL}} |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |} == Smrti == ''Glej tudi: [[Seznam smrtno ponesrečenih kolesarjev]]''. * 1995 – na 15. etapi (18. julij) je [[Italija]]nski kolesar [[Fabio Casartelli]] pri približno 88 [[Kilometer na uro|km/h]] treščil pri spustu z [[Col de Portet d'Aspet]]. Casartelli, ki ob nesreči ni nosil čelade, je dobil hujše poškodbe [[glava|glave]] in umrl na kraju nesreče. * 1967 – na 13. etapi, v petek 13. julija je angleški kolesar [[Tom Simpson]] umrl zaradi srčne okvare pri vzponu na [[Mont Ventoux]]. Sledovi [[amfetamin]]a in [[alkohol]]a so bili najdeni v Simpsonovi majici in [[krvni obtok|krvnem obtoku]]. Njegova smrt je dokončno prepričala organizatorje Toura v antidopinško delovanje. * 1935 – na 7. etapi, 11. julija je [[Španci|španski]] kolesar [[Francesco Cepeda]] je zaradi padca v prepad pri [[Col du Galibier]], tri dni kasneje umrl. * 1910 – 14. julija, med dnem počitka med 6. in 7. etapo se je [[Francija|francoski]] kolesar [[Adolphe Helière]] utopil na [[Azurna obala|Azurni obali]]. === Nekolesarske smrti === * 1957 – 14. julija, sta voznik motorja [[Rene Wagter]] in novinar Radia Luksemburg [[Alex Virot]] zdrsnila z nezavarovane ceste blizu Ax-les-Thermes. * 1958 – 1. julija, v 6. etapi, član organizacijske ekipe [[Constant Wouters]] premine po trku s francoskim šprinterjem [[André Darrigade|Andrejem Darrigadom]]. == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Tour de France}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/ Dirka po Franciji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Tour de France}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji|*]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1903]] oxy9ctr6uw31gbwlz3idgve2u5e8e50 0 73103 6708859 6702436 2026-07-09T13:35:40Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6708859 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lučka Abram]] *[[Maruška Agrež]] *[[Kozma Ahačič]] *[[Martin Ahlin]] *[[Jurij Alič]] *[[Ema Andoljšek]] *[[Špela Arhar Holdt]] *[[Simon Atelšek]] *[[Branko Ažman]] == B == * [[Matjaž Babič]] * [[Saša Babič]] * [[Vanda Babič]] * [[Jasna Baebler]] * [[Anton Bajec]] * [[Marija Bajzek Lukač]] * [[Tatjana Balažic Bulc]] * [[Júlia Bálint Čeh]] * [[Friderik Baraga]] (1797–1868) * [[Samanta Baranja]] * [[Anton Bartel]] * [[Andrej Bartol]] * [[Urban Batista]] * [[Marjana Baumgarten Briški]] * [[Kasilda Bedenk]] * [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]] * [[Ana Beguš]] * [[Gašper Beguš]] * [[Andrej Bekeš]] * [[Mojca Belak]] * [[Franc Belec]] * [[Ivan Belostenec]] * [[Francka Benedik]] * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] * [[Juan Benigar]] * [[Anja Benko]] * [[Zdenka Beran]] * [[Sonja Berce]] * [[Simona Bergoč]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Marja Bešter Turk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[Janko Bezjak]] * [[France Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Marija Bidovec]] * [[Franc Bilc]] * [[Maja Bitenc]] * [[Zvonko Bizjak]] * [[Aleksandra Bizjak Končar]] * [[Aleš Bjelčevič]] * [[Dana Blaganje]] * [[Ksenija Bogetić Pejović]] * [[Adam Bohorič]] (~1520–1596) * [[Ljudmila Bokal]] * [[József Bókor]] * [[Marija Bolta]] * [[Janez Božič (duhovnik)]] * [[Stojan Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Valter Braz]] * [[Franc Breckerfeld]] * [[Anton Breznik (1881–1944)]] * [[Aleksandra Brezovec]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Mojca Brglez]] * [[Jožef Briginel]] * [[Mihaela Brumen]] * [[Stanko Bunc]] * [[Lara Burazer]] == C == * [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]]) * [[Dubravka Celinšek]] * [[Jadranka Cergol]] *[[Majda Cibic]] Cergol * [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]]) *[[Fanny Susan Copeland]]? *[[Rada Cossutta]] *[[Franco Crevatin]] *Oliver Currie *[[Ljudmila Cvetek Russi]] *[[Slavko Cvetek]] * [[Varja Cvetko Orešnik]] == Č == *[[Janko Čar]] *[[Matija Čep]] *[[Metod Čepar]] *[[Danica Čerče]] *[[Ivana Černelič]] *([[Mirko Černič]]) *[[Manca Černivec]] *[[Anton Čižman]]? *[[Josip Čižman]]? *[[Lucija Čok]] *[[Bojan Čop]] *[[Dušan Čop]] *[[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]]) *[[Rosana Čop]] *[[Rajmund Čuček]] *[[Darko Čuden]] == D == *[[Peter Dajnko]] *[[Roberto Dapit]] *[[Margaret Davis]] *[[Anton Debeljak]] *[[Janez Debevec]] *[[Narcis Dembskij]] *[[Aleksandra Derganc]] *[[Slavko Deržek]] *[[Tamara Ditrich]] *[[Duša Divjak Race]] * [[Helena Dobrovoljc]] *[[Kaja Dobrovoljc]] * [[Anton Dokler]] * [[Marijan Dokler]] *[[Kaja Dolar]] *[[Janez Dolenc]]? *[[Milan Dolgan]] *[[Nataša Domadenik]] (por. ''Detič'') *[[Teodor Domej]] *[[Silvester Domicelj]] *[[Akoš Dončec]] *[[Katja Drnovšek]]? *[[Josip Drobnič]] *[[Marko Drobnjak]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] == Đ == * [[Maja Đukanović]] == E == * [[Janez Erat]] == F == *[[Melanija Larisa Fabčič]] *[[Diomira Fabjan Bajc]] *[[Jože Faganel]] ? *[[Tanja Fajfar]] *[[Ina Ferbežar]] *[[Franc Ferk]]? *[[Fedora Ferluga-Petronio]] *[[Alja Ferme]] *([[Goran Filipi]]) *[[Jože Filo]] *[[Mateja Forte]] *[[Jasmin Franza]] *[[Franc Friedl]]? *[[Jože Ftičar]]? * [[Metka Furlan]] == G == *[[Mateja Gaber]] *[[Dejan Gabrovšek]] *[[Dušan Gabrovšek]] *[[Apolonija Gantar]] *[[Velemir Gjurin]] *[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]]) *[[Nataša Gliha Komac]] *[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.) *[[Joža Glonar]] *[[Alenka Gložančev]] *[[Neva Godini]]-Godnič? *[[Lara Godec Soršak]]? * [[Marija Golden]] * [[Janko Golias]] * [[Nina Golob]] * [[Tina Golob]] * [[Katarina Gomboc Čeh]]? *[[Mateja Gomboc]] *[[Vojko Gorjanc]] *[[Januška Gostenčnik]] *[[Anton Grad]] *[[Martin Grad]] *([[Janez Gradišnik]]) * [[Marc L. Greenberg]] * Kristina Gregorčič * [[Matejka Grgič]] *[[Majda Grmek]] *[[Milan Grošelj]] *[[Nada Grošelj]] *[[Ada Gruntar Jermol]] *[[Mita Gustinčič Pahor]] *[[Ožbalt Gutsman]] == H == *[[Juraj Habdelić|Jurij Habdelič]] *([[László Hadrovics]]) *[[Stanislav Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Milena Hajnšek Holz]] *[[Nanika Holz]] *[[Hipolit Novomeški]] *[[Kristina Hmeljak Sangawa]] *[[Mateja Hočevar Gregorič]] *[[Luka Horjak]] *Mojca in [[Sonja Horvat]] *[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]]) *[[Nataša Hribar]] *[[Matej Hriberšek]] *[[Ladislav Hrovat]] *[[Damjan Huber]] *[[Marjeta Humar]] == I == * [[Gašper Ilc]] * [[Aleksander Isačenko]] * [[Martin Ivanetič]]? * [[Barbara Ivančič Kutin]] == J == *[[Vladislav Jagodic]] *[[Nataša Jakop]] *[[Tjaša Jakop]] *[[Franc Jakopin]] * [[Primož Jakopin]] *[[Harald Jaksche]] *[[Marija Jamar-Legat]]? *[[Anton Janežič]] *[[Marija Janežič]] *[[Anton Janko]] *[[Jurij Japelj]] *[[Mojca Jarc]] *[[Urban Jarnik]] *[[Anton Jehart]] *[[Alenka Jelovšek]] * [[Alojz Jembrih]] *[[Mateja Jemec Tomazin]] *[[Elizabeta Mojca Jenko]] * [[Elza Jereb]] *[[France Jesenovec]] * [[Marko Jesenšek]] * [[Vida Jesenšek]] *[[Martin Jevnikar]] *[[Marija Jež Grgič]] *[[Janoš Ježovnik]] *[[Jožica Jožef Beg]]? * [[Hermina Jug-Kranjec]] *[[Janko Jurančič]] *[[Klementina Jurančič Petek]] * [[Peter Jurgec]] * [[Andraž Jurtela]] *([[Janez Justin]]) *[[Dunja Jutronić]] *[[Fran Juvančič]] *[[Rudolf Južnič]] *([[Stane Južnič]]) == K == *[[Anton Kacin]] *[[Vatroslav Kalenić]] *[[Monika Kalin Golob]] *[[Stanko Kamenšček]]? *[[Ženja Kansky]] *[[Matija Karba]] *[[Jože Karba]]? *[[Pavel Karlin]] *[[Ludvik Karničar]] *[[Franc Kattnig]]? *[[Majda Kaučič Baša]] *[[Monika Kavalir]] *[[Jerneja Kavčič]] *[[Janez Keber]] *[[Jakob Kelemina]] * [[Karmen Kenda - Jež]] * [[Boris Kern]] * [[Apolonija Klančar Kobal]] *[[Iva Klemenčič]] * [[Simona Klemenčič]] *[[Slavo Klemenčič]] *[[Stanko Klinar]] *[[Anka Kline]] *([[Rudolf Friderik Knapič]]) *[[Mihaela Knez]] *[[Rok Kobal]] *[[Alenka Kocbek]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Nike Kocijančič Pokorn]]? * [[Polonca Kocjančič]] *[[Rudolf Kolarič]] *[[Mihaela Koletnik]] *[[Anna Kóllath]] *[[Nataša Komac]] (gl. Gliha) *[[Smiljana Komar]] *[[Tatjana Komarova]] *[[Mojca Kompara Lukančič]] * [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]]) *[[Silvester Kopriva]], tudi Kopriva, Silvo, 1908-1991 *[[Metka Kordigel]] Aberšek *[[Tomo Korošec]] *[[Viktor Korošec]] *[[Vladimir Kos]] *[[Albert Kosmač]]? *[[Polona Kostanjevec]] *[[Petra Kostelec]] *[[Borislava Košmrlj Levačič]] *[[Silvin Košak]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] *[[Janko Kotnik]] *[[Stanko Kotnik]]? *Marija Kovač? * [[Irena Kovačič]] *[[Krištof Jacek Kozak]]? *[[Ivana Kozlevčar Černelič]] *[[Janez Krajnc]] *[[Mira Krajnc Ivič]] *[[Tadej Kralj]] * [[Simona Kranjc]] *[[Jože Krašovec]] *[[Gregor Krek]] *[[Miroslav Krek]] *[[Simon Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]]) *[[Uršula Krevs Birk]] * [[Martina Križaj Ortar]] *[[Franc Križman]] *[[Jožef Križman]] *[[Mirko Križman]] *[[Domen Krvina]] * [[Erika Kržišnik]] *[[Vlasta Kučiš]] *[[Melita Kukovec]] *[[Marjan Kulčar]] *[[Blaž Kumerdej]] *[[Mojca Kumin Horvat]] *[[Dušica Kunaver]]? *[[Olga Kunst Gnamuš]] *[[Ivan Kunšič]] *[[Koloman Kvas]] == L == *[[Meta Lah]] *[[Herta Lausegger]] *[[Branka Lazar]] *[[Vesna Lazović]] *[[Ksenija Leban]] *[[Rada Lečič]] *[[Nina Ledinek]] *[[Andreja Legan Ravnikar]] *[[Lia Legiša]] *[[Lino Legiša]]? *[[Melita Lemut Bajec]] *[[Jakob Lenardič]] *[[Lena Lenček]] * [[Rado Lenček]] *[[Tina Lengar Verovnik]] *[[Andrea Leskovec]] *[[Fran Levstik]] *[[David Limon]] *[[Alja Lipavic Oštir]] *[[Jože Lipnik]] ? *[[Albina Lipovec]] * [[Frančiška Lipovšek]] *[[Nataša Logar]] (-''Berginc'') *[[Tine Logar]] *[[Tone Logar]] *[[Tomaž Longyka]] *[[Dušan Ludvik]] == M == * [[Ivan Macun]] *[[Franjo Magdič]] *[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]? *[[Barbara Majcenovič Kline]] * [[Viktor Majdič]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Jasna Makovec Černe]] *[[Franc Malavašič]] *[[Christina Manouilidou]] *[[Karin Marc Bratina]] *[[Marko Marinčič]] *[[Jasmina Markič]] *[[Mihael Markič]] ? *[[Franjo Marn]] *[[Josip Marn]] * [[Franc (Lanko) Marušič]] * [[Tatjana Marvin]] Derganc *[[Herta Maurer-Lausegger]] *[[Darja Mazi Leskovar]] *([[Hieronim Megiser]]) *[[Pavle Merkù]] *[[Maja Melinc Mlekuž]] * [[Majda Merše]] *[[Drago Mertelj]] *[[Franc Serafin Metelko]] *[[Matej Meterc]] *[[Joža Meze]] *[[Adriana Mezeg]]? *[[Maja Mezgec]] *[[Mija Michelizza]] *[[Janez Mihelčič]] *[[Erika Mihevc Gabrovec]] *[[Tjaša Miklič]] * [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]]) *[[Janez Miklošič]]? *[[Inka Mikluž-Štrukelj]] *[[Vesna Mikolič]] *[[Tamara Mikolič Južnič]] *[[Anton Mikuš]] *[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]] *[[Milena Milojević Sheppard]] *[[Irena Mirnik Prezelj]]? *[[Tanja Mirtič]] *[[Petra Mišmaš]] *[[Doris Mlakar Gračner]] *[[Janko Moder]] *[[Izidor Modic]] *[[Nagisa Moritoki Škof]] *[[Uroš Mozetič]]? *[[Janez Mrdavšič]] *[[Oton Muhr]] *[[Francek Mukič]]? *[[Jakob Müller]] *[[Anton Murko]] * [[Matija Murko]] *[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur) == N == *[[Martin Naglič]] *[[Rajko Nahtigal]] *[[Jožica Narat]] *[[Vladimir Nartnik]] *[[Ivan Navratil]] * [[Albina Nećak-Lük]] *[[Davorin Nemanič]] *([[Gerhard Neweklowsky]]) *[[Mojca Nidorfer]] *[[Gjoko Nikolovski]] * [[France Novak]] *[[Vilko Novak]] *[[Sonja Novak Lukanović]] == O == *[[Pavel Obersteiner]] *[[Vatroslav Oblak]] *[[Jera Oman]] *[[Franc Omerza]] *[[Irena Orel]] *[[Silvana Orel Kos]] * [[Janez Orešnik]] * [[Martina Orožen]] * [[Iztok Osojnik]]? * [[Karel Oštir]] *[[Juan Carlos Oven]] *[[Irma Ožbalt]]? *[[Martina Ožbot Currie]] == P == *[[Franc Pacheiner]] *[[Vlasta Pacheiner Klander]] *[[Nina Pahor]] *Jozef Pallay *Jožef Papp? *[[Joseph Paternost]] *[[Katerina Paternost]] * [[Avgust Pavel]] *[[Dušan Pavlič]] *[[Matic Pavlič]] *[[Karl Pečnik]]? *Vid Dominik Pen(n) *[[Andrej Perdih]] * [[Gregor Perko]] *[[Mojca Perkon Kofol]] *[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]]) *[[Rajko Perušek]] *[[Robert Petaros]] *Urška Petek? *[[Marija Mojca Peternel]]? *[[Janez Petkovšek]]? *[[Špela Petric Žižić]] * [[Teodor Petrič]] *[[Marija Petrov Slodnjak]] *[[Mateja Petrovčič]] *[[Tanja Petrović]]? * [[Mateja Pezdirc Bartol]] *[[Barbara Pihler Ciglič]] *[[Mira Pihler]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] *[[Nataša Pirih Svetina]] *[[Marta Pirnat Greenberg]] *[[Viktor Pirnat]]? *[[Žiga Pirnat]]? *[[Agnes Pisanski Peterlin]] *[[Milena Piškur]]? *([[Leonid Pitamic]])? *[[Karmen Pižorn]]? *[[Katja Plemenitaš]] *[[Maks Pleteršnik]] *[[Melita Počkar]] (Marija Pirc) *[[Katarina Podbevšek]] *[[Štefan Podboj]] *[[Josip Podgoršek]] *[[Saša Podgoršek]] * [[Vladimir Pogačnik]] * [[Breda Pogorelec]] *[[Heinz-Dieter Pohl]]? *[[Marko Pohlin]] *[[Jožef Poklukar]] *[[Avgust Pokorn]]? *[[Janja Polajnar Lenarčič]] *[[Justina Popac]] *[[Damjan Popič]] *''Janez Valentin Sigmund''/[[Žiga Popovič]] *[[Ina Poteko]] *[[Aneta Potočnik]] *[[Boleslav Povšič]] *[[Breda Požar]]? *[[Vesna Požgaj Hadži]] *[[Zvonka Praznik]] *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] *[[Tomaž Prelokar]] * [[Francka Premk]] *[[Nikolaj Preobraženski]] *[[Janez Nepomuk Primic]] *[[Erich Prunč]] *[[Simona Pulko]]? == R == *[[Duša Race]] *[[Božo Radovič]] *[[Bernard Rajh]] *[[Atilij Rakar]]? *[[Engelbert Rakovec]] *[[Rudolf Rakuša]] (esperantist) * [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]]) * [[Pia Rednak]] *[[Vera Remic Jager]]? *[[Ana Renčelj|Ana (Marija) Renčelj]] *[[Luka Repanšek]] *([[Milan Rešetar]]) *[[Cvetka Rezar]] * [[Jakob Rigler]] * [[Damjan Ristić]] * [[Maks Robič]]? *[[Neža Rojko]] *[[Jurij Rojs]]? *[[Pavel Rostohar]]? *[[Veronika Rot Gabrovec]] *[[Maja Rotter]] *[[Tadeja Rozman]] *[[Jutka Rudaš]] *[[Mirko Rupel]] *([[Marija Rus]] 1921-2019) *[[Vida Rus]] == S == *[[Linda Sadnik Aitzetmüller]] *[[Mitja Saje]] *[[Tomaž Sajovic]] *[[Irena Samide]]? *[[Krištof Savski]] *[[Janez Scheinig]] (Šajnik) *[[Anton Schellander]] *[[Mojca Schlamberger Brezar]] *([[Éva Schwetter]]) *[[Klaudija Sedar]] *([[Peter Semolič]]) *[[Marjeta Senčar Bohinjec]] *[[Saša Sernec]] *[[Urška Sešek]] *[[Jože Sever]] *[[Chikako Shigemori Bučar]] *[[Eva Sicherl]] *[[Dragotin Simandl]] *[[Marko Simonović]] *[[Eliza Skalicky]]? *[[Jože Skaza]] *[[Janez Skela]] *[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]] *[[Andrej E. Skubic]] *[[Mitja Skubic]] *[[Vika Slabe]] *[[Franc Slivnik]] *([[Ivan Slokar]]) * [[Vera Smole]] *[[Mojca Smolej]] *[[Viktor Smolej]] *[[Maja Smotlak]] *[[Andrej Snedec]] *[[Jerica Snoj]] (r. Kavčič) * [[Marko Snoj]] *[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]] * [[Cvetka Sokolov]] *[[Gabrijela Sorman]] *[[Dimitrij Sovre]] *[[Helena Spanring]] *[[Liliana Spinozzi Monai]] * [[Tatjana Srebot Rejec]] *[[Anita Srebrnik]] * [[Marko Stabej]] * [[Leopold Stanek]]? * [[Petra Stankovska]] *[[Janez Stanonik]]? *[[Vasilka Stanovnik]] *[[Sonja Starc]] *[[Penka Stateva]] *[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]] *[[Dragi Stefanija]] *[[Adrian Stegovec]] *[[Arthur Stepanov]] * [[David Stermole]] * [[Andrej Stopar]] *[[Irena Stramljič Breznik]] *([[Hildegard Striedter-Temps]]) *[[Mojca Stritar Kučuk]] *[[Anja Strojin Štampar]]? *[[Đurđa Strsoglavec]] *[[Alojzij Strupi]] *[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) *[[Katja Sturm-Schnabl]] *[[Namita Subiotto]] *[[Jože Suhadolc]] *[[Stane Suhadolnik]] *[[Lovro Sušnik]] *[[Miha Sušnik]] *[[Slavko Sušnik]] *[[Vaso Suyer]]? *[[Luka Svetec]] == Š == * [[Nada Šabec]] *[[Agata Šega]] *[[Meta Šega Potokar]] *[[Polonca Šek Mertük]] * [[Matej Šekli]] *[[Anton Šepetavc]]? *[[Vinko Šercl]] (1843-1906) *[[Cvetka Šeruga Prek]] (strok. za izreko) *[[Marjana Šifrar Kalan]] *([[Mate Šimundić]]) *[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]] * [[Alenka Šivic Dular]] *[[Tanja Škerlavaj]] *[[Stanko Škerlj]] *[[Jožica Škofic]] *[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]]) *[[Katja Škrubej]]? *[[Manja Škrubej]] *[[Sergij Šlenc]] *[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]] *[[Janez Leopold Šmigoc]] *[[Jakob Šolar]] *[[Janez Šolar]]? *[[Mojca Šorli]] *[[Miran Špelič]]? *[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]]) *[[Rozka Štefan]] *[[Franc Štiftar]] *[[Karel Štrekelj]] *[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj) * [[Saška Štumberger]] *[[Franc Šturm]] *[[Vida Šturm]] *[[Josip Šuman]] *[[Klara Šumenjak]] *([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]]) *[[Rastislav Šuštaršič]] == T == *[[Alojzij Tavčar]] *[[Cvetana Tavzes]] *[[Nataša Terbovšek Coklin]] *[[Karmen Teržan Kopecky]] *[[Lucien Tesnière]] *[[Hotimir Tivadar]] *[[Suzana Todorović]] *[[Emil Tokarz]] * [[Ivan Tominec]] *[[Irina Makarova Tominec]] *[[Josip Tominšek]] *[[Vlasta Tominšek]] *[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] *[[Ivan Topolovšek]] * [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014) *[[Silvo Torkar]] *[[Alenka Tratnik]] *[[Andreja Trenc]] *[[Ivan Trinko]]? * [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] *[[Marko Trobevšek]]? *[[Mitja Trojar]] *([[Davorin Trstenjak]]) *[[Olga Trtnik]] por. Rossettini *[[Vladka Tucovič]] *[[Henrik Tuma]] *[[Boštjan M. Turk]] *[[Maja Turnher Miklavc]]? == U == *[[Mladen Uhlik]] *[[Natalija Ulčnik]] *[[Fedora Umek]] *[[Jerneja Umer Kljun]] *[[Drago Unuk]] *[[Veronika Urank-Olip]] *[[Boris Urbančič]] *[[Janja Urbas]] *[[Viljem Urbas]] == V == *Damjan Vahen (esperantist) *[[Urška Valenčič Arh]] *[[Matija Valjavec]] *[[Alenka Valh Lopert]] *[[József Varga]] *[[Sonia Vaupot]] *[[Franc Verbinc]] *[[Darinka Verdonik]] *[[Tina Verovnik]] *[[Branislava Vičar]] *[[Ada Vidovič Muha]] *[[Primož Vitez]] *[[France Vodnik]]? * [[Valentin Vodnik]] *[[Božo Vodušek]] * [[Jerica Vogel]] *[[Nastja Vojnovič]]? *[[Jana Volk]] *[[Ines Voršič]] *[[Urška Vranjek Ošlak]] * [[Alenka Vrbinc]] * [[France Vrbinc]] * [[Marjeta Vrbinc]] * [[Tatjana Vučajnk]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] == W == * [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]] == Z == *[[Renata Zadravec Pešec]] *[[Mihael Zagajšek]] *[[Janez Zalokar]] *[[Pavel Zdovc]] *[[Melita Zemljak Jontes]] *[[Jana Zemljarič Miklavčič]] *[[Janko Zerzer]] *[[Jana Zidar Forte]] *[[Luka Zima]] *[[Stanislav Zimic]]? *[[Marija Zlatnar Moe]]? *[[Gruša Zlobec]]? * [[Janez Zor]] *[[Zinka Zorko]] *[[Anja Zorman]] * [[Marina Zorman]] *[[Nubia Zrimec]] *[[Nives Zudič Antonič]] *[[Danila Zuljan Kumar]] *[[Jakob Zupan]] *[[Nina Zver]] *[[Ana Zwitter Vitez]] == Ž == *[[Jošt Žabkar]] *[[France Žagar]] *([[Igor Ž. Žagar]]) *[[Mojca Žagar Karer]] *[[Rok Žaucer]] *[[Andrejka Žejn]] *[[Andreja Žele]] *[[Mirjana Želježič]] *[[Gregorij Žerjav]] *[[Adela Žgur]] *[[Sašo Živanović]] *[[Janja Žmavc]]? *[[Darja Žorga Globevnik]] *[[Davorin Žunkovič]] *[[Franc Žužek]] == Glej tudi == * [[Seznam tujih slovenistov]] *[[Seznam slovenskih filologov]] *[[Seznam slovenskih leksikografov]] *[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih prevajalcev]] *[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]] 047plb8kkhiiy3b2socxqyfxc47vwbf 0 73564 6708891 6676108 2026-07-09T15:07:08Z ~2026-38992-55 262724 /* L */ 6708891 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *dr. Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] b4rz0n2mrqn4goylojhfq482pdsmr8m 6708892 6708891 2026-07-09T15:08:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6708891|6708891]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-38992-55|~2026-38992-55]] ([[User talk:~2026-38992-55|pogovor]]) 6708892 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tomaž Accetto]] *[[Katja Adam]] *[[Špela Alič (biologinja)]] *[[Samar Al Sayegh Petkovšek]] (*1964) *[[Gregor Aljančič]] *[[Marija Aljančič]] (*1940) *[[Marko Aljančič]] (1933–2007) *[[Jana Ambrožič Dolinšek]] *[[Jerneja Ambrožič Avguštin]] *[[Gregor Anderluh]] (*1969) *[[Tatjana Angerer]] *[[Michael Franc Antolin]] (*1959) *[[Andrej Arih]] *[[Sonja Artač]] *[[Andej Avčin]] (*1944) *[[Gorazd Avguštin]] (*1961) *[[Tatjana Avšič Županc]] (*1957) == B == *[[Polonca Babnik]] (1911–2008) *[[Rafael Bačar]] (1902–1975) *[[Katarina Bačnik]] *[[Špela Baebler]] (*1973) *[[Majda Bagar Povše]]? *[[Tanja Bagar]] (*1980) *[[Barbara Bajd]] (*1949) *[[Vladimir Bartol]] (1903–1967) &sin [[Borut Bartol]] (lepidopterologa) *[[Tomaž Bartol]] (*1952) *[[Eva Batagelj]] (*1947) *[[Franc Batič]] (*1948) *[[Urška Batista]] ([[Šubic]]) (*1950) *[[Tina Batista Napotnik]] (*1972) *[[Jože Bavcon]] (*1962) *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Matjaž Bedjanič]] *[[Gordana Beltram]] *[[Gregor Belušič]] (*197?) *[[Martina Bergant Marušič]] (*1976) *[[Ciril Bernot]] (1900–1961) *[[Irena Bertoncelj]] *[[Božidara Betriani Luzar]] (1923–2016) *[[Danilo Bevk]] (*1983) *[[Stanislav Bevk]] (1875–1956) *[[Lilijana Bizjak Mali]] (*1966/7?) *[[Rihard Blagaj|Rihard grof Blagaj]] (1786–1858) *[[Marija Blatnik Gubina]] (1941–2016) *[[Andrej Blejec]] ([[1953]]) *[[Mateja Bohinjec]] *[[Jože Bole]] (1929−1995) *[[Aleš Bolje]] *[[Dejan Bordjan]] (*1981) *[[Špela Borko]] *[[Dragan Bosnić]] *[[Ivo A. Božič]] (*1945) *[[Janko Božič]] (*1963) *[[Anton Brancelj]] (*1957) *[[Erik Brandis]] (1834–1931) (BiH) *[[Arne Bratkič]] *[[Jernej Bravničar]] *[[Savo Brelih]] (1927–2012) *[[Barbara Breznik]] *[[Mihael Bricelj]] (1946–2016) *[[Vida Brodar]] (1925–2014) *[[Julij Bučar]] (entomolog) *[[Zmago Bufon]] (1910–1973) *[[Boris Bulog]] (*1949) *[[Matej Butala]] *([[Elena Bužan]]) == C == *[[Vesna Cafuta]] *Marjana Camloh? *[[Jan Carnelutti]] (1920–2012) *[[Tina Centrih Genov]] *[[Aleksa Cimerman]] (1933–2017) *[[Terezija Ciringer]] *[[Simon Cirkulan]] *[[Metka Culiberg]] (*1950) == Č == *[[Janez Čadež]]? *[[Manca Čarman]]? *[[Andraž Čarni]] (*1962) *[[Tatjana Čelik]] (*1968) *[[Maja Čemažar]] (*1968) *[[Stanislav Červek]] (1937–2023) *[[Andrej Čokl]] (*1947) *[[Janez Čop (biolog)|Janez Čop]] (1927–2019) *[[Vera Čoroli]] (1948–2022) *[[Jure Črepinšek]] *[[Marij Čuček]] (*1950) *[[Boško Čušin]] (*1962) == D == *[[Igor Dakskobler]] ? *[[Nataša Debeljak]] *([[Božidar Debenjak]]) *[[Damijan Denac]] *[[Katarina Denac]] *[[Leo Derganc]] (1874–?) *[[Marina Dermastia]] (*1960) *[[Leon Detela]] (1902–1982) *[[Dušan Devetak]] (*1953) *([[Zvonimir Devidé]]) (1921-2011) (hrvaški akademik) *[[Dragotin Dežman]] (1821–1889) *[[David Dobnik]] *[[Jurij Dobravec]] (*1965) *[[Fran Dobovšek]] (1876–1915) (lepidopterolog) *[[Andraž Dolar]] *Jure Dolenšek? *[[Vadim Dolivo Dobrovolski]] (1895–1925) *[[Gregor Domanjko]] *[[Kazimir Drašlar]] (*1941) *[[Jože Drašler]] (1925–2012) *[[Tanja Dreo]] *[[Borut Drinovec (mikrobiolog)|Borut Janez Drinovec (mikrobiolog)]] (*1938) *[[Damjana Drobne]] (*1965) *[[Božidar Drovenik|Božidar (Božo) Drovenik]] (1940–2020) *[[Blanka Druškovič Czerny]] (*1940) *[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] ? *[[Edo Džafić]] == E == *[[Klemen Eler]] *[[Tina Eleršek]] (*1976) *[[Mateja Erdani Kreft]] *[[Romana Erhatič Širnik]] (1950–2017) *[[Fran Erjavec]] (1834–1887) *[[Ida Erjavec|Ida Eržen]] (*1946) == F == *[[Marija Fabjančič (|Marija Fabjančič]] (r. Klemenčič) (*1946) *([[Anton Fakin]]) *[[Dare Fekonja]] *[[Peter Firbas]] *[[Metka Filipič]] (*1954) *[[Cene Fišer]] *[[Vesna Flander Putrle]] *[[Urša Fležar]] *[[Janez Krstnik Flysser]] *[[Irena Fonda]] *[[Ugo Fonda]] (1947-2011) *[[Ana Fortič]] *[[Božo Frajman]] *[[Janja Francé]] (*1975) *[[Henrik Freyer]] (1802–1866) *[[Irena Furlan]] (*1963) == G == *[[Alenka Gaberščik]] (*1956) *[[Karin Gabrovšek]] (*1965) *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[Aleš Gasparič]] (*1960) *[[Tilen Genov]] *[[Lenart Girandon]] *[[Primož Glogovčan]] *[[Primož Gnezda]] *[[Ljerka Godicl]] (1930–2006) *[[Andrej Gogala (biolog)|Andrej Gogala]] (*1962) *[[Matija Gogala]] (*1937) *[[Nada Gogala]] (1937–2013) *[[Stanislav Gomboc]] (entomolog) *[[Špela Gorički]] (*1977) *[[Bernard Goršak]] (*1968) (okoljski etik) *[[Marija Gosar]] (1922–2012) *[[Cene Gostinčar]] *[[Marijan Govedič]] *[[Miklavž Grabnar]] (1936–2025) *[[Maja Gračner]] *([[Janez Grad]] *1933) (-čmrlji) *[[Tine Grebenc]]? *[[Tatjana Gregorc]] *[[Andrej Gregori]]? *[[Janez Gregori]] (*1941) *[[Marija Gregori]]? *[[Matjaž Gregorič]] (*1981) *[[Jožica Gričar]]? *[[Tjaša Griessler Bulc]] *[[Mitja Grosman]] (*1951) *[[Pavel Grošelj]] (1883–1940) *[[Kristina Gruden]] (*1969) *[[Alfonz Gspan (naravoslovec)|Alfonz Gspan]] (1878–1963) (entomolog) *[[Margareta Guček Zakošek]] (*1970) *[[Nina Gunde Cimerman]] (*1958) == H == *[[Jovan Hadži]] (1884–1972) *[[Ivan Hafner]] (1867–1947) (lepidopterolog) *[[Maja Hafner]] (r. [[Šenk]]) (1932–2024) *[[Mate Hafner]] (1865–1946) (entomolog) *[[Hana Hanžek Turnšek]] *[[Heinrich Hauffen]] (1836–1866) *[[Blagajana Herzog Velikonja]] *[[Klotilda Herfort Michieli]] (1914–1998) *[[Franc de Paula Hladnik]] (1773–1844) *[[Jože Hlebš]] (*1938) *[[Stana Hočevar]] (1922–1996) *[[Arne Hodalič]] (*1955) *[[Jorg Hodalič]] (*1953) *[[Edvard Hofer|Edvard Hof(f)er]] (1841–1915) *[[Marjana Hönigsfeld Adamič]] *Aleksander Horvat (1915–1997) (frančiškan v Čilu) *[[Bogdan Horvat]] (1961–2016) *[[Simon Horvat]] (*1963) *[[Helena Hren-Vencelj]] (*1939) *[[Matjaž Hren]] *[[France Hribar (speleolog)]] (1915–1999) *[[Tereza Hrženjak|Tereza Mihaela Hrženjak]] (r. Bajželj) (*1933) (na Hrv.) *[[Josip Hubad]] (1850–1906) *[[Andrej Hudoklin]] (*1959) *[[Samo Hudoklin]] == I == *[[Eva Ilič]] *[[Marko Ilić]] (*1990) *[[Lilijana Istenič]] (1931–2020) *[[Danijel Ivajnšič]] *[[Mira Ivanovič]] *[[Vladimir Ivović]] == J == *[[Marta Jakopič]] *([[Majda Ujčič|Majda Jakše Ujčič]]) *[[Jernej Jakše]] *[[Franc Janžekovič]] (*1962) *[[Eva Jeler]] (*1953) *Alojzij Jenčič (1874–?) *[[Zvonka Jeran]] (radio- ekologinja) *[[Klemen Jerina]] (*1973) *[[Mojca Jernejc Kodrič]] *[[Kristijan Jezernik]] (*1948) *[[Matjaž Jež]] (*1947) *[[Nejc Jogan]] (*1966) *[[Lara Jogan Polak]] *[[Dušan Jurc]] (*1952) *[[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930–2014) *[[Mojca Juteršek]] == K == *[[Urška Kačar]] *[[Martina Kačičnik Jančar]] *[[Gregor Kalan]] (*1978) *[[Katja Kalan]] *[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771–1843) *[[Mitja Kaligarič]] (*1962) *[[Simona Kaligarič]] *[[Andrej Kapla]] *[[France Kapus|Franc(e) Kapus]] (1890–1976) *[[Stanko Karaman]]? *[[Zora Karaman]] (hrvaško-slovenska) *[[Andreja Kavčič]] *[[Rok Keber]] (*1982) *[[Roman Kenk]] (1898–1988) (ZDA) *[[Ida Kerševan]] (1909–1996) ([[Šolske sestre de Notre Dame|notredamska sestra]]) *[[Darja Keše]]? *[[Boštjan Kiauta]] (1937–2022) *[[Barbara Kink]] *[[Aleš Kladnik]] *[[Marina Klemenčič]]? *[[Dušan Klenovšek]] & Tomaž? *[[Tina Klenovšek]] *[[Vesna Klokočovnik]] (*1981) *[[Primož Kmecl]] (1965 - 2025) *[[Tea Knapič]] *[[Miomir Knežević]] (*1958) *[[Irena Kodele Krašna]] *[[Mihael Kodrin]] (1924–2020) *[[Nika Kogovšek]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Borut Kokalj]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] (*1960) *[[Branko Kolar]] (terarij-akvarij MB) *([[Aleksander Konjajev]]) *[[Andreja Nataša Kopitar]] (MF) *[[Aleksander Koren]] *[[Anton Koren]] (*1939) *[[Srečko Koren ml.]] (*1950) *[[Peter Korošec]] (*1977) (molekularni genetik) *[[Fran Kos]] (1885–1958) *[[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962) *[[Marjanca Kos]] *[[Gorazd Kosi]] (*1951) *[[Rok Kostanjšek]] (*1972) *[[Petra Košir]] (*1971) *[[Mladen Kotarac]] (*1966) *[[Polona Kotnjek]] *[[Maja Kovač]] (*1949) *[[Manca Kovač Viršek]] *[[Nives Kovač]] (*1966) *([[Jelena Kovačič-De Belder]]) *[[Miklavž Kozak]] (1918-1971) *[[Peter Kozel]] *[[Aleksander Kozina]] *[[Peter Kozmus]] (čebelarski strik., entomolog) *[[Hojka Kraigher]] (*1956) *[[Božidar Krajnčič]] (1935–2018) *[[Metka Kralj]] (*1956) *[[Simona Kralj Fišer]] *[[Nace Kranjc]] (*1990) *[[Ivan Krečič|Ivan (Janez) Krečič]] (1909–1983) *[[Hana Krečič Stres]] *[[Marko Kreft]] (*1970) *[[Mojca Kristan]] *[[Lidija Križančić Bombek]] *[[Miha Krofel]] (*1982) *[[Ciril Krušnik]] (1951–2006) *[[Boris Kryštufek]] (*1954) *[[Matjaž Kuntner]] (*1971) *[[Jana Kus Veenvliet|Jana Kus (Veenvliet)]] (*1977) *[[Ljudevit Kuščer]] (1891–1944) *[[Valerija Kuštor]] (*1951) *[[Denis Kutnjak]] *[[Filip Küzmič]] == L == *[[Ljerka Lah]] *Vida Lang *[[Aleš Lapanje]] *[[Jože Lazar]] (1903–1975) *[[Žiga Laznik]] *[[Tina Lebar]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Julijana Lebez Lozej]] (*1958) *[[Matevž Lenarčič]] *[[Metka Lenassi]] (*1978) *[[Marko Lengar]] (*1955) *[[Živa Lengar]] *[[Aleksandra Lešnik]] *[[Pavel Ličar]] (1935–2015) *([[Matjaž Ličer]]) *[[Matevž Likar]] *[[Miha Likar]] (1923–2010) *[[Bojana Lipej]] (*1964) *[[Lovrenc Lipej]] (*1963) *[[Gregor Lipovšek]] *[[Saška Lipovšek]] *[[Jernej Logar]] (1946–2015) *[[Mihaela Logar]] (*1953) *[[Krista Lokar]] *[[Milan Lovka]] (1946–2017) *[[Nataša Lovka]] (*1945) *[[Jurij Lučovnik]]? *[[Dušan Lušicky]] (fiziolog) *[[Martina Lužnik]] == M == *[[Irena Maček]] *[[Peter Maček]] (*1952) *[[Ivan Mahne]] (1947–2006) *[[Tihomir Makovec]] *[[Vlado Malačič]] (*1958) *[[Alenka Malej]] (*1948) *[[Ines Mandić Mulec]] (*1960) *[[Bojan Marčeta]] *[[Marko Marhl]] ? *([[Lojze Marinček]]) *([[Aleksander Marinšek]]) *[[Marjanca Markič]] (1931–2022) *[[Darja Marolt Presen]] *[[Tomaž Marš]] *[[Fran Mašera]] (1876–1969) *[[Sergej Matvejev|Sergej D. Matvejev]] (1913–2003) (ukrajin.-srbsko-slov.) *[[Ernest Mayer]] (1920–2009) *[[Andrej Martinčič]] (*1935) *[[Janez Matjašič]] (1921–1996) *[[Tjaša Matjašič]] *[[Borut Mavrič (biolog)]] *[[Andrej Meglič]] *[[Franc Megušar]] (1876–1916) *[[France Megušar]] (1931–2017) *[[Nataša Mehle]] *[[Milivoj Mermolja]] (*1932) *[[Štefan Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Mihelčič (biolog)|Franc Mihelčič]] (1898–1977) *[[Barbara Mihelič]] (*1973) (direktorica [[ZOO Ljubljana]]) *[[Mojca Milavec]] (*1972) *[[Jože Mlakar (biolog)|Jože Mlakar]] *[[Zarja Močnik]] *[[Nataša Mori]] *[[Borut Mozetič]] (*1964) *[[Patricija Mozetič]] *[[Narcis Mršić]] (1951–1997) *[[Janez Mulec]] (*1975) *[[Manica Müller Premru]] (*1955) *[[Zarja Muršič]] == N == *[[Mojca Narat]] (*1960) *[[Viljem Nemec]] (1925–2007) *[[Miroslav Nikolić]] (1924–?) *[[Metka Novak]] *[[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956) *[[Tone Novak]] (*1950) *[[Petra Nussdorfer]] (*1973) == O == *[[Jožica Oblak Berce]] (1918–2006) *[[Rudi Ocepek]] (*1949) *[[Jože Ocvirk]] (*1950) *[[Franci Ogrizek]] (1923–?) *[[France Onič]] (1901–1975) *[[Martina Orlando Bonaca]] *[[Nadja Osojnik]] == P == *[[Nives Pagon]] *[[Metka Paragi]] *[[Alfonz Paulin]] (1853–1942) *[[Igor Paušič]] *[[Marica Pavlič]] (1927–2025) *[[Mihaela Pavličev]] *[[Anja Pavlin]]? *[[Eva Pavlovič]] *[[Nada Pavšer]] *[[Anja Pecman]] *[[Nikolaj Pečenko]] *[[Hubert Pehani]] (1900–1995) *[[Polona Pengal]] *[[Anton Penko]] (1908–1976) *[[Marina Pertot]] (*1944) *[[Milena Perušek]] (1893–1978) *[[Tomaž Petauer]] (1952–2012) *[[Marjana Peterlin]] (*1940) *[[Stane Peterlin]] (1937–2026) *[[Špela Petrič]] *[[Uroš Petrovič]] *[[Marko Pezdirc]] (*1983) *[[Nada Pipan]] [[Nemec]] (1928–2020) *[[Tanja Pipan]] (*1970) *[[Nataša Pipenbaher|Nataša (Natalija) Pipenbacher]] *Alj(oš)a Pirnat *[[Angela Piskernik]] (1886–1967) *[[Milan Piskernik]] (1925–2006) *[[Barbara Piškur]] *[[Jure Piškur]] (1960–2014) *[[Valentina Pittacco]] *[[Alijana Pivko Kneževič]] (1985) *[[France Planina]] (1901–1992) *[[Tomaž Planina]] (1934–2014) *[[Valentin Plemel]] (1820–1875) *[[Kaja Pliberšek]] *[[Štefan Plut (1900|Štefan Plut]] (1900–1975) *[[Katja Poboljšaj]] *[[Monika Podgorelec]] *[[Samo Podgornik]] (*1961) *[[Zdravko Podlesek]] *[[Jan Podlesnik]] *[[Andrej Podobnik]] (*1953) *[[Marjetka Podobnik]] (*1967) *(Anton - Tone Pogačnik 1934-1974) *[[Jelka Pogačnik]] (r. Peroci) (*1950) *[[Franc Pohleven]] (*1951) *[[Boštjan Pokorny]] *[[Jernej Polajnar]] (*1980) *[[Slavko Polak]] (*1968) *[[Anton Polenec]] (1910–2000) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) *[[Franc Potočnik (biolog)|Franc Potočnik]] (*1950) *[[Hubert Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (*1969) *[[Meta Povž]] (1944–2024) *[[Vera Preac Muršič]] (*1932) *[[Ester Premate]] *[[Blanka Premrov Bajuk]] *[[Primož Presetnik]] *[[Janez Prešern]] ? *[[Simona Prevorčnik]] *[[Tanja Prinčič]] Mamolo (*1948) *[[Katarina Prosenc Trilar]] (*1969) *[[Majda Pšeničnik]] (*1941) *[[Miro Puhek]] *Franc Puncer (1934–1994) ? *Ivo Puncer (1931–1994) ? *[[Jože Pungerčar]] (*1960) *[[Dejan Putrle]] == R == *[[Bia Rakar]] *[[Rajko Rakovec]] (1917–1977) *([[Rudi Rakovec]] 1890–1967: entomolog) *[[Vida Rakovec]] (1920–2013) *[[Andreja Ramšak]] (*1966) *[[Živa Ramšak]] *[[Urška Ratajc]] *[[Vladimir Ravnik]] (1924–2017) *[[Maja Ravnikar]] (*1960) *[[Katja Rebolj]] *[[Vilko Rechberger]] (1917–2005) *[[Ivan Regen]] (1868–1947) *[[Marjana Regvar]] (*1965) *[[Othmar Reiser]] *[[Marjan Rejic]] (1921–2000) *[[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960) *[[Darja Ribarič]] (*1966) *[[Leo Rijavec]] (*1939) *[[Matija Rijavec]] *[[Karin Rižner]] *[[Janko Rode]] *[[Boris Rogelj]] (biotehnolog) *[[Manja Rogelja]] (*1978) *[[Franc Rome]] (1906–1994) *[[Rok Romih]] (*1963) *[[Vladimir Rotar|Vladimir (Vlado) Rotar]] (*1929) *[[Sonja Rozman (biologinja)]] *[[Maja Rupnik]] (*1967) *[[Marjan Rupnik]] (*1966) >> [[Marjan Slak Rupnik]] == S == *[[Gvidon Sajovic]] (1883–1920) *[[Primož Schauer]] (1932–1984) *[[Giovanni Antonio Scopoli]] (1723–1788) *[[Simon Sedej]] *[[Bojan Sedmak (biolog)|Bojan Sedmak]] (*1952) *[[Albin Seliškar]] (1896–1973) *[[Andrej Seliškar]] (*1949) *[[Tomaž Seliškar]] *[[Leon Senčič]] (*1958) *[[Kristina Sepčič]] (*1970) *[[Gregor Serša]] (*1956) *[[Mirko Silan]] *[[Tatjana Simčič]] *[[Primož Simončič]] (*1961) *[[Boris Sket]] (1936–2023) *[[Peter Skoberne]] (*1954) *[[Tomaž Skrbinšek]] (*1972) *[[Marjan Slak Rupnik]] (*1966) *[[Andreja Slameršek]] (*1980) *[[Rajko Slapnik]] (*1961) *[[Jože Sluga]] (1909–?) *[[Nada Smerdu Primožič]] (*1950) *[[Rado Smerdu]] (1949–1984) *[[Nataša Smolar Žvanut]] *Anže Smole *Sonja Smole-Možina (*1963) *[[Tadeja Smolej]] *[[Aleš Sojar]] (*1947) *[[Andrej Sovinc]] (*1964) *[[Alenka Stanič]] *[[Domen Stanič]]? *[[Karmen Stanič]] *[[Peter Stegnar]] (*1946) *[[David Stopar]] (*1967) *[[Katja Stopar]] (*1980) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (*1974) *[[Jelka Strgar]] (*1959) *Simona Strgulc Krajšek *[[Nataša Stritih Peljhan]] (*1973) *[[Zlata Stropnik|Zlata Stropnik Črepinko]] (1923–2011) *[[Peter Stušek]] (1944–2023) *Julija Suppantschitsch *[[Majda Sušec-Michieli]] (*1933) *[[Štefan Michieli|Štefan Sušec-Michieli]] (1933–1968) *[[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]] (1930–1996) == Š == *[[Polona Šafarič Tepeš]] *[[Nina Šajna]] *[[Nataša Šalaja Razinger]]? *[[Ali Šalamun]] *[[Jurij Šelb]] *[[Maja Šenk Hafner]] (1932-2024) (=Maja Hafner) *[[Alojz Šercelj]] (1921–2010) *[[Urban Šilc]] (*1970) *[[Helena Šircelj]] (*1970) *[[Milijan Šiško]] (*1956) *[[Ružena Škerlj]] *[[Aleš Škorjanc]] *[[Iztok Škornik]] (*1964) *[[Sonja Škornik]] *[[Jure Škraban]] *(Jože Šlajmer 1909–1991?) *[[Andrej Šorgo]] (*1957) *[[Ante Špan]] (1929–2001) *[[Luka Šparl]] *[[Alja Štern]] *[[Artur Štern]] (*1965) *[[Jože Štirn]] (1934–2021) *[[Jasna Štrus]] (*1953) *[[Rok Šturm]] *[[Alojzij Šulgaj]] (1876–1951) (ribič/ribogojstvo/potočni rak) *[[Suzana Šumer]] == T == *[[Tanja Tajnik]] *[[Draga Tarman]] (1930–2007) *[[Kazimir Tarman]] (*1930) *[[Nataša Teran]] *[[Tinkara Tinta]] *[[Mihael Jožef Toman]] (*1953) *([[Tjaša Tolar]]: arheobotanika) *[[Gabrijel Tomažič]]? *[[Iztok Tomažič]] *[[Davorin Tome]] (*1962) *[[Staša Tome]] (*1963) *([[Viktorija Tomič]]) (*1958) *[[Jerneja Tomšič]] Caserta (molekularna biologinja iz Kalifornije) *([[Peter Tonkli]] 1935–2019, lepidopterolog-zbiralec metuljev) *[[Nataša Toplak]] *[[Gregor Torkar]] (*1977) *[[Borut Toškan]] (*1973) (arheozoolog) *[[Danica Tovornik]] (1927–2012) *[[Janja Trček]] *[[Tomi Trilar|Tomi(slav) Trilar]] (*1962) *[[Domen Trkov]] *[[Alenka Trontelj Župančič]] *[[Peter Trontelj]] (*1967) *[[Tadeja Trošt Sedej]] (*1970) *[[Darinka Trpin]] (*1933) *[[Dušan Turk]] (*1959) *[[Eva Turk]] *[[Robert Turk]] (*1957) *[[Simona Turk]] (*1967) *[[Timotej Turk Dermastia]] (*1992) *[[Tom Turk]] (*1959) *[[Martina Turk]] (*1970) *[[Valentina Turk]] == U == *([[Majda Ujčič]]) *([[Josip Ukmar]] 1894-1982)? *[[Jernej Ule]] (*1976) *[[Olga Urbanc Berčič]] *[[Gorazd Urbanič]] *([[Anton Urbas]]) *[[Helena Us]] (r. Lipovšek) (1901–1988) *[[Peter Us]] (1897–1977) == V == *[[Tine (Borut) Valentinčič]] (*1946) *[[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900–1965) *[[Melita Vamberger]] (*1983) *[[Miran Vardjan]] (1919–2005) *[[Milan Velikonja]] (1950–1993) *[[France Velkovrh]] (1934–2009) *[[Maruša Vencelj]] *[[Peter Veranič]] (*1961) *Helena Verbinc (*1951) *[[Tatjana Verčkovnik]] (*1948) *[[Rudi Verovnik]] (*1970) *[[Alenka Vesel]]? *[[Branko Vesel]] (1928–2017) *[[Ljudmila Vesel]] (1924-2012) *[[Maks Vester]] *[[Barbara Vidmar]]? *[[Judita Vidrih]]? *[[Barbara Vilhar]] *[[Meta Virant Doberlet]] (*1961) *[[Irma Virant Klun]]? *[[France Vodnik (biolog)|France Vodnik]] (1909-79) *([[Martin Vodopivec]]) *[[Katarina Vogel Mikuš]] *[[Milan Vogrin]] *[[Joža Vovk, biologinja|Joža Vovk]] (ihtiologinja) *([[France Vreg]] - etolog) *[[Branko Vreš]] (*1959) *[[Al Vrezec]] (*1976) *Petra Vrh Vrezec (*1980) *[[Danijel Vrhovšek]] (*1945?) *[[Martin Vrhovšek]] *[[Borut Vrišer]] (*1947) *Dušan Vrščaj (*1949) *[[Kaja Vukotić]] == W == *[[Tone Wraber]] (1938–2010) *[[Maks Wraber]] (1905–1972) *[[Sonja Wraber Istenič]] ? == Z == *[[Daša Zabric]] *[[Maja Zagmajster]] *[[Barbara Zakšek]] *[[Polona Zalar]] (*1971) *[[Marko Zalokar]] (1918–2012) *[[Aja Zamolo]] *[[Boris Zarnik]] (1883–1945) *[[Dušan Zavodnik]] (1934–2023) *[[Žiga Zebec]] (*1983) *[[Miroslav Zei]] (1914–2006) *[[Igor Zelnik]] *[[Primož Zidar]] *[[Simon Zidar]] *[[Karel Zois]] (1756–1799) *[[Leopold Zor]] (1919–2009) *[[Robert Zorec]] (*1958) *[[Mitja Zupančič]] (*1931) *[[Irena Zajc]] (*1964) *[[Alexis Zrimec]] ? *[[Sara Zupan]] *([[Mitja Zupančič]]) *[[Klemen Zupančič]] *[[Nataša Zupančič]] *[[Irena Zupanič Pajnič]] *[[Lars Zver]] == Ž == *[[Anamarija Žagar]] (*1983) *[[Janez Žakelj]] (*1964) *[[Bojana Žegura]] *[[Jana Žel]] (*1958) *[[Borut Žener]] (1935–1974) *[[Darja Žgur-Bertok]] (*1954) *[[Peter Žigante]] *[[Božidar Žlender]] (*1948) *[[Kristina Žumer]] (*1980) *[[Alenka Žunič Kosi]] *[[Alenka Župančič]] (*1946) *[[Anže Županič]] *[[Alojz Žužek]] (1896–po 1980) *[[Mateja Žvikart]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih botanikov]]; [[Seznam slovenskih citologov]]; [[Seznam slovenskih entomologov]]; [[Seznam slovenskih herpetologov]]; [[Seznam slovenskih lepidopterologov]]; [[Seznam slovenskih zoologov]]; [[Seznam slovenskih ornitologov]]; [[Seznam slovenskih fitocenologov]]; [[Seznam slovenskih mikrobiologov]]; [[Seznam slovenskih paleontologov]], [[seznam slovenskih antropologov]]; [[seznam slovenskih speleobiologov]]; pa tudi: [[seznam slovenskih agronomov]], [[seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] in lesarstva, [[seznam slovenskih biokemikov]] {{seznami narodov po poklicu|biologov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi|*]] tiqu6c2m7xtyb4numo8tbhfvhu2kyw9 10 74491 6709124 6529342 2026-07-10T08:06:07Z Sportomanokin 14776 6709124 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Tour de France | title = [[Dirka po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}) | basestyle = background:#FFDB00 | bodyclass = hlist | group1 = Izvedbe | list1 = * [[Dirka po Franciji 1903|1903]] * [[Dirka po Franciji 1904|1904]] * [[Dirka po Franciji 1905|1905]] * [[Dirka po Franciji 1906|1906]] * [[Dirka po Franciji 1907|1907]] * [[Dirka po Franciji 1908|1908]] * [[Dirka po Franciji 1909|1909]] * [[Dirka po Franciji 1910|1910]] * [[Dirka po Franciji 1911|1911]] * [[Dirka po Franciji 1912|1912]] * [[Dirka po Franciji 1913|1913]] * [[Dirka po Franciji 1914|1914]] * <span style="color:grey">''1915''</span> * <span style="color:grey">''1916''</span> * <span style="color:grey">''1917''</span> * <span style="color:grey">''1918''</span> * [[Dirka po Franciji 1919|1919]] * [[Dirka po Franciji 1920|1920]] * [[Dirka po Franciji 1921|1921]] * [[Dirka po Franciji 1922|1922]] * [[Dirka po Franciji 1923|1923]] * [[Dirka po Franciji 1924|1924]] *<br>[[Dirka po Franciji 1925|1925]] * [[Dirka po Franciji 1926|1926]] * [[Dirka po Franciji 1927|1927]] * [[Dirka po Franciji 1928|1928]] * [[Dirka po Franciji 1929|1929]] * [[Dirka po Franciji 1930|1930]] * [[Dirka po Franciji 1931|1931]] * [[Dirka po Franciji 1932|1932]] * [[Dirka po Franciji 1933|1933]] * [[Dirka po Franciji 1934|1934]] * [[Dirka po Franciji 1935|1935]] * [[Dirka po Franciji 1936|1936]] * [[Dirka po Franciji 1937|1937]] * [[Dirka po Franciji 1938|1938]] * [[Dirka po Franciji 1939|1939]] * <span style="color:grey">''1940''</span> * <span style="color:grey">''1941''</span> * <span style="color:grey">''1942''</span> * <span style="color:grey">''1943''</span> * <span style="color:grey">''1944''</span> * <span style="color:grey">''1945''</span> * <span style="color:grey">''1946''</span> *<br>[[Dirka po Franciji 1947|1947]] * [[Dirka po Franciji 1948|1948]] * [[Dirka po Franciji 1949|1949]] * [[Dirka po Franciji 1950|1950]] * [[Dirka po Franciji 1951|1951]] * [[Dirka po Franciji 1952|1952]] * [[Dirka po Franciji 1953|1953]] * [[Dirka po Franciji 1954|1954]] * [[Dirka po Franciji 1955|1955]] * [[Dirka po Franciji 1956|1956]] * [[Dirka po Franciji 1957|1957]] * [[Dirka po Franciji 1958|1958]] * [[Dirka po Franciji 1959|1959]] * [[Dirka po Franciji 1960|1960]] * [[Dirka po Franciji 1961|1961]] * [[Dirka po Franciji 1962|1962]] * [[Dirka po Franciji 1963|1963]] * [[Dirka po Franciji 1964|1964]] * [[Dirka po Franciji 1965|1965]] * [[Dirka po Franciji 1966|1966]] * [[Dirka po Franciji 1967|1967]] * [[Dirka po Franciji 1968|1968]] *<br>[[Dirka po Franciji 1969|1969]] * [[Dirka po Franciji 1970|1970]] * [[Dirka po Franciji 1971|1971]] * [[Dirka po Franciji 1972|1972]] * [[Dirka po Franciji 1973|1973]] * [[Dirka po Franciji 1974|1974]] * [[Dirka po Franciji 1975|1975]] * [[Dirka po Franciji 1976|1976]] * [[Dirka po Franciji 1977|1977]] * [[Dirka po Franciji 1978|1978]] * [[Dirka po Franciji 1979|1979]] * [[Dirka po Franciji 1980|1980]] * [[Dirka po Franciji 1981|1981]] * [[Dirka po Franciji 1982|1982]] * [[Dirka po Franciji 1983|1983]] * [[Dirka po Franciji 1984|1984]] * [[Dirka po Franciji 1985|1985]] * [[Dirka po Franciji 1986|1986]] * [[Dirka po Franciji 1987|1987]] * [[Dirka po Franciji 1988|1988]] * [[Dirka po Franciji 1989|1989]] * [[Dirka po Franciji 1990|1990]] *<br>[[Dirka po Franciji 1991|1991]] * [[Dirka po Franciji 1992|1992]] * [[Dirka po Franciji 1993|1993]] * [[Dirka po Franciji 1994|1994]] * [[Dirka po Franciji 1995|1995]] * [[Dirka po Franciji 1996|1996]] * [[Dirka po Franciji 1997|1997]] * [[Dirka po Franciji 1998|1998]] * [[Dirka po Franciji 1999|1999]] * [[Dirka po Franciji 2000|2000]] * [[Dirka po Franciji 2001|2001]] * [[Dirka po Franciji 2002|2002]] * [[Dirka po Franciji 2003|2003]] * [[Dirka po Franciji 2004|2004]] * [[Dirka po Franciji 2005|2005]] * [[Dirka po Franciji 2006|2006]] * [[Dirka po Franciji 2007|2007]] * [[Dirka po Franciji 2008|2008]] * [[Dirka po Franciji 2009|2009]] * [[Dirka po Franciji 2010|2010]] * [[Dirka po Franciji 2011|2011]] * [[Dirka po Franciji 2012|2012]] *<br>[[Dirka po Franciji 2013|2013]] * [[Dirka po Franciji 2014|2014]] * [[Dirka po Franciji 2015|2015]] * [[Dirka po Franciji 2016|2016]] * [[Dirka po Franciji 2017|2017]] * [[Dirka po Franciji 2018|2018]] * [[Dirka po Franciji 2019|2019]] * [[Dirka po Franciji 2020|2020]] * [[Dirka po Franciji 2021|2021]] * [[Dirka po Franciji 2022|2022]] * [[Dirka po Franciji 2023|2023]] * [[Dirka po Franciji 2024|2024]] * [[Dirka po Franciji 2025|2025]] * [[Dirka po Franciji 2026|2026]] | group2 = Majice | list2 = * [[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] [[Rumena majica]] * [[Slika:Jersey green.svg|20px]] [[Zelena majica]] * [[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] [[Pikčasta majica]] * [[Slika:Jersey white.svg|20px]] [[Bela majica]] * ''[[Rdeča laterna]]'' | group3 = Vzponi | list3 = * [[Alpe d'Huez]] * [[Plateau de Beille]] * [[Col du Galibier]] * [[Col du Grand Colombier]] * [[Col du Lautaret]] * [[Luz Ardiden]] * [[Hautacam]] * [[Col du Tourmalet]] * [[Mont Ventoux]] }}<noinclude> [[Kategorija:Kolesarske predloge]] [[Kategorija:Predloge za Francijo]] </noinclude> iz7nx4y3qce63m4rq0yaoo18yvuxdf3 10 78836 6708936 5703905 2026-07-09T16:18:47Z Pv21 142817 Ignacija Fridl Jarc] 6708936 wikitext text/x-wiki {{Navpolje stolpci | name = Ministri za kulturo Republike Slovenije | title = [[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministri za kulturo Republike Slovenije]] | colwidth = 15em | col1 = <poem> [[Andrej Capuder]] [[Borut Šuklje]] [[Sergij Pelhan]] [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] [[Jožef Školč]] </poem> | col2 = <poem> [[Rudi Šeligo]] [[Andreja Rihter]] [[Vasko Simoniti]] [[Majda Širca Ravnikar]] [[Uroš Grilc]] </poem> | col3 = <poem> [[Julijana Bizjak Mlakar]] [[Gorazd Žmavc]] [[Tone Peršak]] [[Dejan Prešiček]] [[Zoran Poznič]] </poem> | col4 = <poem> [[Vasko Simoniti]] [[Asta Vrečko]] [[Ignacija Fridl Jarc]] </poem> }}<noinclude> [[Kategorija:Ministri za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> avz15f2ndqqhdvtv75tmvcl2iys0paj 0 81224 6709225 6685812 2026-07-10T11:44:10Z Kranjski Timijan 249731 /* Grškokatoliške župnije */ pp 6709225 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliških]] [[župnija|župnij]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' vsebuje 669 [[Teritorialna župnija|teritorialnih župnij]] in 3 [[Personalna župnija|personalne župnije]]. Pri slednjih vikariat, čeprav nima v uradnem imenu naziva ''župnija'', velja kot de facto personalna župnija. Škofije [[Škofija Celje|Celje]], [[Škofija Koper|Koper]], [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] in [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] niso razdeljene na naddekanate, ampak samo na dekanije. Škofija Celje je naddekanate ukinila 1. septembra 2021 in ob tem dekanije združila po dve ali tri skupaj v nove večje dekanije.<ref>[https://www.druzina.si/clanek/preureditev-dekanij-na-celu-novi-dekani Preureditev dekanij, na čelu novi dekani], Druzina.si, pridobljeno 19. april 2023.</ref> V Nadškofiji [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] se naddekanijska struktura imenuje [[arhidiakonat]]. V Koroškem naddekanatu [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] so nekatere župnije povezane v dve tako imenovani pastoralni zvezi župnij. == Teritorialne župnije == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Naddekanat]]/<br>Arhidiakonat ! [[Škofija]] |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Loka pri Zidanem Mostu|Loka pri Zidanem Mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Slovenjegoriški naddekanat|Slovenjegoriški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd - Mežiška dolina|Dravograd - Mežiška dolina]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | | [[Škofija Murska Sobota|MS]] |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Mariborski naddekanat|Mariborski]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Radlje - Vuzenica]] | [[Koroški naddekanat|Koroški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | | [[Škofija Koper|KP]] |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[III. arhidiakonat|III.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[IV. arhidiakonat|IV.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[I. arhidiakonat|I.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Ptujsko-ormoški naddekanat|Ptujsko-ormoški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Bistriško-konjiški naddekanat|Bistriško-konjiški]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[II. arhidiakonat|II.]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | | [[Škofija Celje|CE]] |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | | [[Škofija Novo mesto|NM]] |} == Personalne župnije == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col3center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] |- | [[Bolniška župnija]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |- | [[Univerzitetna župnija Maribor]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] |- | [[Zaporniški vikariat]] | |} == Pastoralne zveze župnij Nadškofije Maribor == {| class="wikitable sortable" ! Pastoralna zveza župnij ! Vključene [[Župnija|župnije]] |- | rowspan=6 | Dravograd | [[Župnija Črneče|Črneče]] |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] |- | rowspan=4 | Slovenj Gradec | [[Župnija Pameče|Pameče]] |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] |} == Grškokatoliške župnije == Grškokatoliške župnije v Sloveniji spadajo v pristojnost [[Eparhija Križevci|Eparhije Križevci]], ki ima sedež na Hrvaškem in zajema ozemlje Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Ozemlje Slovenije ja del hrvaško-slovenskega Vikariata Žumberak. Križevski škof je član Hrvaške škofovske konference. {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! [[Župnija]] ! Vikariat ! [[Škofija|Eparhija]] |- | [[Grškokatoliška župnija Drage|Drage]] | rowspan=4 | Žumberak | rowspan=4 | [[Eparhija Križevci|Križevci]] |- | [[Grškokatoliška parohija Ljubljana|Ljubljana]] |- | [[Grškokatoliška župnija Metlika|Metlika]] |- | ''Novo mesto<br>(neuradna župnija)'' |} == Slovenske zamejske župnije == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! [[Župnija]] ! Država |- | [[Župnija Doberdob|Doberdob]] | {{Zastava|Italija}} |- | [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]] | {{Zastava|Madžarska}} |} == Nekdanje župnije == === Podružnice Škofije Koper === Škofija Koper je 1. januarja 2018 izpeljala reorganizacijo župnij, tako da so bile nekatere izmed njih pravno-formalno ukinjene in kot ''podružnice'' pridružene drugim, pri čemer so ohranile delno avtonomijo. Podružnici Gradin in Pregara sta imeli že pred preoblikovanjem župnij status vikariata in sta bili podrejeni vsaka svoji župniji. Podobno je Podružnica Topolovec imela status kaplanije. Podružnic ima koprska škofija 93.<ref>[https://skofija-koper.si/preureditev-zupnij-v-skofiji-koper/ Preureditev župnij v Škofiji Koper], Skofija-koper.si, pridobljeno 8. junij 2023.</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Podružnica ! [[Župnija]] |- | [[Avber]] | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] |- | [[Avče]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Banjšice]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Bate]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Borjana]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Goče|Branica]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] |- | [[Breginj]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Brestovica pri Komnu|Brestovica]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Brezovica, Hrpelje - Kozina|Brezovica]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Brje, Ajdovščina|Brje]] | [[Župnija Branik|Branik]] |- | [[Bukovo]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Gornje Cerovo|Cerovo]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] |- | [[Čepovan]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Dolenja Trebuša]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Golac]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] |- | [[Gore, Idrija|Gore]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] |- | [[Gorenja Trebuša]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči|Gorenje Polje]] | [[Župnija Deskle|Deskle]] |- | [[Gorjansko]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Gradin]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Gradno]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] |- | [[Grahovo ob Bači]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Idrija pri Bači]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Jagršče]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Kal nad Kanalom]] | [[Župnija Levpa|Levpa]] |- | [[Kamno]] | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] |- | [[Klanec pri Kozini|Klanec]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Kobjeglava]] | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] |- | [[Kopriva, Sežana|Kopriva]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Koštabona]] | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] |- | [[Kozana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Kožbana]] | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] |- | [[Kred]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Kubed]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Libušnje]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Livek]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Log pod Mangartom]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Lokovec]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Kanalski Lom|Lom]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Lozice]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] |- | [[Lig|Marijino Celje]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Medana]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Movraž]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Dolenji Novaki|Novaki]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Orehek, Postojna|Orehek pri Postojni]] | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] |- | [[Osp]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] |- | [[Otalež]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Pečine]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] |- | [[Pliskovica]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Podgorje, Koper|Podgorje]] | [[Župnija Predloka|Predloka]] |- | [[Podmelec]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Podraga]] | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] |- | [[Podsabotin]] | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] |- | [[Pomjan]] | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] |- | [[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] |- | [[Povir]] | [[Župnija Sežana|Sežana]] |- | [[Pregara]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Pregarje]] | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] |- | [[Prem]] | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] |- | [[Ravne pri Cerknem|Ravne]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Roče]] | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] |- | [[Ročinj]] | [[Župnija Kanal|Kanal]] |- | [[Rodik]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Rut]] | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] |- | [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]] | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] |- | [[Skopo]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Slap, Vipava|Slap]] | [[Župnija Vipava|Vipava]] |- | [[Slivje, Hrpelje - Kozina|Slivje]] | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] |- | [[Soča, Bovec|Soča]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Srpenica]] | [[Župnija Bovec|Bovec]] |- | [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]] | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] |- | [[Suhorje]] | [[Župnija Košana|Košana]] |- | [[Šebrelje]] | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] |- | [[Škrbina, Komen|Škrbina]] | [[Župnija Komen|Komen]] |- | [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje na Vipavskem]] | [[Župnija Planina|Planina]] |- | [[Šmartno, Brda|Šmartno]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Štjak]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] |- | [[Temnica]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] |- | [[Topolovec, Koper|Topolovec]] | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] |- | [[Trnovo, Nova Gorica|Trnovo pri Gorici]] | [[Župnija Grgar|Grgar]] |- | [[Truške]] | [[Župnija Marezige|Marezige]] |- | [[Veliko Ubeljsko|Ubeljsko]] | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] |- | [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]] | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] |- | [[Vatovlje]] | [[Župnija Vreme|Vreme]] |- | [[Vedrijan]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Velike Žablje]] | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] |- | [[Veliki Dol, Sežana|Veliki Dol]] | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] |- | [[Vipolže]] | [[Župnija Biljana|Biljana]] |- | [[Vojsko, Idrija|Vojsko]] | [[Župnija Idrija|Idrija]] |- | [[Vojščica]] | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] |- | [[Vrabče]] | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] |- | [[Zavratec, Idrija|Zavratec]] | [[Župnija Godovič|Godovič]] |} === Ukinjene župnije Nadškofije Ljubljana na Kočevskem === Nekatere župnije na Kočevskem so zaradi izselitve Kočevarjev med drugo svetovno vojno in pa zaradi zaprtosti območja po vojni ostale skoraj brez prebivalcev. Spodnje župnije je ukinil nadškof [[Alojzij Šuštar]].<ref>France M. Dolinar, ''Ljubljanski škofje'', Družina, Ljubljana 2007, stran 488.</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! [[Župnija]] ! Opomba |- | [[Borovec pri Kočevski Reki|Borovec]] | |- | [[Gotenica]] | |- | [[Grčarice]] | |- | [[Koprivnik, Kočevje|Koprivnik]] | |- | [[Nemška Loka]] | združena v Župnijo [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] |- | [[Planina, Semič|Planina pri Črnomlju]] | |- | [[Polom]] | |- | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | združena v Župnijo [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] |- | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] - [[Nemška Loka]] | leta 2004 pridružena [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Župniji Stari trg ob Kolpi]] |- | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | |- | [[Topla Reber]] | |- | [[Zdihovo]] | |} === Podružnice Nadškofije Ljubljana === Podobno kot Škofija Koper leta 2018 je tudi Nadškofija Ljubljana ukinila nekaj župnij in jih spremenila v podružnice: 1. januarja 2020 12 župnij, 1. januarja 2024 2 župniji in 1. januarja 2026 ponovno 12 župnij. Od leta 2026 ima nadškofija tako 26 podružnic.<ref>{{Navedi splet|title=Župnije|url=https://nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/|website=Nadškofija Ljubljana|accessdate=2025-11-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Nadškofiji Ljubljana ukinjajo 12 župnij|url=https://www.druzina.si/clanek/na-gorenjskem-ukinjajo-12-zupnij|website=Druzina.si|accessdate=2025-12-20|language=sl-SI}}</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Podružnica ! [[Župnija]] ! Pridružitev |- | [[Župnija Babno Polje|Babno Polje]] | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Bukovščica|Bukovščica]] | [[Župnija Selca|Selca]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Češnjice|Češnjice]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Dobrava|Dobrava]] | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | 1. januar 2024 |- | [[Župnija Draga|Draga]] | [[Župnija Loški potok|Loški potok]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Dražgoše|Dražgoše]] | [[Župnija Železniki|Železniki]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Golo|Golo]] | [[Župnija Ig|Ig]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Gora pri Sodražici|Gora pri Sodražici]] | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Janče|Janče]] | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Javorje pri Litiji|Javorje pri Litiji]] | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Kokra|Kokra]] | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Leskovica|Leskovica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Leše|Leše]] | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Trojica|Ljubljana - Sv. Trojica]] | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Nova Oselica|Nova Oselica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Sava|Sava]] | [[Župnija Litija|Litija]] | 1. januar 2024 |- | [[Župnija Stara Oselica|Stara Oselica]] | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Sv. Planina|Sv. Planina]] | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Šentožbolt|Šentožbolt]] | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Šenturška Gora|Šenturška Gora]] | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Turjak|Turjak]] | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Velike Poljane|Velike Poljane]] | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Zali Log|Zali Log]] | [[Župnija Železniki|Železniki]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Zapoge|Zapoge]] | [[Župnija Vodice|Vodice]] | 1. januar 2020 |- | [[Župnija Zlato Polje|Zlato Polje]] | [[Župnija Brdo|Brdo]] | 1. januar 2026 |- | [[Župnija Žabnica|Žabnica]] | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | 1. januar 2026 |} == Nekdanji sedeži župnij == Tu so navedene obstoječe župnije, katerih sedež se je prvotno nahajal v drugem kraju, od koder je bil prestavljen. {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col3center col4center" ! Prvotni sedež ! Sedanji sedež ! Prenos ! Vir |- | [[Lemberg pri Šmarju]] | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | 1786 | <ref>Rok Metličar (uredil), ''Skriti biser: Zbornik župnije Sladka Gora'', Župnijski urad Sladka Gora, Sladka Gora 2004, stran 43.</ref> |- | [[Rodine, Žirovnica|Rodine]] | [[Župnija Breznica|Breznica]] | 1821 | <ref>France M. Dolinar, ''Ljubljanski škofje'', Družina, Ljubljana 2007, stran 321.</ref> |} == Župnije po številu cerkva == Seznam zaobjema zgolj tiste župnije, ki imajo več kot 10 cerkva. {| class="wikitable sortable" ! [[Župnija]] ! # |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | 23 |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | 23 |- | [[Župnija Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]] | 22 |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | 22 |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | 21 |- | [[Župnija Semič|Semič]] | 21 |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | 20 |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | 17 |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | 17 |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | 16 |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | 16 |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | 16 |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | 15 |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | 15 |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | 15 |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | 14 |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | 14 |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | 14 |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | 13 |- | [[Župnija Ig|Ig]] | 13 |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | 13 |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | 13 |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | 12 |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | 12 |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | 12 |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | 11 |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | 11 |- | [[Župnija Košana|Košana]] | 11 |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | 11 |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | 11 |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | 11 |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | 11 |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | 11 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * [https://www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/teritorialna-delitev-nadskofije/zupnije/ Nadskofija-ljubljana.si] * [https://www.nadskofija-maribor.si/web/index.php/naslovnik/zupnije/naslovnik-zupnij Nadskofija-maribor.si] * [https://skofija-celje.si/skofija/zupnije/ Skofija-celje.si] * [https://skofija-koper.si/zupnije/ Skofija-koper.si] * [http://skofija-sobota.si/zupnije Skofija-sobota.si] * [https://www.skofija-novomesto.si/sl/pastoralne-enote/dekanije-in-zupnije Skofija-novomesto.si] * [https://www.druzina.si/zupnije Družina.si] * [http://karitas-kp.rkc.si/index.php/content/display/208 Karitas-kp.rkc.si] * [https://naizletu.si/KRAJI/SLO-cerkve.html Naizletu.si] * ''Naslovnik slovenskih škofij 2009'', Nadškofija Ljubljana, Ljubljana 2008. == Glej tudi == * [[Župnija Sv. Luka v Mariboru]] (starokatoliška župnija, edina v Sloveniji) * [[Seznam grškokatoliških župnij Eparhije Križevac]] * [[Seznam evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji]] * [[Seznam občin Jehovovih prič v Sloveniji]] {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} [[Kategorija:Rimskokatoliške župnije v Sloveniji| ]] fgqy66wxajz5y5pwooin8l1lwwwwd6j 0 81999 6708899 6707029 2026-07-09T15:21:32Z Sportomanokin 14776 /* Število dni v pikčasti majici */ 6708899 wikitext text/x-wiki [[Slika:Polkadotjersey-pin.jpg|thumb|right|250px|pikčasta majica]] '''Pikčasta majica''' ({{jezik-fr|maillot à pois rouge}}) je na kolesarski dirki [[Tour de France]] dres, ki ga nosi najboljši hribolazec dirke. Kolesarji, ki prvi prevozijo vzpon, so nagrajeni s točkami. Vzponi so glede na težavnost (strmina in dolžina) razdeljeni v 4 kategorije (vzpon 1. kategorije je najzahtevnejši). Peto kategorijo, imenovano ''Hors catégorie'' (izven kategorije), predstavljajo najtežji vzponi. Od leta [[Tour de France 2004|2004]], ko so bila pravila spremenjena, prvi [[kolesar]], ki pride na vrh vzpona 4. kategorije, prejme 3 točke, prvi na vrhu vzpona ''Hors catégorie'' pa jih dobi 20. Pri vzponu 4. kategorije točke prejmejo samo prvi trije kolesarji, medtem ko vzpon ''Hors catégorie'' nagradi prvih 10. Če je zadnji vzpon v etapi vsaj 2. kategorije, se dobljene točke podvojijo. [[Slika:TDF14341 alaphilippe (43769470491).jpg|thumb|right|250px|[[Julian Alaphilippe]] v pikčasti majici leta [[Tour de France 2018|2018]]]] Najboljše hribolazce sicer nagrajujejo od leta [[Tour de France 1933|1933]], pikčasti dres pa je bil uveden leta [[Tour de France 1975|1975]]. Barve majice, ki so se ujemale s priljubljenim izdelkom, je določil takratni sponzor ''Poulain Chocolate''. Enake barve je za majico hribolazca prevzelo tudi nekaj drugih kolesarskih dirk. == Pretekli nosilci pikčaste majice na Touru == === Večkratni zmagovalci === {| class="wikitable" !# !Ime !Država !Št. zmag !Leto |- |1 || [[Richard Virenque]] || {{FRA}} ||align=center| 7 ||align=right| [[Tour de France 1994|1994]], [[Tour de France 1995|1995]], [[Tour de France 1996|1996]], [[Tour de France 1997|1997]], [[Tour de France 1999|1999]], [[Tour de France 2003|2003]], [[Tour de France 2004|2004]] |- |rowspan=2| 2 || [[Federico Bahamontes]] || {{ESP}} ||align=center| 6 ||align=right| [[Tour de France 1954|1954]], [[Tour de France 1958|1958]], [[Tour de France 1959|1959]], [[Tour de France 1962|1962]], [[Tour de France 1963|1963]], [[Tour de France 1964|1964]] |- | [[Lucien Van Impe]] || {{BEL}} ||align=center| 6 ||align=right| [[Tour de France 1971|1971]], [[Tour de France 1972|1972]], [[Tour de France 1975|1975]], [[Tour de France 1977|1977]], [[Tour de France 1981|1981]], [[Tour de France 1983|1983]] |- |rowspan=2|4 || [[Julio Jiménez]] || {{ESP}} ||align=center| 3 ||align=right| [[Tour de France 1965|1965]], [[Tour de France 1966|1966]], [[Tour de France 1967|1967]] |- | [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} ||align=center| 3 ||align=right| [[Tour de France 2020|2020]], [[Tour de France 2021|2021]], [[Tour de France 2025|2025]] |- |rowspan=12| 6 || [[Felicien Vervaecke]] || {{BEL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1935|1935]], [[Tour de France 1937|1937]] |- | [[Gino Bartali]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1938|1938]], [[Tour de France 1948|1948]] |- | [[Fausto Coppi]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1949|1949]], [[Tour de France 1952|1952]] |- | [[Charly Gaul]] || {{LUX}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1955|1955]], [[Tour de France 1956|1956]] |- | [[Imerio Massignan]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1960|1960]], [[Tour de France 1961|1961]] |- | [[Eddy Merckx]] || {{BEL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1969|1969]], [[Tour de France 1970|1970]] |- | [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || {{COL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1985|1985]], [[Tour de France 1987|1987]] |- | [[Claudio Chiappucci]] || {{ITA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 1991|1991]], [[Tour de France 1992|1992]] |- | [[Laurent Jalabert]] || {{FRA}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2001|2001]], [[Tour de France 2002|2002]] |- | [[Michael Rasmussen (kolesar)|Michael Rasmussen]] || {{DEN}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2005|2005]], [[Tour de France 2006|2006]] |- | [[Rafał Majka]] || {{POL}} ||align=center| 2 ||align=right| [[Tour de France 2014|2014]], [[Tour de France 2016|2016]] |} === Vsi dosedanji zmagovalci === {| class="wikitable" !Leto !Ime !Država |- | [[Dirka po Franciji 2025|2025]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2024|2024]] || [[Richard Carapaz]] || {{ECU}} |- | [[Dirka po Franciji 2023|2023]] || [[Giulio Ciccone]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 2022|2022]] || [[Jonas Vingegaard]] || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2021|2021]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2020|2020]] || [[Tadej Pogačar]] || {{SLO}} |- | [[Dirka po Franciji 2019|2019]] || [[Romain Bardet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2018|2018]] || [[Julian Alaphilippe]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2017|2017]] || [[Warren Barguil]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2016|2016]] || [[Rafał Majka]] || {{POL}} |- | [[Dirka po Franciji 2015|2015]] || [[Chris Froome]] || {{UK}} |- | [[Dirka po Franciji 2014|2014]] || Rafał Majka || {{POL}} |- | [[Dirka po Franciji 2013|2013]] || [[Nairo Quintana]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 2012|2012]] || [[Thomas Voeckler]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2011|2011]] || [[Samuel Sánchez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2010|2010]] || [[Anthony Charteau]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2009|2009]] || <s>[[Franco Pellizotti]]</s> [[Egoi Martínez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2008|2008]] || <s>[[Bernhard Kohl]]</s> [[Carlos Sastre]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 2007|2007]] || [[Mauricio Soler]]|| {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 2006|2006]] || [[Michael Rasmussen]] || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2005|2005]] || Michael Rasmussen || {{DEN}} |- | [[Dirka po Franciji 2004|2004]] || [[Richard Virenque]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2003|2003]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2002|2002]] || [[Laurent Jalabert]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2001|2001]] || Laurent Jalabert || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 2000|1900]] || [[Santiago Botero]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1999|1999]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1998|1900]] || [[Christophe Rinero]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1997|1997]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1996|1996]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1995|1995]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1994|1994]] || Richard Virenque || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1993|1993]] || [[Tony Rominger]] || {{SUI}} |- | [[Dirka po Franciji 1992|1992]] || [[Claudio Chiappucci]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1991|1991]] || Claudio Chiappucci || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1990|1990]] || [[Thierry Claveyrolat]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1989|1989]] || [[Gert-Jan Theunisse]] || {{NED}} |- | [[Dirka po Franciji 1988|1988]] || [[Steven Rooks]] || {{NED}} |- | [[Dirka po Franciji 1987|1987]] || [[Luis Herrera]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1986|1986]] || [[Bernard Hinault]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1985|1985]] || [[Luis Herrera]] || {{COL}} |- | [[Dirka po Franciji 1984|1984]] || [[Robert Millar]] || {{GBR}} |- | [[Dirka po Franciji 1983|1983]] || [[Lucien Van Impe]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1982|1982]] || [[Bernard Vallet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1981|1981]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1980|1980]] || [[Raymond Martin]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1979|1979]] || [[Giovanni Battaglin]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1978|1978]] || [[Mariano Martinez]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1977|1977]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1976|1976]] || [[Giancarlo Bellini]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1975|1975]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1974|1974]] || [[Domingo Perureña]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1973|1973]] || [[Pedro Torres]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1972|1972]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1971|1971]] || Lucien Van Impe || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1970|1970]] || [[Eddy Merckx]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1969|1969]] || Eddy Merckx || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1968|1900]] || [[Aurelio Gonzalez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1967|1967]] || [[Julio Jimenez]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1966|1966]] || Julio Jimenez || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1965|1965]] || Julio Jimenez || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1964|1964]] || [[Federico Bahamontes]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1963|1963]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1962|1962]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1961|1900]] || [[Imerio Massignan]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1960|1960]] || Imerio Massignan || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1959|1959]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1958|1958]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1957|1957]] || [[Gastone Nencini]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1956|1956]] || [[Charly Gaul]] || {{LUX}} |- | [[Dirka po Franciji 1955|1955]] || Charly Gaul || {{LUX}} |- | [[Dirka po Franciji 1954|1954]] || Federico Bahamontes || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1953|1953]] || [[Jésus Lorono]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1952|1952]] || [[Fausto Coppi]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1951|1951]] || [[Raphaêl Géminiani]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1950|1950]] || [[Louison Bobet]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1949|1949]] || Fausto Coppi || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1948|1948]] || [[Gino Bartali]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1947|1947]] || [[Pierre Brambilla]] || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1939|1939]] || [[Sylvere Maes]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1938|1938]] || Gino Bartali || {{ITA}} |- | [[Dirka po Franciji 1937|1937]] || [[Felicien Vervaecke]] || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1936|1936]] || [[Julian Berrendero]] || {{ESP}} |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] || Felicien Vervaecke || {{BEL}} |- | [[Dirka po Franciji 1934|1934]] || [[René Vietto]] || {{FRA}} |- | [[Dirka po Franciji 1933|1933]] || [[Vicente Trueba]] || {{ESP}} |} ===Število dni v pikčasti majici=== Posebna razvrstitev za gorske cilje obstaja že od leta [[Dirka po Franciji 1933|1933]]. Pikčasto majico pa so uvedli šele leta [[Dirka po Franciji 1975|1975]]. {| class="sortable plainrowheaders wikitable" !scope=col|Kolesar !scope=col|Dni !scope=col|Etape |- !scope=row width=200px|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] |align=center width=80px|96 |align=center width=80px|96 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] |align=center|81 |align=center|94 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] |align=center|74 |align=center|77 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jimenez (kolesar)|Julio Jimenez]] |align=center|40 |align=center|43 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |align=center|36 |align=center|40 |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Félicien Vervaecke]] |align=center|33 |align=center|48 |- |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|28 |align=center|28 |- !scope=row|{{flagicon|DEN}} [[Michael Rasmussen (kolesar)|Michael Rasmussen]] |align=center|27 |align=center|27 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] |align=center|26 |align=center|30 |- ! scope="row" |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] | align="center" |26 | align="center" |27 |- !scope=row|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] |align=center|25 |align=center|30 |- !scope=row|{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] |align=center|25 |align=center|26 |- !scope=row|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |align=center|24 |align=center|24 |- !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |align=center|22 |align=center|23 |- !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Vallet]] |align=center|20 |align=center|21 |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Vicente Trueba]] |align=center|20 |align=center|20 |- !scope=row|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] |align=center|20 |align=center|20 |} {{Tour de France}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|Pikčasta majica]] pqal5g6unzq1dbkzw1tobqej7wl3li5 0 82013 6708900 6707576 2026-07-09T15:21:48Z Sportomanokin 14776 /* Število dni v rumeni majici */ 6708900 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gele Trui Cancellara 2015 - voorkant.jpg|thumb|200px|Rumena majica iz [[Dirka po Franciji|leta 2015]]]] '''Rumena majica''' ({{jezik-fr|maillot jaune}}) je dres, ki ga nosi trenutno vodilni [[kolesar]] na več [[dirka]]h, posebej znana je [[Tour de France]], od koder ime tudi izvira. Skupno vodilni kolesar je kolesar, ki ima najkrajši čas skupne dirke z odštetimi bonusi in prištetimi kazenskimi pribitki. Zato je teoretično tudi možno, da skupni zmagovalec dirke prvič obleče rumeno majico šele po zadnji etapi, torej po koncu dirke. To se je na [[Tour de France]] zgodilo že v treh primerih, leta 1947 in leta 1968 in 2020. S časovnimi bonusi se nagradi najhitrejše v etapi in v določenih šprintih med etapo. Tako določanje skupnega vodilnega je uvedel ustanovitelj [[Tour de France]] [[Henri Desgrange]] med samo dirko leta 1919; prvi nosilec rumene majice je postal Francoz [[Eugène Christophe]]. Rumena barva je bila izbrana da bi predstavljala rumeni časopisni papir glavnega sponzorja, časopisa ''L'Auto'' (kasneje ''L'Équipe''). Majica je bila opremljena tudi z začetnicama »HD« (Henri Desgrange), ki so ju leta 1984 umaknili in prepustili prostor sponzorjem , leta 2003, ob stoletnici dirke pa sta bili ponovno uvedeni. 6. septembra 2020 je na [[Dirka po Franciji 2020|Dirki po Franciji]] [[Primož Roglič]] kot prvi Slovenec osvojil rumeno majico.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/kolesarstvo/ce-smo-ze-morali-izgubiti-rumeno-majico-je-dobro-da-jo-je-dobil-slovenec-533634|title="Če smo že morali izgubiti rumeno majico, je dobro, da jo je dobil Slovenec"|publisher=Siol.net|date=7. september 2020|accessdate=8. septembra 2020}}</ref> ==Statistika== ===Število dni v rumeni majici=== Skupna razvrstitev obstaja že od prve izvedbe leta [[Dirka po Franciji 1903|1903]]. Rumeno majico pa so uvedli leta [[Dirka po Franciji 1919|1919]]. {| class="sortable plainrowheaders wikitable" !scope=col|# !scope=col|Kolesar !scope=col|Dni |- |align=center|1. !scope=row width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |align=center width=45px|96 |- |align=center|2. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |align=center|75 |- |align=center|3. !scope=row|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=center|60 |- |align=center|4. !scope=row|{{flagicon|UK}} [[Chris Froome]] |align=center|59 |- |align=center|5. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|56 |- |align=center|6. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |align=center|50 |- |align=center|7. !scope=row|{{flagicon|FRA}} [[Antonin Magne]] |align=center|38 |- |align=center|8. !scope=row|{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|37 |- |align=center| !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[Philippe Thys]] |align=center|37 |- |align=center|10. !scope=row|{{flagicon|BEL}} [[André Leducq]] |align=center|37 |- | colspan=3|'''...............''' |- |align=center|58. |scope=row bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |align=center|11 |} ==Reference== {{refsez}} {{Tour de France}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Dirka po Franciji]] [[en:Yellow jersey statistics]] pfl0q07f8a20h7z3aerphecvpxoh78v 0 88034 6708841 6703809 2026-07-09T13:03:06Z ~2026-28279-21 259659 6708841 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za konzerviranje rib. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje Delamaris. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj Mehano), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana v je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] j148m0hveimbufliz45201wyul1j4n4 6708843 6708841 2026-07-09T13:05:47Z ~2026-28279-21 259659 6708843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], tudi zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji [[Igrača|igrač]] ([[Mehanotehnika]], sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju [[Turizem|turizma]] (najbolj znana v je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 2m7k0due4qve6eyecq0vqg1q1elfndf 6708845 6708843 2026-07-09T13:06:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pr. 6708845 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], tudi zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji [[Igrača|igrač]] ([[Mehanotehnika]], sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (Ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju [[Turizem|turizma]] (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] f5u7w8bilo6mjt0s2h6r7iowbqwn0kp 6708846 6708845 2026-07-09T13:07:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pr., nerelevantne pov. 6708846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 5wrntvgbzzmny9nbiw4mtitcxprdmcx 0 88077 6709172 6698947 2026-07-10T10:03:05Z ~2026-38951-70 262761 6709172 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Domžale |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Krumperk Castle 4.jpg |napis = Grad Krumperk |vzdevek = "Satelitsko mesto", "Športno mesto", "Prostor zadovoljnih ljudi"{{cn}} |latd=46|latm=8|lats=42|latNS=N |longd=14|longm=35|longs=41|longEW=E |coordinates_display = inline,title |obcina = Domžale |pokrajina = Gorenjska |regija = Osrednjeslovenska regija |omemba = 13. stoletje |trg = 1925 |mesto = 19. april 1952 |povrsina = 72 |nadmorska = 304 |prebivalstvo = 13326 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalstvo_od=2026 |postna = 1230 |omrezna skupina = 01 |spletna stran = https://www.domzale.si/ }} {{refimprove}}'''Domžále''' ({{Audio|Sl-Domzale.oga|izgovorjava}}, v Domžalah) so [[mesto]] z okoli 13.000 prebivalci in središče občine [[občina Domžale|Domžale]], ki je po številčnosti (38.000 ljudi) sedma največja slovenska občina. Ležijo južno od [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] in so upravno ter kulturno središče vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot [[satelitsko mesto]] [[Ljubljana|Ljubljane]], danes pa so športno mesto. Mestni predeli, nekdanje [[Vas|vasi]], ki so se združile z Domžalami so mdr. [[Stob]] na zahodu, [[Mačkovci, Domžale|Mačkovci]] in [[Študa]] na jugu, [[Tabor, Domžale|Tabor]] na jugozahodu, zgrajena so bila tudi nova naselja, npr. domžaska četrt [[Bistra, Domžale|Bistra]] in nov center mesta ob Mestnem trgu, medtem ko so drugi deli sklenjenega poselitvenega območja Domžal ohranili samostojnost kot posebna naselja ([[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Količevo]], [[Spodnje Jarše]], [[Podrečje]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Prelog]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Depala vas]], nekoliko južneje tudi [[Dragomelj]] itd.); skupaj z njimi imajo Domžale še najmanj 11.000 prebivalcev več, torej skupaj več kot 20.000 v strnjeni poselitvi. == Zgodovina == === Prazgodovina === Sodeč po [[arheologija|arheoloških]] najdiščih v okolici (Šumberk), je bil kraj obljuden že v [[prazgodovina|prazgodovini]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13722|title=RNPD: Zaboršt - Prazgodovinska naselbina Šumberk|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05296|title=RNPD: Gorjuša - Babja jama pri Krumperku|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Na [[Šumberk (razločitev)|Šumberku]] so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] pa tri kamnite sekire iz serpetina.<ref name=":0" /> Pri Dobu so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13750|title=RNPD: Dob - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> === Zgodovina po našem štetju === ;Stari vek V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika. ;Srednji vek V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med letoma 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumperk, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi. ;Novi vek in slamnikarstvo Zaradi ugodne prometne lege [[cesta|ceste]] [[Dunaj]]—[[Trst]] in lokalne [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|železniške proge Ljubljana—Kamnik]] in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci. === Dvajseto stoletje === ;Prva svetovna vojna 26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander. [[Slika:Slavnostna razglasitev Domžal za trg 1925.jpg|thumb|right|250px|Slavnostna razglasitev Domžal za trg leta 1925]] ;Trg Domžale Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi [[Zgornje Domžale]], [[Spodnje Domžale]], [[Stob]] in [[Študa]] so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice. ;Druga svetovna vojna Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in [[Oddajnik Domžale|oddajnik radijske postaje]] v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna [[italija]]nska zasedba in nato [[Tretji rajh|nemška]] [[okupacija]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji [[partizan]]ov pri [[most]]u čez Bistrico ustrelil 10 [[talec|talcev]]. ;Satelitsko mesto Domžale so postale mesto šele 19. aprila leta [[1952]]. Takrat je bilo središče mesta deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo [[industrija|industrijskega kraja]] z zlasti močno [[kemija|kemično]] in [[tkanina|tekstilno]] industrijo. Močno pa se je razvila tudi [[obrt]]na dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton. Zaradi močne navezanosti na [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je zaposlenih veliko prebivalcev in kjer prebivalci Domžal zadovoljujejo veliko mestnih potreb, imajo Domžale značaj [[Satelitsko mesto|satelitskega mesta]]. === Po letu 1991 === ;Vojna za samostojnost Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v [[Trzin|Trzinu]] in [[Mengeš|Mengšu]]. Jugoslovanska armada je 27. junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike. ;Razpad velike občine Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale razpadle kot lokalni administrativni center velike občine, saj so se leta 1994 okoliška naselja kot središča novih občin [[Mengeš]], [[Moravče]] in [[Lukovica]] odcepile od nje. Leta 1998 se je odcepil še [[Trzin]]. == Geografija == === Lega === Domžale ležijo na [[jug|južnem]] obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 8 [[km]] oddaljenim [[Kamnik]]om, 10 [[km]] oddaljeno [[Ljubljana|Ljubljano]] in 20 [[km]] oddaljenim [[Kranj]]em. Predmestne občine oz. okoliška naselja so še [[Trzin|Trzin,]] [[Mengeš]], [[Lukovica pri Domžalah]] in [[Moravče]], Od [[Letališče Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika]] so oddaljena 15 km. Nadmorska višina mesta je 297 - 304 m, mestni grič Šumberk pa leži na 358 m.n.v. === Vode === Mesto pretežno leži na desnem bregu [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]], največje reke v mestu, ki se na območju [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] izliva v reko [[Sava|Savo]]. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973. Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi [[Mlinščica (Kamniška Bistrica)|Mlinščica]], ki je umetno ustvarjen [[industrijski kanal]]. Ime je dobila po številnih kmečkih [[Mlin|mlinih]], ki jih je poganjala voda. === Geološke značilnosti === Kotlino od [[Homec|Homca]] do [[Mengeš|Mengša]] je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala [[Kamniška Bistrica]] s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino. == Znamenitosti == === Menačenkova domačija === [[Slika:Domžale - Menačenkova domačija (Cankarjeva 9).jpg|sličica|desno|220px|Menačenkova domačija]] {{glavni|Menačenkova domačija}} Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe. === Slamnikarski muzej Domžale === Muzej prikazuje razvoj [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarstva na Domžalskem]]. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA. === Parki v Domžalah === * [[Češminov park]] je na 2 ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve. * Občinski park je manjši park ob stavbi Občine Domžale in Upravne enote. * Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna. * [[Kamniška Bistrica: Zelena os regije]] poteka vse od [[Kamnik|Kamnika]] pa do [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji. * [[88 lip]] je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi. * [[Šumberk (grič)|Šumberk]] je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk in trim steza. * [[Grobeljski drevored]] je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah. * [[Domžalska spominska pot]] vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale. === Gradovi na Domžalskem === * [[Grad Krumperk]] * [[Grad Črnelo]] * [[Grad Češenik]] === Kraške jame === * [[Dolga jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Podreška jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Železna jama]] je 60 m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce. Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral [[Simon Robič]]. === Cerkve === [[Slika:SvMohorFortunat-Groblje.jpg|sličica|desno|220px|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] * [[Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, Groblje|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] je znana po freskah, ki jih je naslikal znani slovenski slikar [[Franc Jelovšek]] * [[Cerkev Marije vnebovzete, Domžale|Cerkev Marije vnebovzete]] je bila zgrajena v 16. stoletju na majhnem griču Goričica. Tabor jo je varoval pred turškimi vpadi, danes se po njem imenuje četrt [[Tabor, Domžale|Tabor]], kjer se cerkev nahaja. '''<big>SPB</big>''' * Je stanovanjski in poslovni objekt, v kateri se nahajajo stanovanjske nepremičnine, male trgovince, poslovni prostori, davčni in geodetski urad, banka (Delavska hranilnica) in še veliko drugega. Stanovanjski prostori SPB so bil v bivši Jugoslaviji namenjeni za družine z manjšimi dohodki in socialno šibkim. '''<big>Tržnica Domžale</big>''' * Tržnica Domžale se nahaja v samem centru mesta, kjer vsak vikend kmetje iz okoliških kmetij prodajajo svoje dobrote. Poleti se na tržnici odvija t.i. Odprta kuhinja, kjer gostinci in kuharji iz različnih držav pripravljajo tradicionalne jedi. Pozimi pa se parkirišče zraven tržnice spremeni v odprto koncertno prizorišče, kjer se odvijajo koncerti z znanimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. '''<big>Kulturni dom Franca Bernika</big>''' * [[Slika:Kulturni dom Franca Bernika Domžale.jpg|sličica|Kulturni dom Franca Bernika Domžale]]Je kulturni center v Domžalah, narejen v spomin in čast Franca Bernika, ki je bil učitelj, kulturni delavec in zgodovinar. V kulturnem domu se prirejajo številni dogodki, kot so gledališke predstave, koncerti, razstave, filmske projekcije in druge kulturne aktivnosti. Je dom, ki časti ljubitelje kulture in umetnosti. == Izobraževanje == V mestu je 7 osnovnih šol, v Stobu je [[Osnovna šola Venclja Perka]], v centru stoji [[Osnovna šola Domžale]], na Rodici sta [[Osnovna šola Rodica]] in [[Osnovna šola Roje]], v Preserjah je [[Osnovna šola Preserje pri Radomljah]], v Dobu [[Osnovna šola Dob]] in v Dragomlju [[Osnovna šola Dragomelj]]. Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta. Pri Domžalah ima sedež tudi visokošolska ustanova - Oddelek za zootehniko [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] na Rodici. V Stobu pa ima svoje prostore [[Glasbena šola Domžale]]. == Šport in rekreacija == ;Športno mesto V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa sta [[Nogometni klub Domžale]] in [[Košarkarski klub Helios Domžale]]. Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v [[Jadranska liga|Jadranski ligi]]. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov. ;Športni park - Martin Krpan V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, zunanje košarkarsko igrišče,skate park, pozimi pa tudi drsališče. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale. ;Športna dvorana Domžale [[Košarkarski klub Helios Domžale]] ima dvorano v centru mesta, v Športni dvorani Domžale. ;Drugo V okolici se nahajajo tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. Prenovljena je tudi rekreacijska os ob Kamniški Bistrici s fitnesi na prostem, trim stezo in gozdno učno potjo na bližnjem Šumberku. Enkratna priložnost za kratek izlet v naravo je obisk poučne okoljske poti Blata Mlake, ob bajerju Černelo v Radomljah. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča. == Mediji == ;Časopisi Domžalski lokalni časopisi so ''Slamnik'' (občinsko glasilo), ''Domžalske novice'', Domzalec.si, časopis ''Domžurnal'' pa izhaja za več občin v regiji. ;Radio Radijska postaja v mestu je [[Radio Hit]], danes znan po celotni državi. Blizu Štude se nahaja tudi danes izklopljeni [[Oddajnik Domžale|srednjevalovni radijski oddajnik]], pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo [[RTV Slovenija|RTV Slovenije]]. == Promet == [[Slika:Domzale-train station-July 2010.JPG|220px|sličica|Železniška postaja Domžale]] ;Železniška postaja Domžale so z občinami [[Trzin]], [[Kamnik]] in [[Ljubljana]] povezane z [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|železniško progo Kamnik - Ljubljana]]. ;Avtobusna postaja Podjetje Arriva upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin [[Trzin]], [[Mengeš]], [[Moravče]], [[Lukovica]], ter do občin [[Kamnik]], [[Gornji Grad]] in [[Ljubljana]]. Z redno medkrajevno linijo [[Ljubljana]] - [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], s katero upravlja podjetje [[Integral Zagorje]], je mesto povezano tudi z Zasavjem. Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo [[Murska Sobota]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Koper]] - [[Piran]] in linijo [[Ljutomer]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Ajdovščina]] - [[Nova Gorica]]. ;Štajerska avtocesta Mesto je povezano s [[Avtocesta A1|štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana]]. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju [[Zaboršt]], v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju [[Študa]]. == Ustanove v Domžalah == * [[Kulturni dom Franca Bernika Domžale]] * [[Kulturni dom Toma Brejca]] * [[Knjižnica Domžale]] * [[Zdravstveni dom Domžale]] * [[Dom upokojencev Domžale]] * [[Pošta Domžale]] * [[Hala KC Domžale]] * [[Upravna enota Domžale]] == Mednarodno povezovanje == Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi: * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Koprivnica]] * {{ikonazastave|ZDA}} [[Euclid]] * {{ikonazastave|Švica}} [[Ruti]] == Znane osebnosti == * [[April (pevka)|April]], slovenska pevka * [[Aci Bertoncelj]], pianist in glasbeni pedagog * [[Matjaž Brojan]], novinar in publicist * [[Eva Černe]], pevka * [[Neža Drobnič]], pevka, filmska igralka in televizijska napovedovalka * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Špela Grošelj]], pevka * [[Franc Habe]], agronom * [[Katarina Habe]], pevka * [[Stane Habe]], glasbeni pedagog * [[Tomaž Habe]], skladatelj in glasbeni pedagog * [[Toni Dragar]], župan Občine Domžale * [[Nenad Jovičić]], filmski snemalec * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Veronika Podgoršek]], psihoterapevtka, pisateljica, kolumnistka, predavateljica * [[Daniel Popovič]], pevec * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Adam Ravbar]], baron * [[Franc Rode]], nadškof in kardinal * [[Karmen Stavec]], pevka * [[Stane Stražar]], kronist, publicist in društveni delavec * [[Alenka Strnad]], radijska voditeljica * [[Martina Šraj]], pevka * [[Vera Terstenjak Jovičić]], slikarka * [[Gregor Virant]], politik, minister za notranje zadeve in javno upravo * [[Saša Vuga]], pisatelj, dramaturg in scenarist * [[Cvetka Zalokar Oražem]], političarka, poslanka in književnica * [[Tanja Zajc Zupan]], citrarka * [[Mara in njene pevke]] *[[Marko Žerovnik]], geograf in tematski kartograf, ravnatelj, potopisec, pisatelj in pesnik ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Menačnikova hiša]] *[[Mačkovci, Domžale]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.domzale.si/ {{Domžale}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Domžale|*]] {{normativna kontrola}} ja12ael0bhc6vm54dkgr4bzewfus4gs 6709173 6709172 2026-07-10T10:04:00Z Romanm 13 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-38951-70|~2026-38951-70]] ([[User talk:~2026-38951-70|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6698947 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Domžale |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Krumperk Castle 4.jpg |napis = Grad Krumperk |vzdevek = "Satelitsko mesto", "Športno mesto", "Prostor zadovoljnih ljudi"{{cn}} |latd=46|latm=8|lats=42|latNS=N |longd=14|longm=35|longs=41|longEW=E |coordinates_display = inline,title |obcina = Domžale |pokrajina = Gorenjska |regija = Osrednjeslovenska regija |omemba = 13. stoletje |trg = 1925 |mesto = 19. april 1952 |povrsina = 72 |nadmorska = 304 |prebivalstvo = 13326 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalstvo_od=2026 |postna = 1230 |omrezna skupina = 01 |spletna stran = https://www.domzale.si/ }} {{refimprove}}'''Domžále''' ({{Audio|Sl-Domzale.oga|izgovorjava}}, v Domžalah) so [[mesto]] z okoli 13.000 prebivalci in središče občine [[občina Domžale|Domžale]], ki je po številčnosti (38.000 ljudi) sedma največja slovenska občina. Ležijo južno od [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] in so upravno ter kulturno središče vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot [[satelitsko mesto]] [[Ljubljana|Ljubljane]], danes pa so športno mesto. Mestni predeli, nekdanje [[Vas|vasi]], ki so se združile z Domžalami so mdr. [[Stob]] na zahodu, [[Mačkovci, Domžale|Mačkovci]] in [[Študa]] na jugu, [[Tabor, Domžale|Tabor]] na jugozahodu, zgrajena so bila tudi nova naselja, npr. domžaska četrt [[Bistra, Domžale|Bistra]] in nov center mesta ob Mestnem trgu, medtem ko so drugi deli sklenjenega poselitvenega območja Domžal ohranili samostojnost kot posebna naselja ([[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Količevo]], [[Spodnje Jarše]], [[Podrečje]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Prelog]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Depala vas]], nekoliko južneje tudi [[Dragomelj]] itd.); skupaj z njimi imajo Domžale še najmanj 7.000 prebivalcev več, torej skupaj več kot 20.000 v strnjeni poselitvi. == Zgodovina == === Prazgodovina === Sodeč po [[arheologija|arheoloških]] najdiščih v okolici (Šumberk), je bil kraj obljuden že v [[prazgodovina|prazgodovini]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13722|title=RNPD: Zaboršt - Prazgodovinska naselbina Šumberk|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05296|title=RNPD: Gorjuša - Babja jama pri Krumperku|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Na [[Šumberk (razločitev)|Šumberku]] so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] pa tri kamnite sekire iz serpetina.<ref name=":0" /> Pri Dobu so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13750|title=RNPD: Dob - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> === Zgodovina po našem štetju === ;Stari vek V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika. ;Srednji vek V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med letoma 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumperk, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi. ;Novi vek in slamnikarstvo Zaradi ugodne prometne lege [[cesta|ceste]] [[Dunaj]]—[[Trst]] in lokalne [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|železniške proge Ljubljana—Kamnik]] in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci. === Dvajseto stoletje === ;Prva svetovna vojna 26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander. [[Slika:Slavnostna razglasitev Domžal za trg 1925.jpg|thumb|right|250px|Slavnostna razglasitev Domžal za trg leta 1925]] ;Trg Domžale Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi [[Zgornje Domžale]], [[Spodnje Domžale]], [[Stob]] in [[Študa]] so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice. ;Druga svetovna vojna Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in [[Oddajnik Domžale|oddajnik radijske postaje]] v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna [[italija]]nska zasedba in nato [[Tretji rajh|nemška]] [[okupacija]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji [[partizan]]ov pri [[most]]u čez Bistrico ustrelil 10 [[talec|talcev]]. ;Satelitsko mesto Domžale so postale mesto šele 19. aprila leta [[1952]]. Takrat je bilo središče mesta deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo [[industrija|industrijskega kraja]] z zlasti močno [[kemija|kemično]] in [[tkanina|tekstilno]] industrijo. Močno pa se je razvila tudi [[obrt]]na dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton. Zaradi močne navezanosti na [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je zaposlenih veliko prebivalcev in kjer prebivalci Domžal zadovoljujejo veliko mestnih potreb, imajo Domžale značaj [[Satelitsko mesto|satelitskega mesta]]. === Po letu 1991 === ;Vojna za samostojnost Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v [[Trzin|Trzinu]] in [[Mengeš|Mengšu]]. Jugoslovanska armada je 27. junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike. ;Razpad velike občine Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale razpadle kot lokalni administrativni center velike občine, saj so se leta 1994 okoliška naselja kot središča novih občin [[Mengeš]], [[Moravče]] in [[Lukovica]] odcepile od nje. Leta 1998 se je odcepil še [[Trzin]]. == Geografija == === Lega === Domžale ležijo na [[jug|južnem]] obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 8 [[km]] oddaljenim [[Kamnik]]om, 10 [[km]] oddaljeno [[Ljubljana|Ljubljano]] in 20 [[km]] oddaljenim [[Kranj]]em. Predmestne občine oz. okoliška naselja so še [[Trzin|Trzin,]] [[Mengeš]], [[Lukovica pri Domžalah]] in [[Moravče]], Od [[Letališče Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika]] so oddaljena 15 km. Nadmorska višina mesta je 297 - 304 m, mestni grič Šumberk pa leži na 358 m.n.v. === Vode === Mesto pretežno leži na desnem bregu [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]], največje reke v mestu, ki se na območju [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] izliva v reko [[Sava|Savo]]. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973. Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi [[Mlinščica (Kamniška Bistrica)|Mlinščica]], ki je umetno ustvarjen [[industrijski kanal]]. Ime je dobila po številnih kmečkih [[Mlin|mlinih]], ki jih je poganjala voda. === Geološke značilnosti === Kotlino od [[Homec|Homca]] do [[Mengeš|Mengša]] je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala [[Kamniška Bistrica]] s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino. == Znamenitosti == === Menačenkova domačija === [[Slika:Domžale - Menačenkova domačija (Cankarjeva 9).jpg|sličica|desno|220px|Menačenkova domačija]] {{glavni|Menačenkova domačija}} Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe. === Slamnikarski muzej Domžale === Muzej prikazuje razvoj [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarstva na Domžalskem]]. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA. === Parki v Domžalah === * [[Češminov park]] je na 2 ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve. * Občinski park je manjši park ob stavbi Občine Domžale in Upravne enote. * Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna. * [[Kamniška Bistrica: Zelena os regije]] poteka vse od [[Kamnik|Kamnika]] pa do [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji. * [[88 lip]] je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi. * [[Šumberk (grič)|Šumberk]] je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk in trim steza. * [[Grobeljski drevored]] je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah. * [[Domžalska spominska pot]] vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale. === Gradovi na Domžalskem === * [[Grad Krumperk]] * [[Grad Črnelo]] * [[Grad Češenik]] === Kraške jame === * [[Dolga jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Podreška jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Železna jama]] je 60 m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce. Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral [[Simon Robič]]. === Cerkve === [[Slika:SvMohorFortunat-Groblje.jpg|sličica|desno|220px|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] * [[Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, Groblje|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] je znana po freskah, ki jih je naslikal znani slovenski slikar [[Franc Jelovšek]] * [[Cerkev Marije vnebovzete, Domžale|Cerkev Marije vnebovzete]] je bila zgrajena v 16. stoletju na majhnem griču Goričica. Tabor jo je varoval pred turškimi vpadi, danes se po njem imenuje četrt [[Tabor, Domžale|Tabor]], kjer se cerkev nahaja. '''<big>SPB</big>''' * Je stanovanjski in poslovni objekt, v kateri se nahajajo stanovanjske nepremičnine, male trgovince, poslovni prostori, davčni in geodetski urad, banka (Delavska hranilnica) in še veliko drugega. Stanovanjski prostori SPB so bil v bivši Jugoslaviji namenjeni za družine z manjšimi dohodki in socialno šibkim. '''<big>Tržnica Domžale</big>''' * Tržnica Domžale se nahaja v samem centru mesta, kjer vsak vikend kmetje iz okoliških kmetij prodajajo svoje dobrote. Poleti se na tržnici odvija t.i. Odprta kuhinja, kjer gostinci in kuharji iz različnih držav pripravljajo tradicionalne jedi. Pozimi pa se parkirišče zraven tržnice spremeni v odprto koncertno prizorišče, kjer se odvijajo koncerti z znanimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. '''<big>Kulturni dom Franca Bernika</big>''' * [[Slika:Kulturni dom Franca Bernika Domžale.jpg|sličica|Kulturni dom Franca Bernika Domžale]]Je kulturni center v Domžalah, narejen v spomin in čast Franca Bernika, ki je bil učitelj, kulturni delavec in zgodovinar. V kulturnem domu se prirejajo številni dogodki, kot so gledališke predstave, koncerti, razstave, filmske projekcije in druge kulturne aktivnosti. Je dom, ki časti ljubitelje kulture in umetnosti. == Izobraževanje == V mestu je 7 osnovnih šol, v Stobu je [[Osnovna šola Venclja Perka]], v centru stoji [[Osnovna šola Domžale]], na Rodici sta [[Osnovna šola Rodica]] in [[Osnovna šola Roje]], v Preserjah je [[Osnovna šola Preserje pri Radomljah]], v Dobu [[Osnovna šola Dob]] in v Dragomlju [[Osnovna šola Dragomelj]]. Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta. Pri Domžalah ima sedež tudi visokošolska ustanova - Oddelek za zootehniko [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] na Rodici. V Stobu pa ima svoje prostore [[Glasbena šola Domžale]]. == Šport in rekreacija == ;Športno mesto V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa sta [[Nogometni klub Domžale]] in [[Košarkarski klub Helios Domžale]]. Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v [[Jadranska liga|Jadranski ligi]]. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov. ;Športni park - Martin Krpan V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, zunanje košarkarsko igrišče,skate park, pozimi pa tudi drsališče. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale. ;Športna dvorana Domžale [[Košarkarski klub Helios Domžale]] ima dvorano v centru mesta, v Športni dvorani Domžale. ;Drugo V okolici se nahajajo tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. Prenovljena je tudi rekreacijska os ob Kamniški Bistrici s fitnesi na prostem, trim stezo in gozdno učno potjo na bližnjem Šumberku. Enkratna priložnost za kratek izlet v naravo je obisk poučne okoljske poti Blata Mlake, ob bajerju Černelo v Radomljah. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča. == Mediji == ;Časopisi Domžalski lokalni časopisi so ''Slamnik'' (občinsko glasilo), ''Domžalske novice'', Domzalec.si, časopis ''Domžurnal'' pa izhaja za več občin v regiji. ;Radio Radijska postaja v mestu je [[Radio Hit]], danes znan po celotni državi. Blizu Štude se nahaja tudi danes izklopljeni [[Oddajnik Domžale|srednjevalovni radijski oddajnik]], pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo [[RTV Slovenija|RTV Slovenije]]. == Promet == [[Slika:Domzale-train station-July 2010.JPG|220px|sličica|Železniška postaja Domžale]] ;Železniška postaja Domžale so z občinami [[Trzin]], [[Kamnik]] in [[Ljubljana]] povezane z [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|železniško progo Kamnik - Ljubljana]]. ;Avtobusna postaja Podjetje Arriva upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin [[Trzin]], [[Mengeš]], [[Moravče]], [[Lukovica]], ter do občin [[Kamnik]], [[Gornji Grad]] in [[Ljubljana]]. Z redno medkrajevno linijo [[Ljubljana]] - [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], s katero upravlja podjetje [[Integral Zagorje]], je mesto povezano tudi z Zasavjem. Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo [[Murska Sobota]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Koper]] - [[Piran]] in linijo [[Ljutomer]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Ajdovščina]] - [[Nova Gorica]]. ;Štajerska avtocesta Mesto je povezano s [[Avtocesta A1|štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana]]. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju [[Zaboršt]], v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju [[Študa]]. == Ustanove v Domžalah == * [[Kulturni dom Franca Bernika Domžale]] * [[Kulturni dom Toma Brejca]] * [[Knjižnica Domžale]] * [[Zdravstveni dom Domžale]] * [[Dom upokojencev Domžale]] * [[Pošta Domžale]] * [[Hala KC Domžale]] * [[Upravna enota Domžale]] == Mednarodno povezovanje == Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi: * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Koprivnica]] * {{ikonazastave|ZDA}} [[Euclid]] * {{ikonazastave|Švica}} [[Ruti]] == Znane osebnosti == * [[April (pevka)|April]], slovenska pevka * [[Aci Bertoncelj]], pianist in glasbeni pedagog * [[Matjaž Brojan]], novinar in publicist * [[Eva Černe]], pevka * [[Neža Drobnič]], pevka, filmska igralka in televizijska napovedovalka * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Špela Grošelj]], pevka * [[Franc Habe]], agronom * [[Katarina Habe]], pevka * [[Stane Habe]], glasbeni pedagog * [[Tomaž Habe]], skladatelj in glasbeni pedagog * [[Toni Dragar]], župan Občine Domžale * [[Nenad Jovičić]], filmski snemalec * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Veronika Podgoršek]], psihoterapevtka, pisateljica, kolumnistka, predavateljica * [[Daniel Popovič]], pevec * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Adam Ravbar]], baron * [[Franc Rode]], nadškof in kardinal * [[Karmen Stavec]], pevka * [[Stane Stražar]], kronist, publicist in društveni delavec * [[Alenka Strnad]], radijska voditeljica * [[Martina Šraj]], pevka * [[Vera Terstenjak Jovičić]], slikarka * [[Gregor Virant]], politik, minister za notranje zadeve in javno upravo * [[Saša Vuga]], pisatelj, dramaturg in scenarist * [[Cvetka Zalokar Oražem]], političarka, poslanka in književnica * [[Tanja Zajc Zupan]], citrarka * [[Mara in njene pevke]] *[[Marko Žerovnik]], geograf in tematski kartograf, ravnatelj, potopisec, pisatelj in pesnik ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Menačnikova hiša]] *[[Mačkovci, Domžale]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.domzale.si/ {{Domžale}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Domžale|*]] {{normativna kontrola}} 8ry5xqkqneci3yuhw1zb9gl22vstum7 6709174 6709173 2026-07-10T10:04:32Z ~2026-38951-70 262761 6709174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Domžale |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Krumperk Castle 4.jpg |napis = Grad Krumperk |vzdevek = "Satelitsko mesto", "Športno mesto", "Prostor zadovoljnih ljudi"{{cn}} |latd=46|latm=8|lats=42|latNS=N |longd=14|longm=35|longs=41|longEW=E |coordinates_display = inline,title |obcina = Domžale |pokrajina = Gorenjska |regija = Osrednjeslovenska regija |omemba = 13. stoletje |trg = 1925 |mesto = 19. april 1952 |povrsina = 72 |nadmorska = 304 |prebivalstvo = 13326 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalstvo_od=2026 |postna = 1230 |omrezna skupina = 01 |spletna stran = https://www.domzale.si/ }} {{refimprove}}'''Domžále''' ({{Audio|Sl-Domzale.oga|izgovorjava}}, v Domžalah) so [[mesto]] z okoli 13.000 prebivalci in središče občine [[občina Domžale|Domžale]], ki je po številčnosti (38.000 ljudi) sedma največja slovenska občina. Ležijo južno od [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] in so upravno ter kulturno središče vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot [[satelitsko mesto]] [[Ljubljana|Ljubljane]], danes pa so športno mesto. Mestni predeli, nekdanje [[Vas|vasi]], ki so se združile z Domžalami so mdr. [[Stob]] na zahodu, [[Mačkovci, Domžale|Mačkovci]] in [[Študa]] na jugu, [[Tabor, Domžale|Tabor]] na jugozahodu, zgrajena so bila tudi nova naselja, npr. domžaska četrt [[Bistra, Domžale|Bistra]] in nov center mesta ob Mestnem trgu, medtem ko so drugi deli sklenjenega poselitvenega območja Domžal ohranili samostojnost kot posebna naselja ([[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Količevo]], [[Spodnje Jarše]], [[Podrečje]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Prelog]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Depala vas]], nekoliko južneje tudi [[Dragomelj]] itd.); skupaj z njimi imajo Domžale še najmanj 7.000 prebivalcev več, torej skupaj več kot 20.000 v strnjeni poselitvi. == Zgodovina == === Prazgodovina === Sodeč po [[arheologija|arheoloških]] najdiščih v okolici (Šumberk), je bil kraj obljuden že v [[prazgodovina|prazgodovini]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13722|title=RNPD: Zaboršt - Prazgodovinska naselbina Šumberk|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05296|title=RNPD: Gorjuša - Babja jama pri Krumperku|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Na [[Šumberk (razločitev)|Šumberku]] so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] pa tri kamnite sekire iz serpetina.<ref name=":0" /> Pri Dobu so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13750|title=RNPD: Dob - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> === Zgodovina po našem štetju === ;Stari vek V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke kitov in morskih psov ter kocke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika, ter enega župnika. ;Srednji vek V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med letoma 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumperk, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi. ;Novi vek in slamnikarstvo Zaradi ugodne prometne lege [[cesta|ceste]] [[Dunaj]]—[[Trst]] in lokalne [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|železniške proge Ljubljana—Kamnik]] in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci. === Dvajseto stoletje === ;Prva svetovna vojna 26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander. [[Slika:Slavnostna razglasitev Domžal za trg 1925.jpg|thumb|right|250px|Slavnostna razglasitev Domžal za trg leta 1925]] ;Trg Domžale Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi [[Zgornje Domžale]], [[Spodnje Domžale]], [[Stob]] in [[Študa]] so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice. ;Druga svetovna vojna Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in [[Oddajnik Domžale|oddajnik radijske postaje]] v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna [[italija]]nska zasedba in nato [[Tretji rajh|nemška]] [[okupacija]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji [[partizan]]ov pri [[most]]u čez Bistrico ustrelil 10 [[talec|talcev]]. ;Satelitsko mesto Domžale so postale mesto šele 19. aprila leta [[1952]]. Takrat je bilo središče mesta deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo [[industrija|industrijskega kraja]] z zlasti močno [[kemija|kemično]] in [[tkanina|tekstilno]] industrijo. Močno pa se je razvila tudi [[obrt]]na dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton. Zaradi močne navezanosti na [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je zaposlenih veliko prebivalcev in kjer prebivalci Domžal zadovoljujejo veliko mestnih potreb, imajo Domžale značaj [[Satelitsko mesto|satelitskega mesta]]. === Po letu 1991 === ;Vojna za samostojnost Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v [[Trzin|Trzinu]] in [[Mengeš|Mengšu]]. Jugoslovanska armada je 27. junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike. ;Razpad velike občine Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale razpadle kot lokalni administrativni center velike občine, saj so se leta 1994 okoliška naselja kot središča novih občin [[Mengeš]], [[Moravče]] in [[Lukovica]] odcepile od nje. Leta 1998 se je odcepil še [[Trzin]]. == Geografija == === Lega === Domžale ležijo na [[jug|južnem]] obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 8 [[km]] oddaljenim [[Kamnik]]om, 10 [[km]] oddaljeno [[Ljubljana|Ljubljano]] in 20 [[km]] oddaljenim [[Kranj]]em. Predmestne občine oz. okoliška naselja so še [[Trzin|Trzin,]] [[Mengeš]], [[Lukovica pri Domžalah]] in [[Moravče]], Od [[Letališče Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika]] so oddaljena 15 km. Nadmorska višina mesta je 297 - 304 m, mestni grič Šumberk pa leži na 358 m.n.v. === Vode === Mesto pretežno leži na desnem bregu [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]], največje reke v mestu, ki se na območju [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] izliva v reko [[Sava|Savo]]. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973. Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi [[Mlinščica (Kamniška Bistrica)|Mlinščica]], ki je umetno ustvarjen [[industrijski kanal]]. Ime je dobila po številnih kmečkih [[Mlin|mlinih]], ki jih je poganjala voda. === Geološke značilnosti === Kotlino od [[Homec|Homca]] do [[Mengeš|Mengša]] je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala [[Kamniška Bistrica]] s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino. == Znamenitosti == === Menačenkova domačija === [[Slika:Domžale - Menačenkova domačija (Cankarjeva 9).jpg|sličica|desno|220px|Menačenkova domačija]] {{glavni|Menačenkova domačija}} Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe. === Slamnikarski muzej Domžale === Muzej prikazuje razvoj [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarstva na Domžalskem]]. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA. === Parki v Domžalah === * [[Češminov park]] je na 2 ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve. * Občinski park je manjši park ob stavbi Občine Domžale in Upravne enote. * Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna. * [[Kamniška Bistrica: Zelena os regije]] poteka vse od [[Kamnik|Kamnika]] pa do [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji. * [[88 lip]] je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi. * [[Šumberk (grič)|Šumberk]] je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk in trim steza. * [[Grobeljski drevored]] je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah. * [[Domžalska spominska pot]] vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale. === Gradovi na Domžalskem === * [[Grad Krumperk]] * [[Grad Črnelo]] * [[Grad Češenik]] === Kraške jame === * [[Dolga jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Podreška jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Železna jama]] je 60 m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce. Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral [[Simon Robič]]. === Cerkve === [[Slika:SvMohorFortunat-Groblje.jpg|sličica|desno|220px|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] * [[Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, Groblje|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] je znana po freskah, ki jih je naslikal znani slovenski slikar [[Franc Jelovšek]] * [[Cerkev Marije vnebovzete, Domžale|Cerkev Marije vnebovzete]] je bila zgrajena v 16. stoletju na majhnem griču Goričica. Tabor jo je varoval pred turškimi vpadi, danes se po njem imenuje četrt [[Tabor, Domžale|Tabor]], kjer se cerkev nahaja. '''<big>SPB</big>''' * Je stanovanjski in poslovni objekt, v kateri se nahajajo stanovanjske nepremičnine, male trgovince, poslovni prostori, davčni in geodetski urad, banka (Delavska hranilnica) in še veliko drugega. Stanovanjski prostori SPB so bil v bivši Jugoslaviji namenjeni za družine z manjšimi dohodki in socialno šibkim. '''<big>Tržnica Domžale</big>''' * Tržnica Domžale se nahaja v samem centru mesta, kjer vsak vikend kmetje iz okoliških kmetij prodajajo svoje dobrote. Poleti se na tržnici odvija t.i. Odprta kuhinja, kjer gostinci in kuharji iz različnih držav pripravljajo tradicionalne jedi. Pozimi pa se parkirišče zraven tržnice spremeni v odprto koncertno prizorišče, kjer se odvijajo koncerti z znanimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. '''<big>Kulturni dom Franca Bernika</big>''' * [[Slika:Kulturni dom Franca Bernika Domžale.jpg|sličica|Kulturni dom Franca Bernika Domžale]]Je kulturni center v Domžalah, narejen v spomin in čast Franca Bernika, ki je bil učitelj, kulturni delavec in zgodovinar. V kulturnem domu se prirejajo številni dogodki, kot so gledališke predstave, koncerti, razstave, filmske projekcije in druge kulturne aktivnosti. Je dom, ki časti ljubitelje kulture in umetnosti. == Izobraževanje == V mestu je 7 osnovnih šol, v Stobu je [[Osnovna šola Venclja Perka]], v centru stoji [[Osnovna šola Domžale]], na Rodici sta [[Osnovna šola Rodica]] in [[Osnovna šola Roje]], v Preserjah je [[Osnovna šola Preserje pri Radomljah]], v Dobu [[Osnovna šola Dob]] in v Dragomlju [[Osnovna šola Dragomelj]]. Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta. Pri Domžalah ima sedež tudi visokošolska ustanova - Oddelek za zootehniko [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] na Rodici. V Stobu pa ima svoje prostore [[Glasbena šola Domžale]]. == Šport in rekreacija == ;Športno mesto V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa sta [[Nogometni klub Domžale]] in [[Košarkarski klub Helios Domžale]]. Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v [[Jadranska liga|Jadranski ligi]]. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov. ;Športni park - Martin Krpan V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, zunanje košarkarsko igrišče,skate park, pozimi pa tudi drsališče. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale. ;Športna dvorana Domžale [[Košarkarski klub Helios Domžale]] ima dvorano v centru mesta, v Športni dvorani Domžale. ;Drugo V okolici se nahajajo tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. Prenovljena je tudi rekreacijska os ob Kamniški Bistrici s fitnesi na prostem, trim stezo in gozdno učno potjo na bližnjem Šumberku. Enkratna priložnost za kratek izlet v naravo je obisk poučne okoljske poti Blata Mlake, ob bajerju Černelo v Radomljah. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča. == Mediji == ;Časopisi Domžalski lokalni časopisi so ''Slamnik'' (občinsko glasilo), ''Domžalske novice'', Domzalec.si, časopis ''Domžurnal'' pa izhaja za več občin v regiji. ;Radio Radijska postaja v mestu je [[Radio Hit]], danes znan po celotni državi. Blizu Štude se nahaja tudi danes izklopljeni [[Oddajnik Domžale|srednjevalovni radijski oddajnik]], pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo [[RTV Slovenija|RTV Slovenije]]. == Promet == [[Slika:Domzale-train station-July 2010.JPG|220px|sličica|Železniška postaja Domžale]] ;Železniška postaja Domžale so z občinami [[Trzin]], [[Kamnik]] in [[Ljubljana]] povezane z [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|železniško progo Kamnik - Ljubljana]]. ;Avtobusna postaja Podjetje Arriva upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin [[Trzin]], [[Mengeš]], [[Moravče]], [[Lukovica]], ter do občin [[Kamnik]], [[Gornji Grad]] in [[Ljubljana]]. Z redno medkrajevno linijo [[Ljubljana]] - [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], s katero upravlja podjetje [[Integral Zagorje]], je mesto povezano tudi z Zasavjem. Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo [[Murska Sobota]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Koper]] - [[Piran]] in linijo [[Ljutomer]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Ajdovščina]] - [[Nova Gorica]]. ;Štajerska avtocesta Mesto je povezano s [[Avtocesta A1|štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana]]. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju [[Zaboršt]], v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju [[Študa]]. == Ustanove v Domžalah == * [[Kulturni dom Franca Bernika Domžale]] * [[Kulturni dom Toma Brejca]] * [[Knjižnica Domžale]] * [[Zdravstveni dom Domžale]] * [[Dom upokojencev Domžale]] * [[Pošta Domžale]] * [[Hala KC Domžale]] * [[Upravna enota Domžale]] == Mednarodno povezovanje == Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi: * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Koprivnica]] * {{ikonazastave|ZDA}} [[Euclid]] * {{ikonazastave|Švica}} [[Ruti]] == Znane osebnosti == * [[April (pevka)|April]], slovenska pevka * [[Aci Bertoncelj]], pianist in glasbeni pedagog * [[Matjaž Brojan]], novinar in publicist * [[Eva Černe]], pevka * [[Neža Drobnič]], pevka, filmska igralka in televizijska napovedovalka * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Špela Grošelj]], pevka * [[Franc Habe]], agronom * [[Katarina Habe]], pevka * [[Stane Habe]], glasbeni pedagog * [[Tomaž Habe]], skladatelj in glasbeni pedagog * [[Toni Dragar]], župan Občine Domžale * [[Nenad Jovičić]], filmski snemalec * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Veronika Podgoršek]], psihoterapevtka, pisateljica, kolumnistka, predavateljica * [[Daniel Popovič]], pevec * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Adam Ravbar]], baron * [[Franc Rode]], nadškof in kardinal * [[Karmen Stavec]], pevka * [[Stane Stražar]], kronist, publicist in društveni delavec * [[Alenka Strnad]], radijska voditeljica * [[Martina Šraj]], pevka * [[Vera Terstenjak Jovičić]], slikarka * [[Gregor Virant]], politik, minister za notranje zadeve in javno upravo * [[Saša Vuga]], pisatelj, dramaturg in scenarist * [[Cvetka Zalokar Oražem]], političarka, poslanka in književnica * [[Tanja Zajc Zupan]], citrarka * [[Mara in njene pevke]] *[[Marko Žerovnik]], geograf in tematski kartograf, ravnatelj, potopisec, pisatelj in pesnik ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Menačnikova hiša]] *[[Mačkovci, Domžale]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.domzale.si/ {{Domžale}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Domžale|*]] {{normativna kontrola}} 3jyyq8a82yrhy7h9ro52wyd894ktr23 6709184 6709174 2026-07-10T10:20:28Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-38951-70|~2026-38951-70]] ([[User talk:~2026-38951-70|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Romanm|Romanm]] 6698947 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Domžale |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Krumperk Castle 4.jpg |napis = Grad Krumperk |vzdevek = "Satelitsko mesto", "Športno mesto", "Prostor zadovoljnih ljudi"{{cn}} |latd=46|latm=8|lats=42|latNS=N |longd=14|longm=35|longs=41|longEW=E |coordinates_display = inline,title |obcina = Domžale |pokrajina = Gorenjska |regija = Osrednjeslovenska regija |omemba = 13. stoletje |trg = 1925 |mesto = 19. april 1952 |povrsina = 72 |nadmorska = 304 |prebivalstvo = 13326 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalstvo_od=2026 |postna = 1230 |omrezna skupina = 01 |spletna stran = https://www.domzale.si/ }} {{refimprove}}'''Domžále''' ({{Audio|Sl-Domzale.oga|izgovorjava}}, v Domžalah) so [[mesto]] z okoli 13.000 prebivalci in središče občine [[občina Domžale|Domžale]], ki je po številčnosti (38.000 ljudi) sedma največja slovenska občina. Ležijo južno od [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] in so upravno ter kulturno središče vzhodne Gorenjske. Nekdaj so bile znane kot [[satelitsko mesto]] [[Ljubljana|Ljubljane]], danes pa so športno mesto. Mestni predeli, nekdanje [[Vas|vasi]], ki so se združile z Domžalami so mdr. [[Stob]] na zahodu, [[Mačkovci, Domžale|Mačkovci]] in [[Študa]] na jugu, [[Tabor, Domžale|Tabor]] na jugozahodu, zgrajena so bila tudi nova naselja, npr. domžaska četrt [[Bistra, Domžale|Bistra]] in nov center mesta ob Mestnem trgu, medtem ko so drugi deli sklenjenega poselitvenega območja Domžal ohranili samostojnost kot posebna naselja ([[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Vir, Domžale|Vir]], [[Količevo]], [[Spodnje Jarše]], [[Podrečje]], [[Zaboršt, Domžale|Zaboršt]], [[Prelog]], [[Pšata, Domžale|Pšata]], [[Depala vas]], nekoliko južneje tudi [[Dragomelj]] itd.); skupaj z njimi imajo Domžale še najmanj 7.000 prebivalcev več, torej skupaj več kot 20.000 v strnjeni poselitvi. == Zgodovina == === Prazgodovina === Sodeč po [[arheologija|arheoloških]] najdiščih v okolici (Šumberk), je bil kraj obljuden že v [[prazgodovina|prazgodovini]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13722|title=RNPD: Zaboršt - Prazgodovinska naselbina Šumberk|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> V Babji jami so arheologi našli sledove ledenodobnega lovca, pragoveda, bobra, alpskega svizca in obroček iz kovine ter sledi oglja. Najdbe so stare približno 15.000 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05296|title=RNPD: Gorjuša - Babja jama pri Krumperku|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> Na [[Šumberk (razločitev)|Šumberku]] so našli kladivasto sekiro iz neolitika, v strugi [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] pa tri kamnite sekire iz serpetina.<ref name=":0" /> Pri Dobu so našli bronasto bodalo iz bronaste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=13750|title=RNPD: Dob - Prazgodovinska naselbina|date=1. avgust 2022|accessdate=5. december 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> === Zgodovina po našem štetju === ;Stari vek V Grobljah so odkrili zidovje stare rimske postojanke. Našli so zlat kovanec rimskega cesarja Klavdija in tudi več srebrnih in bronastih kovancev. Pri prekopavanju ceste v Stobu so našli ostanke rimske ceste in izkopali dva rimska nagrobnika. ;Srednji vek V starih listinah se kraj prvič omenja sredi 13. stoletja. Med letoma 1200 in 1230 so nastale listine, kjer je omenjeno staro krajevno ime Domsseldorff. Od mnogih gradov danes stojijo le še grad Krumperk, grad Češenik in grad Črnelo. Na Goričici so še sledovi tabora okoli cerkve za obrambo pred turškimi vpadi. ;Novi vek in slamnikarstvo Zaradi ugodne prometne lege [[cesta|ceste]] [[Dunaj]]—[[Trst]] in lokalne [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|železniške proge Ljubljana—Kamnik]] in vodne energije Kamniške Bistrice so se vasi Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Stob in Študa hitro pričele razvijati. Razmah so doživele v drugi polovici 19.stoletju z razvojem slamnikarstva, ki je iz obrtniške ravni prešel na industrijsko proizvodnjo, zgrajene so bile tovarne slamnikarstva s katerimi so upravljali predvsem Tirolci. === Dvajseto stoletje === ;Prva svetovna vojna 26.julija 1914 je bila objavljena vojna napoved. Vojna z Italijo je na mesto zelo vplivala, saj ležijo ob cesti, ki je povezovala Avstro-Ogrsko s primorskimi bojišči. Po koncu vojne, leta 1918 je bila razglašena država SHS, Domžale je obiskal kralj Aleksander. [[Slika:Slavnostna razglasitev Domžal za trg 1925.jpg|thumb|right|250px|Slavnostna razglasitev Domžal za trg leta 1925]] ;Trg Domžale Slamnikarstvo je prineslo velik napredek in z združitvijo vasi [[Zgornje Domžale]], [[Spodnje Domžale]], [[Stob]] in [[Študa]] so leta 1925 nastale Domžale in bile razglašene za trg. Leta 1929 so dobile ulice. ;Druga svetovna vojna Nemška vojska je dne 11.aprila 1941 z letali bombardirala hiše, stanovanjsko poslopje, trgovino, opazovalni stolp in [[Oddajnik Domžale|oddajnik radijske postaje]] v Domžalah, nakar je sledila kratkotrajna [[italija]]nska zasedba in nato [[Tretji rajh|nemška]] [[okupacija]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila v Domžalah ves čas prisotna močna okupatorjeva postojanka. Dne 3. 9. 1941 je okupator po akciji [[partizan]]ov pri [[most]]u čez Bistrico ustrelil 10 [[talec|talcev]]. ;Satelitsko mesto Domžale so postale mesto šele 19. aprila leta [[1952]]. Takrat je bilo središče mesta deljeno na Spodnje in Zgornje Domžale. Vedno bolj so dobivale podobo [[industrija|industrijskega kraja]] z zlasti močno [[kemija|kemično]] in [[tkanina|tekstilno]] industrijo. Močno pa se je razvila tudi [[obrt]]na dejavnost. Največji uspeh je mesto doživelo v 80. letih, ko je postalo najbolj razvito mesto Slovenije in Jugoslavije, v času ko so zgradili bloke in stolpnice. Takrat je mesto dobilo novo, popolnoma spremenjeno podobo, vse stare hiše in vaški značaj so zamenjali bloki in beton. Zaradi močne navezanosti na [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je zaposlenih veliko prebivalcev in kjer prebivalci Domžal zadovoljujejo veliko mestnih potreb, imajo Domžale značaj [[Satelitsko mesto|satelitskega mesta]]. === Po letu 1991 === ;Vojna za samostojnost Glavni boj za samostojno Slovenijo se je odvijal v okolici Domžal, v [[Trzin|Trzinu]] in [[Mengeš|Mengšu]]. Jugoslovanska armada je 27. junija 1991 napadla barikade. Bombardirali so oddajnik radijske postaje, hiše in oklepnike. ;Razpad velike občine Po osamosvojitvi Slovenije so Domžale razpadle kot lokalni administrativni center velike občine, saj so se leta 1994 okoliška naselja kot središča novih občin [[Mengeš]], [[Moravče]] in [[Lukovica]] odcepile od nje. Leta 1998 se je odcepil še [[Trzin]]. == Geografija == === Lega === Domžale ležijo na [[jug|južnem]] obrobju Kamniško-mengeškega polja. Mesto leži v Ljubljanski kotlini skupaj z 8 [[km]] oddaljenim [[Kamnik]]om, 10 [[km]] oddaljeno [[Ljubljana|Ljubljano]] in 20 [[km]] oddaljenim [[Kranj]]em. Predmestne občine oz. okoliška naselja so še [[Trzin|Trzin,]] [[Mengeš]], [[Lukovica pri Domžalah]] in [[Moravče]], Od [[Letališče Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika]] so oddaljena 15 km. Nadmorska višina mesta je 297 - 304 m, mestni grič Šumberk pa leži na 358 m.n.v. === Vode === Mesto pretežno leži na desnem bregu [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]], največje reke v mestu, ki se na območju [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] izliva v reko [[Sava|Savo]]. Je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, zaradi mnogih poplav je bila regulirana leta 1973. Okoli mesta tečejo manjši potočki, ki se vse izlivajo v Kamniško Bistrico, med njimi tudi [[Mlinščica (Kamniška Bistrica)|Mlinščica]], ki je umetno ustvarjen [[industrijski kanal]]. Ime je dobila po številnih kmečkih [[Mlin|mlinih]], ki jih je poganjala voda. === Geološke značilnosti === Kotlino od [[Homec|Homca]] do [[Mengeš|Mengša]] je v pleistocenskem obdobju z erozijsko silo oblikovala [[Kamniška Bistrica]] s svojimi pritoki. Holocenski nanosi so povsem prekrili dolino in izoblikovali ravnino. == Znamenitosti == === Menačenkova domačija === [[Slika:Domžale - Menačenkova domačija (Cankarjeva 9).jpg|sličica|desno|220px|Menačenkova domačija]] {{glavni|Menačenkova domačija}} Je značilna kmečko – obrtniška hiša. Zgrajena je bila leta 1898 na pogorišču prejšnje lesene zgradbe. === Slamnikarski muzej Domžale === Muzej prikazuje razvoj [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|slamnikarstva na Domžalskem]]. V njem je zbirka slamnikov, pletenih kit in orodij za izdelovanje slamnikov. Domžalske slamnike so v 18. in 19. stoletju izvažali v mnoge evropske države, naprodaj so bili tudi v ZDA. === Parki v Domžalah === * [[Češminov park]] je na 2 ha veliki površini v osrčju mesta. Na tem prostoru se prirejajo razne prireditve. * Občinski park je manjši park ob stavbi Občine Domžale in Upravne enote. * Park državnosti je manjši park v Srednjih Jaršah. Tu se nahaja spomenik knežjega kamna. * [[Kamniška Bistrica: Zelena os regije]] poteka vse od [[Kamnik|Kamnika]] pa do [[Dol pri Ljubljani|Dola pri Ljubljani]] na bregovih reke Kamniške Bistrice, ki je najbolj urbanizirana reka v Sloveniji. * [[88 lip]] je eden najstarejših parkov, posvečen Titu. Je znotraj Zelene osi. * [[Šumberk (grič)|Šumberk]] je grič z nadmorsko višino 358 metrov ob Zeleni osi. Tu sta manjši kraška jama, imenovani Dolga jama in Podreška jama. Po Šumberku vodi tudi Gozdna učna pot Šumberk in trim steza. * [[Grobeljski drevored]] je nekoč vodil do gradu in cerkve. Do tod vodijo tudi poljske poti in sprehajališča iz Trzina in Mengša. Sedaj namesto gradu tu stoji fakulteta, cerkev, do katere vodi drevored, pa je znana po svojih freskah. * [[Domžalska spominska pot]] vodi po poteh bivše Mestne občine Domžale. === Gradovi na Domžalskem === * [[Grad Krumperk]] * [[Grad Črnelo]] * [[Grad Češenik]] === Kraške jame === * [[Dolga jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Podreška jama]] se nahaja na gozdni učni poti Šumberka. * [[Železna jama]] je 60 m dolga jama, na Gorjuši, urejena je za obiskovalce. Jamarski dom na Gorjuši hrani muzejsko zbirko, tu so razstavljeni jamski hrošči, kapniki, mah in glive, ki jih je zbiral [[Simon Robič]]. === Cerkve === [[Slika:SvMohorFortunat-Groblje.jpg|sličica|desno|220px|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] * [[Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, Groblje|Cerkev Sv. Mohorja in Fortunata]] v [[Groblje, Rodica|Grobljah]] je znana po freskah, ki jih je naslikal znani slovenski slikar [[Franc Jelovšek]] * [[Cerkev Marije vnebovzete, Domžale|Cerkev Marije vnebovzete]] je bila zgrajena v 16. stoletju na majhnem griču Goričica. Tabor jo je varoval pred turškimi vpadi, danes se po njem imenuje četrt [[Tabor, Domžale|Tabor]], kjer se cerkev nahaja. '''<big>SPB</big>''' * Je stanovanjski in poslovni objekt, v kateri se nahajajo stanovanjske nepremičnine, male trgovince, poslovni prostori, davčni in geodetski urad, banka (Delavska hranilnica) in še veliko drugega. Stanovanjski prostori SPB so bil v bivši Jugoslaviji namenjeni za družine z manjšimi dohodki in socialno šibkim. '''<big>Tržnica Domžale</big>''' * Tržnica Domžale se nahaja v samem centru mesta, kjer vsak vikend kmetje iz okoliških kmetij prodajajo svoje dobrote. Poleti se na tržnici odvija t.i. Odprta kuhinja, kjer gostinci in kuharji iz različnih držav pripravljajo tradicionalne jedi. Pozimi pa se parkirišče zraven tržnice spremeni v odprto koncertno prizorišče, kjer se odvijajo koncerti z znanimi glasbeniki in glasbenimi skupinami. '''<big>Kulturni dom Franca Bernika</big>''' * [[Slika:Kulturni dom Franca Bernika Domžale.jpg|sličica|Kulturni dom Franca Bernika Domžale]]Je kulturni center v Domžalah, narejen v spomin in čast Franca Bernika, ki je bil učitelj, kulturni delavec in zgodovinar. V kulturnem domu se prirejajo številni dogodki, kot so gledališke predstave, koncerti, razstave, filmske projekcije in druge kulturne aktivnosti. Je dom, ki časti ljubitelje kulture in umetnosti. == Izobraževanje == V mestu je 7 osnovnih šol, v Stobu je [[Osnovna šola Venclja Perka]], v centru stoji [[Osnovna šola Domžale]], na Rodici sta [[Osnovna šola Rodica]] in [[Osnovna šola Roje]], v Preserjah je [[Osnovna šola Preserje pri Radomljah]], v Dobu [[Osnovna šola Dob]] in v Dragomlju [[Osnovna šola Dragomelj]]. Srednja šola Domžale ima dve enoti: gimnazijo ter poklicno in strokovno šolo. Obe sta v središču mesta. Pri Domžalah ima sedež tudi visokošolska ustanova - Oddelek za zootehniko [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete v Ljubljani]] na Rodici. V Stobu pa ima svoje prostore [[Glasbena šola Domžale]]. == Šport in rekreacija == ;Športno mesto V Domžalah je zelo razvita športna dejavnost, v ospredju pa sta [[Nogometni klub Domžale]] in [[Košarkarski klub Helios Domžale]]. Košarkarska zgodba se je začela pisati po 2. svetovni vojni, klub že vrsto let sodeluje v [[Jadranska liga|Jadranski ligi]]. Nogometaši so svojo pot začeli leta 1921, vrhunec pa doživeli v sezonah 2006/2007 in 2007/2008, ko so dvakrat zapored osvojili naslov državnih prvakov. ;Športni park - Martin Krpan V domžalskem športnem parku se nahaja Kopališče Domžale, teniško igrišče Ten-Ten, več nogometnih igrišč, zunanje košarkarsko igrišče,skate park, pozimi pa tudi drsališče. Poleg se nahaja tudi nogometni in atletski stadion Domžale. ;Športna dvorana Domžale [[Košarkarski klub Helios Domžale]] ima dvorano v centru mesta, v Športni dvorani Domžale. ;Drugo V okolici se nahajajo tudi šole jahanja, priljubljeno je jahanje lipicancev v okolici gradu Krumperk. Prenovljena je tudi rekreacijska os ob Kamniški Bistrici s fitnesi na prostem, trim stezo in gozdno učno potjo na bližnjem Šumberku. Enkratna priložnost za kratek izlet v naravo je obisk poučne okoljske poti Blata Mlake, ob bajerju Černelo v Radomljah. V sklopu Arboretuma Volčji Potok so na voljo tudi golf igrišča. == Mediji == ;Časopisi Domžalski lokalni časopisi so ''Slamnik'' (občinsko glasilo), ''Domžalske novice'', Domzalec.si, časopis ''Domžurnal'' pa izhaja za več občin v regiji. ;Radio Radijska postaja v mestu je [[Radio Hit]], danes znan po celotni državi. Blizu Štude se nahaja tudi danes izklopljeni [[Oddajnik Domžale|srednjevalovni radijski oddajnik]], pred leti pa so nameravali na to mesto prestaviti stavbo [[RTV Slovenija|RTV Slovenije]]. == Promet == [[Slika:Domzale-train station-July 2010.JPG|220px|sličica|Železniška postaja Domžale]] ;Železniška postaja Domžale so z občinami [[Trzin]], [[Kamnik]] in [[Ljubljana]] povezane z [[Železniška proga Ljubljana Šiška - Kamnik Graben|železniško progo Kamnik - Ljubljana]]. ;Avtobusna postaja Podjetje Arriva upravlja z medkrajevnimi linijami do okoliških občin [[Trzin]], [[Mengeš]], [[Moravče]], [[Lukovica]], ter do občin [[Kamnik]], [[Gornji Grad]] in [[Ljubljana]]. Z redno medkrajevno linijo [[Ljubljana]] - [[Zagorje ob Savi|Zagorje]], s katero upravlja podjetje [[Integral Zagorje]], je mesto povezano tudi z Zasavjem. Mesto je povezano tudi z redno medregionalno linijo [[Murska Sobota]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Koper]] - [[Piran]] in linijo [[Ljutomer]] - [[Maribor]] - [[Celje]] - [[Ljubljana]] - [[Postojna]] - [[Ajdovščina]] - [[Nova Gorica]]. ;Štajerska avtocesta Mesto je povezano s [[Avtocesta A1|štajersko avtocesto Maribor - Ljubljana]]. Avtocestni izvoz Domžale se nahaja v naselju [[Zaboršt]], v fazi načrtovanje je tudi novi avtocestni izvoz Domžale-Študa, ta še bližje centru, nahajal se bo v naselju [[Študa]]. == Ustanove v Domžalah == * [[Kulturni dom Franca Bernika Domžale]] * [[Kulturni dom Toma Brejca]] * [[Knjižnica Domžale]] * [[Zdravstveni dom Domžale]] * [[Dom upokojencev Domžale]] * [[Pošta Domžale]] * [[Hala KC Domžale]] * [[Upravna enota Domžale]] == Mednarodno povezovanje == Domžale sodelujejo z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi: * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Koprivnica]] * {{ikonazastave|ZDA}} [[Euclid]] * {{ikonazastave|Švica}} [[Ruti]] == Znane osebnosti == * [[April (pevka)|April]], slovenska pevka * [[Aci Bertoncelj]], pianist in glasbeni pedagog * [[Matjaž Brojan]], novinar in publicist * [[Eva Černe]], pevka * [[Neža Drobnič]], pevka, filmska igralka in televizijska napovedovalka * [[Alenka Gotar]], pevka * [[Špela Grošelj]], pevka * [[Franc Habe]], agronom * [[Katarina Habe]], pevka * [[Stane Habe]], glasbeni pedagog * [[Tomaž Habe]], skladatelj in glasbeni pedagog * [[Toni Dragar]], župan Občine Domžale * [[Nenad Jovičić]], filmski snemalec * [[Janez K. Lapajne]], geofizik in seizmolog * [[Janez Lapajne]], režiser * [[Veronika Podgoršek]], psihoterapevtka, pisateljica, kolumnistka, predavateljica * [[Daniel Popovič]], pevec * [[Aiken Veronika Prosenc]], filmska producentka * [[Adam Ravbar]], baron * [[Franc Rode]], nadškof in kardinal * [[Karmen Stavec]], pevka * [[Stane Stražar]], kronist, publicist in društveni delavec * [[Alenka Strnad]], radijska voditeljica * [[Martina Šraj]], pevka * [[Vera Terstenjak Jovičić]], slikarka * [[Gregor Virant]], politik, minister za notranje zadeve in javno upravo * [[Saša Vuga]], pisatelj, dramaturg in scenarist * [[Cvetka Zalokar Oražem]], političarka, poslanka in književnica * [[Tanja Zajc Zupan]], citrarka * [[Mara in njene pevke]] *[[Marko Žerovnik]], geograf in tematski kartograf, ravnatelj, potopisec, pisatelj in pesnik ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Menačnikova hiša]] *[[Mačkovci, Domžale]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.domzale.si/ {{Domžale}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Naselja Občine Domžale]] [[Kategorija:Domžale|*]] {{normativna kontrola}} 8ry5xqkqneci3yuhw1zb9gl22vstum7 0 90527 6708893 6708213 2026-07-09T15:18:22Z Marko3 1829 6708893 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Burgundija}} {{Infopolje francoska regija | official_name = Burgundija | native_name = Bourgogne <small>(francosko)</small> | settlement_type = [[Francoske regije|Francoska regija]] | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Flag of Bourgogne.svg | flag_size = 80px | image_shield = Blason fr Bourgogne.svg | shield_size = 80px | image_blank_emblem = | image_map = Bourgogne in France.svg | map_caption = | motto = | coordinates = <!-- wd --> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flagu|Francija}} | extinct_title = Ukinjeno | extinct_date = 2016-01-01 | seat_type = [[Prefekture v Franciji|Prefektura]] | seat = [[Dijon]] | parts_type = [[Seznam departmajev Francije|Departmaji]] | parts_style = list | parts = 4 | p1 = [[Côte-d'Or]] | p2 = [[Saône-et-Loire]] | p3 = [[Yonne]] | p4 = [[Nièvre (departma)]] | leader_party = [[Socialistična stranka (Francija)|PS]] | leader_title = Predsednik<br>regijskega sveta | leader_name = François Patriat | area_footnotes = | area_total_km2 = 31.582 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | population_footnotes = | population_total = 1631000 | population_as_of = 2008-01-01 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +01:00 | timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset1_DST = +02:00 | blank_name_sec1 = [[BDP]]&nbsp;(2024)<ref>{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en|title=EU regions by GDP, Eurostat}}</ref> | blank_info_sec1 = 16. med rancoskimi regijami | blank1_name_sec1 = Skupaj | blank1_info_sec1 = €58,023 milijard | blank2_name_sec1 = Per capita | blank2_info_sec1 = €35.795 | blank_name_sec2 = [[NUTS Regija]] | blank_info_sec2 = FR2 | website = [https://web.archive.org/web/20151230215053/http://www.xn--rgion-bourgogne-bnb.fr/ www.xn--rgion-bourgogne-bnb.fr (archive)] | iso_code = FR-D | footnotes = }} '''Burgundija''' ({{langx|fr|link=no|Bourgogne}} {{IPA|fr|buʁɡɔɲ||fr-Bourgogne.ogg}}; [[burgundščina]]: {{lang|mis|Bregogne|italic=yes}}) je zgodovinska regija v Franciji,<ref>{{Cite news |title=Burgundy - Roman, Medieval, Renaissance {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Burgundy/History |access-date=2026-06-18 |work=Encyclopedia Britannica |language=en}}</ref> ki v splošnem ustreza ozemlju nekdanje [[Francoske regije|upravne regije]] z istim imenom, ki je obstajala od leta 1982 do 2015, preden je bila 1. januarja 2016 združena v Burgundijo-Franche-Comté.<ref>[http://www.lemonde.fr/politique/article/2014/12/17/la-carte-a-13-regions-definitivement-adoptee_4542278_823448.html La carte à 13 régions définitivement adoptée], Le Monde, 17 December 2014, accessed 2 January 2015</ref> Njeno [[glavno mesto|glavno]] in hkrati največje [[mesto]] je bilo [[Dijon]]. Burgundija, poimenovana po Burgundcih, je bila zgodovinsko povezana z več političnimi entitetami, predvsem z [[Vojvodina Burgundija|vojvodino Burgundijo]], ki je nastalo v zgodnjem srednjem veku in kasneje postalo ena najpomembnejših kneževin [[Francosko kraljestvo|Francoskega kraljestva|]]. V 14. in 15. stoletju je vojvodstvo tvorilo jedro [[Burgundska država|Burgundske države]], pomembne sile v poznosrednjeveški zahodni Evropi.<ref>{{Cite book |last=Wim |first=Blockmans |url=http://worldcat.org/oclc/913446839 |title=Staging the Court of Burgundy&thinsp;: proceedings of the Conference "The splendour of Burgundy" |date=2013 |publisher=Harvey Miller |isbn=978-1-905375-82-0 |oclc=913446839 }}</ref> Burgundija je znana po svojih zgodovinskih spomenikih, samostanski dediščini in vinu, zlasti [[Burgundsko vino|burgundskem vinu]]. Med večjimi verskimi središči so bili [[Cluny (opatija)]], [[Opatija Cîteaux]] in [[bazilika v Vézelayu]], medtem ko se je [[Dijon]] razvil v pomembno središče politike, kulture, umetnosti in učenja.<ref>{{Cite journal |last=Bouchard| first=Constance B. |date=July 1990 |title=Merovingian, Carolingian and Cluniac Monasticism: Reform and Renewal in Burgundy |url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-ecclesiastical-history/article/abs/merovingian-carolingian-and-cluniac-monasticism-reform-and-renewal-in-burgundy/FA1DB5CC070A6E9E023C962B475CEF26 |journal=The Journal of Ecclesiastical History |language=en |volume=41 |issue=3 |pages=365–388 |doi=10.1017/S0022046900075199 |s2cid=162228105 |issn=1469-7637 |url-access=subscription }}</ref> == Etimologija == Burgundija je dobila ime po [[Burgundi]]h, [[Germani|vzhodnogermanskem ljudstvu]], ki se je v poznem rimskem obdobju preselilo proti zahodu onkraj [[Ren]]a.<ref>Poupardin, René, {{Cite EB1911|wstitle=Burgundy}}</ref> Ime ''Burgundija'' je v zgodovini označevalo številne politične entitete. Prvič se je pojavilo v 9. stoletju kot eden od naslednikov starodavnega kraljestva Burgundcev, ki je po osvojitvi leta 532 postalo sestavni del [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]]. Od uvedbe francoskega departmajskega sistema leta 1790 se Burgundija nanaša na geografsko območje, ki obsega štiri departmaje: [[Côte-d'Or]], [[Saône-et-Loire]], [[Yonne]] in [[Nièvre (departma)|Nièvre]].<ref>{{cite book |url= https://books.google.com/books?id=pbspjvZst5UC&pg=PA201|title= Provinces, départements, régions: L'organisation administrative de la France d'hier à demain|last= Masson|first= Jean-Louis|date= 1984|page=201website= Google Livres (French Google Books site)|language=fr|publisher= Éditions Fernand Lanore|isbn= 9782851570031|access-date= 2020-05-23}}</ref> == Zgodovina == [[File:Chatillon-sur-Seine - Musée du Pays chatillonnais - Cratère de Vix - 012 (cropped).jpg|thumb|''Vixov krater'', grška posoda za mešanje vina, najdena v grobu Vix]] [[File:Arms of the Duke of Burgundy (1364-1404).svg|thumb|100px|left|Grb drugega vojvodstva Burgundije in kasneje province]] Prvi zabeleženi prebivalci območja, ki je kasneje postalo Burgundija, so bila različna plemena galskih [[Kelti|Keltov]], med katerimi so bili najpomembnejši polrepublikanski Edui, ki so bili po galskem porazu v bitki pri Aleziji sčasoma vključeni v [[Rimsko cesarstvo]].<ref>{{Cite web|title=Battle of Alesia {{!}} Facts, Summary, & Combatants|url=https://www.britannica.com/event/Battle-of-Alesia-52-BCE|access-date=2020-09-09|website=Encyclopædia Britannica|language=en|archive-date=8 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008081951/https://www.britannica.com/event/Battle-of-Alesia-52-BCE|url-status=live}}</ref> Galsko-rimska kultura je cvetela v rimskem obdobju. V 4. stoletju so se Burgundi, germansko ljudstvo, ki je morda izviralo z baltskega otoka Bornholm, naselili v zahodnih Alpah. Ustanovili so Burgundsko kraljestvo,<ref>{{Cite web |title=The history of the Burgundy, the rise of a Dukedom |url=https://www.burgundy-canal.com/burgundy-history-1 |access-date=2026-06-18 |website=Burgundy Canal |language=en-us}}</ref> ki ga je v 6. stoletju osvojilo drugo germansko pleme, [[Franki]].<ref>{{Cite web|last=S|first=Alen|title=Kingdom of the Burgundy (406-534)|url=https://www.shorthistory.org/middle-ages/germanic-tribes/kingdom-of-the-burgundians-406-534/|access-date=2020-11-25|website=Short history website|date=16 February 2017 |language=en-US}}</ref> Pod frankovsko oblastjo je Burgundsko kraljestvo obstajalo več stoletij. Sodobna Burgundija obsega le severozahodne dele starodavnega Burgundskega kraljestva, ki je imelo veliko širši ozemeljski obseg. Leta 843 so bila v skladu z Verdunsko pogodbo stara burgundska ozemlja razdeljena, severozahodne regije pa so bile dodeljene [[Zahodnofrankovsko kraljestvo|Zahodnofrankovskemu kraljestvu]]. Od začetka 10. stoletja so bile te regije organizirane kot [[vojvodina Burgundija]] in so ostale pod suverenostjo Francoskega kraljestva. Od leta 1004 je vojvodini vladala rodbina Burgundi, kadetska veja francoske kraljeve hiše [[Kapetingi|Kapetingov]], ki je približno ustrezala mejam in ozemlju poznejše upravne regije Burgundija. Po izumrtju burgundske moške linije se je vojvodina vrnila pod francoskega kralja in rodbino [[Valoijci|Valois]]. Kasneje je bila regija razdeljena med vojvodino Burgundijo (na zahodu) in svobodno [[Burgundska grofija|Burgundsko grofijo]] (na vzhodu). Vojvodina Burgundija je bolj znana od obeh, kasneje je postala francoska provinca Burgundija, medtem ko je grofija Burgundija postala francoska provinca [[Franche-Comté]]. Sodobni obstoj Burgundije ima korenine v razpadu Frankovskega cesarstva. V 1880-iha so obstajale štiri Burgundije: vojvodstvo, grofija ter kraljestva Zgornja in Spodnja Burgundija. V srednjem veku je bila Burgundija dom nekaterih najpomembnejših zahodnih cerkva in samostanov, vključno s tistimi v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Opatija Cîteaux]] in [[bazilika v Vézelayu]]. Cluny, ustanovljen leta 910, je stoletja močno vplival na Evropo. Prva [[cistercijani|cistercijanska]] opatija je bila ustanovljena leta 1098 v Cîteauxu. V naslednjem stoletju je bilo po vsej Evropi ustanovljenih na stotine cistercijanskih opatij, predvsem zaradi karizme in vpliva [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda iz Clairvauxa]]. [[Cistercijanska opatija v Fontenayju]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je danes najbolje ohranjena cistercijanska opatija v Burgundiji. Opatija Vézelay, ki je prav tako na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je še vedno izhodišče za romanja v [[Santiago de Compostela]].<ref name=ParisDigest>{{Cite web | url=https://www.parisdigest.com/burgundy/burgundy.htm |title=Burgundy |year=2018 |publisher=Paris Digest |access-date=2018-08-10 |archive-date=24 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043403/https://www.parisdigest.com/burgundy/burgundy.htm |url-status=live }}</ref> Cluny je bil med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] skoraj popolnoma uničen.<ref>{{Cite web|date=2020-03-21|title=Cluny, The second Rome|url=https://www.interkultur.fr/events/cluny/|access-date=2020-11-25|website=Interkultur Paris|language=en-US|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043406/https://www.interkultur.fr/events/cluny/|url-status=dead}}</ref> Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je kralj [[Ivan II. Francoski]] vojvodstvo podaril svojemu najmlajšemu sinu [[Filip Drzni|Filipu Drznemu]].<ref>{{Cite web |title=The Dukes of Burgundy, who where they and the history |url=https://www.burgundy-canal.com/burgundy-history-dukes |access-date=2026-06-18 |website=Burgundy Canal |language=en-us}}</ref> Vojvodstvo je kmalu postalo glavni tekmec krone. Dvor v Dijonu je zasenčil francoski dvor tako gospodarsko kot kulturno. Filipov vnuk Drznega, [[Filip Dobri]], je pridobil Namur, [[Grofija Hainaut|Hainaut]], Brabant in [[Holandija|Hoilandijo]] v sodobni [[Belgija|Belgiji]] in na Nizozemskem. Po poroki [[Filip Drzni|Filipa Valoiškega]] in Margarete III. Flandrijske je bilo vojvodstvo Burgundija vključeno v nastajajočo Valois-Burgundsko državo, skupaj z deli [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]], ki so postali skupno znani kot [[Burgundska Nizozemska]]. Po nadaljnjih pridobitvah Svobodne Burgundske grofije in različnih drugih posesti je [[Vojvodina Burgundija]] prišla v posest številnih francoskih in cesarskih fevdov, ki so se raztezali od zahodnih Alp do Severnega morja in v nekaterih pogledih spominjali na staro [[Srednjefrankovsko kraljestvo]] [[Lotaringija|Lotaringijo]]. Valois-Burgundska država<ref>{{Cite book |last=Schnerb |first=Betrand |title=L'État bourguignon |publisher=Perrin |year=1999 |isbn=978-2-262-02360-7 |location=Paris |language=French }}</ref> je bila sama po sebi ena največjih sestavljenih političnih skupnosti, ki so obstajale v zahodni Evropi v poznem srednjem veku. Veljala je za eno glavnih regionalnih sil 14. in 15. stoletja.<ref>{{Cite web |title=Introduction to Valois Burgundy |url=http://employees.oneonta.edu/farberas/arth/arth214_folder/burgundy_intro.html |access-date=2026-06-18 |website=employees.oneonta.edu}}</ref> Burgundski vojvode so bili med najbogatejšimi in najmočnejšimi knezi v Evropi in so jih včasih imenovali ''veliki vojvode Zahoda''.<ref>{{Cite journal |last=Doudet |first=Estelle |date=2002-12-15 |title=Le surnom du prince: la construction de la mémoire historique par un Rhétoriqueur |journal=Questes |volume=2 |issue=2 |pages=6–7 |doi=10.4000/questes.2597 |issn=2102-7188 |doi-access=free }}</ref> Burgundska država je bila zaradi svojih posesti pomembno evropsko središče trgovine in komerciale. [[File:Military flag of the Burgundian state under Duke Charles the Bold.jpg|thumb|upright=0.7|Vojaška zastava Burgundske države med vladavino Karla Drznega]] Izumrtje dinastije konec 15. stoletja je privedlo do tega, da je kralj [[Ludvik XI. Francoski]] vključil vojvodstvo v francoske kronske dežele, medtem ko je večina burgundskih posesti v Nizozemski deželi prešla na hčerko vojvode Karla Drznega, [[Marija Burgundska|Marijo]] in njene habsburške potomce. Tako je delitev burgundske dediščine zaznamovala začetek večstoletnega francosko-habsburškega rivalstva in igrala ključno vlogo v evropski politiki še dolgo po tem, ko je Burgundija izgubila svojo vlogo neodvisne politične identitete. Leta 1477 je bil v bitki pri Nancyju med burgundskimi vojnami v bitki ubit zadnji vojvoda Karel Drzni, vojvodstvo pa je bilo priključeno Franciji in postalo provinca. Vendar so severni del cesarstva zavzeli avstrijski [[Habsburžani]].<ref>{{Cite web|title=The Duchy of Burgundy, Medieval Powerhouse {{!}} eHISTORY|url=https://ehistory.osu.edu/articles/duchy-burgundy-medieval-powerhouse|access-date=2020-11-25|website=ehistory.osu.edu|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043405/https://ehistory.osu.edu/articles/duchy-burgundy-medieval-powerhouse|url-status=live}}</ref> === Provinca Burgundija === Od leta 1482 do 1790 je bilo nekdanje vojvodstvo Burgundija ena od francoskih provinc. Tako je bila provinca Burgundija. V tem času so nekatera območja, ki so bila prej pod nadzorom savojske države, prišla pod nadzor Francije in bila dodana provinci Burgundija. V zgodnjem novem veku je bilo vojvodstvo Burgundija dodeljeno kot apanaža različnim članom francoske kraljeve dinastije. Zaradi kasnejših upravnih reform v času republikanske dobe je bila stara burgundska provinca ukinjena in razdeljena na več departmajev. Z francosko revolucijo konec 18. stoletja so upravne enote provinc izginile, vendar so bile v 1970-ih v času Pete republike ponovno ustanovljene kot regije. Sodobna upravna regija obsega večino nekdanjega vojvodstva. Leta 2016 sta se Burgundija in zgodovinska regija Franche-Comté zaradi upravnih namenov združili v novo regijo [[Burgundija-Franche-Comté]].<ref>{{cite web |title=LOI n° 2015-29 du 16 janvier 2015 relative à la délimitation des régions, aux élections régionales et départementales et modifiant le calendrier électoral |url=https://www.legifrance.gouv.fr/eli/loi/2015/1/16/2015-29/jo/texte |website=Legifrance |access-date=20 May 2020 |language=fr |publisher=Secrétariat général du Gouvernement |archive-date=24 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043413/https://www.legifrance.gouv.fr/jorf/id/JORFTEXT000030109622?r=7MOOeqdqs8 |url-status=live }}</ref> == Geografija == Regija Burgundija je večja od starega vojvodstva Burgundije in manjša od območja, ki so mu vladali burgundski vojvode, od sodobne Nizozemske do meje Auvergne. Danes Burgundijo sestavljajo stare province: *Burgundija: Côte-d'Or, Saône-et-Loire in južna polovica Yonna. To ustreza stari vojvodini Burgundiji (pozneje imenovani provinca Burgundija). Vendar pa stara grofija Burgundija (pozneje imenovana provinca Franche-Comté) ni vključena v regijo Burgundija, ampak sestavlja regijo Franche-Comté. Poleg tega je majhen del vojvodine Burgundije (provinca Burgundija) zdaj znotraj regije [[Šampanja - Ardeni]]. *Nivernais: zdaj departma Nièvre *Severna polovica Yonna je ozemlje, ki ni bilo del Burgundije (vsaj ne od 11. stoletja) in je bila meja med Šampanjo, [[Île-de-France]] in Orléanais, ki je bila del vsake od teh provinc v različnih obdobjih zgodovine. === Glavne skupnosti === [[File:Place_du_Bareuzai.jpg|thumb|Dijon, Place François-Rude]] {{div col|colwidth=22em}} * [[Autun]] * [[Auxerre]] * [[Avallon]] * [[Beaune]] * [[Chalon-sur-Saône]] * [[Dijon]] * [[Le Creusot]] * [[Mâcon]] * [[Montceau-les-Mines]] * [[Nevers]] * [[Paray-le-Monial]] * [[Sens]] {{div col end}} Podnebje te regije je v bistvu oceansko (''Cfb'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]) s celinskim vplivom (včasih imenovano "polcelinsko podnebje"). == Kultura == Burgundija je eno glavnih vinorodnih območij Francije. Znana je po rdečih in belih vinih, večinoma narejenih iz grozdja [[Pinot noir]] oziroma [[Chardonnay]], čeprav lahko najdemo tudi druge sorte grozdja, vključno z Gamay, Aligote, [[Pinot blanc]] in [[Sauvignon blanc]]. Regija je razdeljena na [[Côte-d'Or]], kjer najdemo najdražja in cenjena burgundska vina, ter [[Beaujolais]], Chablis, Côte Chalonnaise in Mâcon. Ugled in kakovost vrhunskih vin, skupaj z dejstvom, da se pogosto proizvajajo v majhnih količinah, sta privedla do velikega povpraševanja in visokih cen, pri čemer se nekatera burgundska vina uvrščajo med najdražja vina na svetu.<ref>{{Cite web|url=https://www.visitfrenchwine.com/en/vineyard/visit-the-vineyards-of-bourgogne-wine-tourism|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313124650/http://www.visitfrenchwine.com/en/vineyard/visit-the-vineyards-of-bourgogne-wine-tourism|url-status=usurped|archive-date=13 March 2016|title = Bourgogne| work=The greatest destinations in the vineyards of France – France’s official wine tourism portal |date = 15 January 2016}}</ref> Kar zadeva kulinariko, je regija znana po [[dijonska gorčica|dijonski gorčici]], govedini ''charolais'', piščancu ''bresse'', burgundskih jedeh ''[[Coq au vin]]'' in govedini ''bourguignon'' ter siru ''époisses''.<ref name=":0">{{Cite web|url=https://us.france.fr/en/news/article/burgundy|title=Visit Burgundy, a Land of Adventure|website=us.france.fr|access-date=17 November 2019|archive-date=24 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201224043407/https://us.france.fr/en/news/article/burgundy|url-status=live}}</ref> Med turističnimi znamenitostmi Burgundije so: [[skala Solutré]], [[Hospices de Beaune]], [[palača burgundskih vojvod]] v Dijonu ter številni renesančni in srednjeveški gradovi, gradovi, cerkve in opatije. Prej je bil jugovzhodni del Burgundije močno industrializiran, s premogovniki v bližini [[Montceau-les-Mines]] ter livarnami železa in kristalnimi tovarnami v [[Le Creusot]]u. Te industrije so v drugi polovici 20. stoletja upadle. Lokalno narečje je znano kot burgundsko (''Bourguignon''); je [[Oilski jeziki]], podoben standardni francoščini, vendar z nekaj francosko-provansalskega in nizozemskega vpliva.<ref>{{Cite web|url=https://diaryofawinebuyer.wordpress.com/tag/bourguignon-morvandiau/|title=Bourguignon-Morvandiau|website=Diary of a Winebuyer|date=26 April 2016 }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.lel.ed.ac.uk/wsc/img/WSC4_Accepted.pdf |title=4th Workshop on Sound Change: Accepted Abstracts |publisher=University of Edinburgh |date=2017 |access-date=19 July 2022 |archive-date=28 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211228161020/http://www.lel.ed.ac.uk/wsc/img/WSC4_Accepted.pdf |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=a4GynMSRZ6gC&dq=Bourguignon-++franco+provencal&pg=PA89|title=Language and National Identity: Comparing France and Sweden|first=Leigh|last=Oakes|date=15 April 2001|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=9789027218483 |via=Google Books}}</ref> <gallery> File:Meursault,Burgundy.jpg|Vinogradi Chardonnay v bližini mesta Meursault File:Vineyards in Burgundy France.jpg|Vinogradi v La Roche-Vineuse File:Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg|[[Château de La Clayette]] File:Evaireman de lai peste.png|Pesem v burgundskem narečju </gallery> == Glej tudi == *[[burgundsko vino]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Bourgogne}} {{wikivoyage|Burgundy}} * [https://web.archive.org/web/20130521174615/http://www.france.fr/en/regions-and-cities/burgundy-history-open-air Burgundy : history in the open air]—Official French website * [https://web.archive.org/web/20130215030614/http://www.insee.fr/fr/regions/bourgogne/ Burgundy statistics] on INSEE website * [https://web.archive.org/web/20160113150226/http://www.cr-bourgogne.fr/ Regional Council website] * [http://about-france.com/regions/burgundy.htm Short guide to Burgundy] with main tourist attractions {{FrancoskeReg}} {{Zgodovinske province Francije}} [[Kategorija:Bivše regije Francije]] [[Kategorija:Burgundija|*]] {{normativna kontrola}} 1qtkvvyqna983kicp0r7b50rgt7ymp6 0 92233 6708881 6662547 2026-07-09T14:28:25Z Kranjski Timijan 249731 pp in boljša fotografija stolnice 6708881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Stolna župnija svetega Danijela Celje | latin = | image =Celje Cathedral 13.jpg | caption =Stolnica sv. Danijela | country = [[Slovenija]] | headquarters = Slomškov trg 2<br>3000 Celje | parish_church = [[cerkev sv. Danijela, Celje]] | dedication = [[sveti Danijel]] | established = | first_mentioned = [[1229]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Celje|Celje]] | province = [[Metropolija Maribor|Maribor]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Tadej Linasi | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = [[Friderik Kolšek]], opat in prelat | neigboring_parishes = [[Župnija Celje – Sveta Cecilija]], [[Župnija Celje – Blaženi Anton Martin Slomšek]], [[Župnija Celje – Sveti Duh]] |name=Stolna župnija svetega Danijela Celje}} '''Stolna župnija svetega Danijela Celje''' (nekdaj Stolno-opatijska župnija Celje – Sveti Danijel) je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. Župnijska cerkev župnije in stolna cerkev [[Škofija Celje|škofije]] je [[Stolnica sv. Danijela, Celje|stolnica sv. Danijela]] v [[Celje|Celju]]. == Zgodovina == ===Antična doba=== Že v prvih stoletjih se je v [[Celje|Celju]] oblikovala močna [[Krščanstvo|kršcanska]] skupnost. Po legendi naj bi v antični [[Celeia (razločitev)|Celeii]] deloval [[duhovnik]] [[Oranius]], ki je duhovno vzgajal kasnejšega [[Škof|škofa]] [[Norik (rimska provinca)|Norika]], [[Maksimilijan Celjski|Maksimilijana Celjskega.]] Dokaz za obstoj zgodnjekrščanske skupnosti v Celju so tudi mnoga arheološka najdbišča, kot sta starokrščanska [[bazilika]] in [[krstilnica]]. ===Srednji vek=== Celje je bilo dolgo del pražupnije Žalec, vendar je bilo kasneje, zaradi vplivnosti Vovbrških gospodov izvzeto. Prvi celjski župnik [[Rubertus plebanus]] je omenjen leta 1229. V naslednjih stoletjih se v takrat še mestni župniji zvrsti več župnikov, ki jim pomagajo [[kaplan|kaplani,]] [[Vikar|vikarji]]... ===Nastanek opatije=== Leta 1740 je [[papež Benedikt XIV.]] podelil naslov in pravice [[Opat|opata]] župniku [[Pražupnija|pražupnije]] [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] dr. Jožefu Juriju Valentinu Schrökingerju pl. Nayembergu in vsem njegovim naslednikom. Njegov naslednik Martin Ferdinand Bartholotti pa je naziv prodal takratnemu celjskemu mestnemu župniku in savinjskemu [[Arhidiakon|arhidiakonu]] Martinu Jožefu Sumplicherju, ki pa je prosil [[Papež Klemen XIII.|papeža Klemna XIII.]] naj prestavi sedež opatije iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu v [[Celje]]. Njegova želja je bila uslišana, saj je 18. decembra 1761 papež prestavil sedež opatije. Tako se je na vse naslednje celjske župnike prenesel tudi naslov opata. Seznam opatov: # Martin Jožef Sumplicher: celjski [[župnik]] (1755 do 1761), [[arhidiakon]], prvi [[opat]] (1761 do 1762)   # Martin Ferdinand Bartholotti (1763 do 1785) # Peter Anton Weisenhaus: zadnji savinjski arhidiakon, kasneje odstopil (1786 do 1799) # Frančišek (tudi Franc) Anton Hoblnik (1801 do 1829)             # Frančišek Ksaver Šneider (1829 do 1845)     # [[Anton Martin Slomšek]]: kasneje [[Lavantinska škofija|lavantinski škof]] (1846)                                     # Matija Vodušek (1847 do 1872)               # Anton Vrečko (1873 do 1890) # [[Franc Ogradi]] (1890 do 1921)               # Peter Jurak (1924 do 1944) # Peter Kovačič (1946 do 1966) # [[Friderik Kolšek]]: [[prelat]] (1969 do 1997)   # Marjan Jezernik: zadnji celjski opat, ostane mu naziv (1998 do 2021) === Moderna doba === 15. avgusta 1987 se je od stolne župnije izločila nova mestna župnija [[Župnija Celje - Sv. Duh|Sveti Duh]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[škofija Celje]], je bila župnija del [[Celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|škofije Maribor]]. Prav tako je z ustanovitvijo celjske škofije cerkev svetega Danijela postala [[stolnica]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij Škofije Celje dne 1. septembra 2021<ref>{{navedi splet|url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/|title=Škofija Celje - dekanije|accessdate=10. marec 2023|date=|format=|work=}}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | {{Slika d|Q10976749|150px}} | [[Stolnica sv. Danijela, Celje|stolnica sv. Danijela ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Celje]] |- |} Župnijska cerkev župnije in obenem stolna cerkev [[Škofija Celje|Škofije Celje]] je stolnica svetega Danijela v [[Celje|Celju]].<ref>{{Navedi splet|title=Celje Sv. Danijel – Celje stolnica|url=https://celje-stolnica.si/|accessdate=2026-01-16|language=sl-SI}}</ref> {{glavni|Stolnica sv. Danijela, Celje}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Sv. Danijel]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Sv. Danijel]] [[Kategorija:Župnija Celje - Sv. Danijel]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] fbzx1lz7c53hhknjver0m3422frdak3 0 92415 6708877 6687201 2026-07-09T14:22:58Z Kranjski Timijan 249731 pp 6708877 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |name=Stolna župnija svetega Nikolaja Ljubljana |image=[[Slika:StNicholas-Ljubljana.JPG|250px|]] |caption=[[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Stolnica sv.&nbsp;Nikolaja]] |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Nadškofija Ljubljana]] |zupnik=[[Jože Plut]] |sedez=Dolničarjeva ulica 1, Ljubljana |drzava=[[Slovenija]] |splet= |parish_church=Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana}} '''Stolna župnija svetega Nikolaja Ljubljana''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Ljubljana - Center|Dekanije Ljubljana Center]] [[nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. [[Župnijska cerkev|Župnijska]] cerkev župnije in hkrati [[stolna cerkev]] [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]] je [[stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnica sv. Nikolaja]] v [[Četrtna skupnost Center|Stari Ljubljani]]. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://zupnija-lj-stolnica.rkc.si/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] [[Kategorija:Dekanija Ljubljana Center]] [[Kategorija:Župnije v Ljubljani|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] {{RKC-stub}} h2k2bpsrhrhdklvlxabt3mcliwe76th 0 93563 6709096 6365246 2026-07-10T07:19:18Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši AEK Larnace]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709096 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Mauro Camoranesi | fullname = Mauro Germán Camoranesi Serra | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 174 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]] | years1 = 1995–1996 |clubs1 = [[Club Atlético Aldosivi|Aldosivi]] |caps1 = 31 |goals1 = 0 | years2 = 1996 |clubs2 = [[Santos Laguna]] |caps2 = 13 |goals2 = 1 | years3 = 1997 |clubs3 = [[Montevideo Wanderers|Wanderers]] |caps3 = 6 |goals3 = 1 | years4 = 1997–1998 |clubs4 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]] |caps4 = 38 |goals4 = 16 | years5 = 1998–2000 |clubs5 = [[Cruz Azul]] |caps5 = 75 |goals5 = 21 | years6 = 2000–2002 |clubs6 = [[Hellas Verona F.C.|Verona]] |caps6 = 54 |goals6 = 7 | years7 = 2002–2010 |clubs7 = [[Juventus F.C.|Juventus]] |caps7 = 224 |goals7 = 27 | years8 = 2010–2011 |clubs8 = [[VfB Stuttgart]] |caps8 = 7 |goals8 = 1 | years9 = 2011–2012 |clubs9 = [[Club Atlético Lanús|Lanús]] |caps9 = 35 |goals9 = 0 | years10 = 2012–2014 |clubs10 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]] |caps10 = 39 |goals10 = 3 | nationalyears1 = 2003–2010 |nationalteam1 = [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] |nationalcaps1 = 55 |nationalgoals1 = 4 | manageryears1 = 2015 |managerclubs1 = [[Coras de Tepic]] | manageryears2 = 2016 |managerclubs2 = [[Club Atlético Tigre|Tigre]] | manageryears3 = 2016–2017 |managerclubs3 = [[Cafetaleros de Tapachula|Tapachula]] | manageryears4 = 2020 |managerclubs4 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | manageryears5 = 2020–2021 |managerclubs5 = [[NK Maribor|Maribor]] | manageryears6 = 2023–2024 |managerclubs6 = [[Floriana F.C.|Floriana]] | manageryears7 = 2024 |managerclubs7 = [[Karmiotissa FC|Karmiotissa]] | manageryears8 = 2024–2025 |managerclubs8 = [[Anorthosis Famagusta FC|Anorthosis Famagusta]] | manageryears9 = 2026 |managerclubs9 = [[Anorthosis Famagusta FC|Anorthosis Famagusta]] | manageryears10 = 2026– |managerclubs10 = [[AEK Larnaca FC|AEK Larnaca]] }} '''Mauro Germán Camoranesi Serra''', [[italijani|italijanski]] [[nogometaš]] in trener, * [[4. oktober]] [[1976]], [[Tandil]], [[Argentina]] Po rodu je sicer [[argentinci|Argentinec]], vendar je zaradi italijanskih prednikov sprejel italijansko državljanstvo. Od leta 2003 do 2010 je bil član [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijanske nogometne reprezentance]], za katero je debitiral na tekmi s [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalsko]]. V klubski karieri je nastopal za ''Santos Laguno'' in ''Cruz Azul'' v [[Mehika|Mehiki]], za [[Banfield]] v [[Argentina|Argentini]], v [[Italija|Italijo]] pa je prestopil leta 2000, ko je okrepil [[Hellas Verona|Verono]]. Od leta 2002 do 2010 je bil član [[Juventus]]a, s katerim je osvojil tri naslove [[Serie A|italijanskega prvaka]] in dva [[Italijanski superpokal|superpokala]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih nogometašev]] * [[seznam italijanskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Trenerji NK Maribora}} {{DEFAULTSORT:Camoranesi, Mauro}} [[Kategorija:Italijanski nogometaši]] [[Kategorija:Italijanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Juventusa]] [[Kategorija:Nogometaši Hellas Verone]] [[Kategorija:Nogometaši Banfielda]] [[Kategorija:Nogometaši Aldosivija]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Santos Laguna]] [[Kategorija:Nogometaši Montevideo Wanderersov]] [[Kategorija:Nogometaši Cruz Azula]] [[Kategorija:Nogometaši VfB Stuttgarta]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Lanús]] [[Kategorija:Nogometaši Racing Cluba]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Italijanski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Tigreja]] [[Kategorija:Trenerji NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Trenerji NK Maribora]] [[Kategorija:Trenerji Floriane F.C.]] [[Kategorija:Trenerji Karmiotisse FC]] [[Kategorija:Trenerji Anorthosis Famaguste]] [[Kategorija:Nogometaši AEK Larnace]] aa0swfxi4tj6qotvr0ylz0m663o4h9m 0 100051 6709030 6686072 2026-07-09T20:08:59Z Pv21 142817 /* Državnozborske volitve 2026 */ Izključitev Grimsa 6709030 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:SDS prenovljen logo 2026.png|280px]] | abbreviation = SDS | president = [[Janez Janša]] | foundation = 16. februar 1989 | headquarters = Trstenjakova ulica 8, [[Ljubljana]] | think_tank = Inštitut Dr. Jožeta Pučnika | youth_wing = [[Slovenska Demokratska Mladina]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenska Demokratska Mladina |url=https://sdm.si/ |website=sdm.si |access-date=3 February 2022 |archive-date=2024-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240528234503/https://sdm.si/ |url-status=dead }}</ref> | position = '''Trenutno:'''<br />[[Politična desnica|desnica]]<ref name="HlousekKopecek">{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26|isbn=9780754678403 }}</ref><ref>{{Citation |first=Paul G. |last=Lewis |title=Political Parties in Post-Communist Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2000 |page=167 |url=https://books.google.com/books?id=LAdhbhFzaYsC&pg=PA167|isbn=9780415201810 }}</ref><ref name="nytimes.com">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235415/https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|url-status=dead|archive-date=June 12, 2018|title=Anti-Immigrant Party Set to Make Gains in Slovenia Vote|date=1 June 2018|via=NYTimes.com}}</ref><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/><br />'''Zgodovinska:'''<br />[[leva sredina]] (sprva)<ref name="demsoc.org">{{navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS) - The Democratic Society|website=www.demsoc.org|accessdate=2018-07-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref><ref name="MakarovičTomšič">{{navedi knjigo|author1=Matej Makarovič|author2=Matevž Tomšič|chapter=‘Left‘ and ’Right’ in Slovenian Political Life and Public Discourse|editor=Constantine Arvanitopoulos|title=Reforming Europe: The Role of the Centre-Right|publisher=Springer|year=2009|page=264 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=G6gWLW2oDJ0C&pg=PA263}}</ref><br />[[desna sredina]]<ref name="demsoc.org"/>{{sfn|Bakke|2010|p=244}}<ref name="Fink-Hafner2006">{{navedi knjigo|author=Danica Fink-Hafner|chapter=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building|editor=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-communist EU Member States: Parties and Party Systems|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA218|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|page=218}}</ref><ref name="MakarovičTomšič"/><ref name=":573"/> | ideology = [[konservatizem]],<ref name=":35" /><br>[[socialni konservatizem]],<br>[[nacionalizem]],<ref name=":2" /><ref name=":300" /><br>[[Populizem|desni populizem]]<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":12" /> | membership_year = 2018 | womens_wing = Ženski odbor SDS | membership = 22.963<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | international = [[Centrist Democrat International]]<br />[[International Democrat Union]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rumena]] {{color box|#133C8B|border=darkgray}} [[modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = [[Občinski svet|Občinski sveti]] | seats4 = {{composition bar|493|2750|hex={{Political party data|color}}}} | flag = [[File:Flag of the Slovenian Democratic Party.svg|225px|border|Zastava Slovenske demokratske stranke]] | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska demokratska stranka''' (kratica '''SDS''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se uvršča na [[Politična desnica|politično desnico]].<ref name="HlousekKopecek"/><ref name="nytimes.com"/><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/> Kot ključne programske cilje stranka navaja demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko učinkovitost, ekonomsko svobodo in solidarnost.<ref>{{Navedi splet|title=O stranki|url=https://www.sds.si/o-stranki|website=www.sds.si|accessdate=2023-01-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Trenutni predsednik stranke je [[Janez Janša]]. Na evropski preprogi je stranka članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], mednarodno pa Mednarodne demokratske unije. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado; [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]], [[10. vlada Republike Slovenije|deseto]] in [[14. vlada Republike Slovenije|štirinajsto]]. Zadnjih dvajset let velja za eno največjih slovenskih političnih strank z okoli 23.000 člani (2018).<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|accessdate=2022-02-06|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> Na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] je s podporo stranke kandidiral [[Anže Logar]] in v drugem krogu prejel nekaj več kot 414 tisoč glasov, kar je bil najboljši rezultat slovenske desnice na predsedniških volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Nastanek === Slovenska demokratska stranka je naslednica [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] in [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]],<ref name=":35">{{Navedi knjigo|title=Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis|url=https://www.worldcat.org/oclc/1062179687|location=|isbn=9781136225956|oclc=1062179687|first=Igor|last=Guardiancich|publisher=|date=2013|page=194|cobiss=}}</ref><ref name=":39">{{Navedi knjigo|title=Reforming Europe : the role of the centre-right|url=https://www.worldcat.org/oclc/659560461|publisher=Springer-Verlag|date=2009|location=Berlin|isbn=9783642005602|oclc=659560461|first=Konstantinos|last=Arvanitopoulos|page=|cobiss=|last2=Centre for European Studies (Brussels, Belgium)|last3=Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs}}</ref><ref name=":43">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-sds-france-tomsic.html|title=Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič|date=25.3.2010|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":45">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-20-leti-je-bila-ustanovljena-slovenska-demokraticna-zveza-54747|title=Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza|date=11.1.2009|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref> najpomembnejših političnih strank [[Demokratična opozicija Slovenije|Demokratične opozicije Slovenije]] (koalicije DEMOS), ki je na prvih [[Druga svetovna vojna|povojnih]] demokratičnih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Sloveniji aprila 1990]] premagala [[Komunistična_partija_Slovenije#Delovanje_ob_demokratičnih_spremembah_v_Sloveniji|bivšo Zvezo Komunistov Slovenije]]<ref name=":39" /> ter izvedla [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in [[osamosvojitev Slovenije]] od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]].{{Navedi vir}} Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru [[Poljska|poljskega]] sindikalističnega gibanja ''[[Solidarność]]'' organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata ''Neodvisnost'' in februarja 1989 do ustanovitve stranke.<ref name=":43" /><ref name=":46">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-france-tomsic/226566|title=Umrl je France Tomšič|date=25.3.2010|work=rtvslo.si|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/memories/tomsic/|title=France Tomsic|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.slovenija2001.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-france-tomsic.html|title=Umrl France Tomšič|date=25.3.2010|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal sociolog, dr. [[Jože Pučnik]], nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov, predvsem zaradi nenehnega preganjanja oblasti, emigriral v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicni-disident-ki-je-postal-kljucni-akter-osamosvojitve/299999|title=Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve|date=12.1.2013|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,<ref name=":46" /> razvila v zmerno [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, ki se je zavzemala za [[socialno tržno gospodarstvo]] in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.{{Navedi vir}} Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989<ref name=":45" /> kot opozicija [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]]; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev [[Pravno varstvo|pravnega varstva]], spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]]). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.{{Navedi vir}} Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na [[Socialni liberalizem|socialno-liberalno]] [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko Slovenije]] in konzervativno [[Narodno demokratska stranka|Narodno demokratsko stranko]] (NDS).<ref name=":45" /> Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.{{Navedi vir}} Ta je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|državnozborskih volitvah leta 1992]] s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/|title=Pretekle vlade|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.vlada.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/drnovsek-je-leta-1992-med-zive-vrnil-janeza-janso-469978|title="Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo"|date=13.6.2018|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|title=Kratka zgodovina stranke SDS|date=4.12.2011|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92312/apokalipsa-politicne-krize/|title=Apokalipsa politične krize|date=23.10.2000|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92470/potapljanje-vladajoce-stranke/|title=Potapljanje vladajoče stranke|date=27.2.2004|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref> NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.<ref name=":35" /><ref name=":45" /><ref name=":47" /> Leta 1993 je vodja stranke postal [[Janez Janša]], medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/292103|title=Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika|date=11.1.2008|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 1994 je predsednik vlade dr. [[Janez Drnovšek]] zaradi [[Afera Depala vas|afere Depala vas]] (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.sta.si/1990700/dve-desetletji-od-afere-depala-vas|title=Dve desetletji od afere Depala vas|date=19.3.2014|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-najodmevnejse-afere-slovenskih-obvescevalcev-389567|title=To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev|date=7.9.2015|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47" /> Leta 2003 je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja [[1. specialna brigada MORiS|specialna brigada MORiS]] leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za [[Delo (časopis)|Delo]] leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: "''V svojih rokah sem imel veliko moči. /.../ In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.''"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/|title=Desant na ministrstvo|website=Mladina.si|date=1. 7. 2003|accessdate=7. 4. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive [[5. vlada Republike Slovenije|5. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]).<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hitre-zamenjave-v-cerarjevi-vladi-pada-ze-peti-minister/361871|title=Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.|date=1.4.2015|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3139870|title='1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'|date=9.9.2008|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], "frustriranimi nižjimi sloji".{{Navedi vir}}<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042482825/lokalno/1042482825|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev|date=25.10.2011|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Pozicioniranje na politično desnico === Po letu 2000 je stranka postala del [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP),<ref name=":47" /> prevzela [[Liberalizem|liberalno]] gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je natovsko in proameriško zunanjo politiko.{{Navedi vir}} Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.<ref name=":300">{{Navedi knjigo|title=Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/753968753|publisher=Ashgate|location=|isbn=9780754696612|oclc=753968753|first=Vít|last=Hloušek|date=2010|page=26|cobiss=|last2=Kopeček|first2=Lubomír}}</ref><ref name=":35" /> Stranka je ohranila proevropsko naravnost. [[Populizem|Populistična]], [[Nacionalizem|nacionalistična]] retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.<ref name=":25">{{Navedi knjigo|title=The radical right in Central and Eastern Europe since 1989|url=https://www.worldcat.org/oclc/45728668|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, PA|isbn=0585292876|oclc=45728668|first=|last=|date=1999|page=155–162|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|title=Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?|date=30.3.2000|accessdate=25.1.2019|website=www.ce-review.org|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112070721/http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia|url=https://www.worldcat.org/oclc/826658018|publisher=Texas A & M University Press|location=College Station|isbn=9781603445436|oclc=826658018|first=Rudolf Martin|last=Rizman|date=2006|page=74|cobiss=}}</ref> Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska [[katoliška cerkev]], ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.<ref name=":25" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|250x250_pik|[[8. vlada Republike Slovenije]]]] 3. oktobra 2004 je SDS zmagala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/|title=Volitve v državni zbor RS 2004|date=|accessdate=25.1.2019|website=www.dvk-rs.si}}</ref> V [[8. vlada Republike Slovenije|novonastali vladi]] so koalicijo sestavljale [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/pregled-mandata-2004-2005/90806|title=Pregled mandata 2004/2005|date=|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.{{Cn}} SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]] v zameno za njeno politično podporo.<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=108659&|title=J. J.? Ne, hvala!|date=27.1.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92559/katoliska-drzava-drzavna-cerkev/|title=Katoliška država, državna cerkev|date=13.11.2005|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si}}</ref> Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu [[Igra na srečo|iger na srečo]] in raziskavam [[Matična celica|matičnih celic]] ter [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|priznanje istospolnih partnerskih zvez]]. ==== Notranje zadeve ==== Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/komisiji-za-nadzor-sove-omejen-nadzor-v-tekocih-zadevah.html|title=Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah|date=12.7.2007|accessdate=25.1.2019|website=www.delo.si-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92630/specialna-vojna/|title=Specialna vojna|date=6.4.2007|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ==== Kršitve svobode tiska ==== Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov<ref name=":31" /> na vodilne položaje pri državni [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenski tiskovni agenciji]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> časopisu [[Delo (časopis)|Delo]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> regionalnem časopisu [[Primorske novice]]<ref name=":32" /> in [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name=":28" /><ref name=":32" /> Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in reviji [[Mladina (revija)|Mladina]], ki sta kritično poročala o vladi.<ref name=":28" /> S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije [[RTV Slovenija]] je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.<ref name=":28" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/kaj-prinasa-novi-zakon/43432|title=Kaj prinaša novi zakon?|date=25.9.2005|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Zakon je bil izzvan z [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|referendumom]], na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|title=Referendum - RTVS (2005)|date=|accessdate=26.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005 |date=2019-01-26 }}</ref> po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.<ref name=":48" /> Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|peticijo proti političnim pritiskom na medije]]. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/271330|title=Slovenski novinarji zoper cenzuro|date=27.9.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019|archive-date=2019-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606233044/https://www.dnevnik.si/271330|url-status=dead}}</ref> Peticijo je podprl tudi [[Mednarodni novinarski inštitut]] (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/272383|title=Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije|date=2.10.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/285888|title=Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor|date=7.12.2007|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126113825/https://www.dnevnik.si/285888|url-status=dead}}</ref> ==== Gospodarstvo in finance ==== Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. [[BDP]] je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|title=Austerity measures cause conflict|date=4.10.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.eurofound.europa.eu|publisher=Eurofound|language=en|archive-date=2019-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190202212328/https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|url-status=dead}}</ref> s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica [[Evroobmočje|evrskega območja]].<ref name=":50">{{Navedi novice|title=Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-pm/slovenia-parliament-confirms-jansa-as-prime-minister-idUSTRE80R0L720120128|publisher=Reuters|date=28.1.2019|accessdate=2.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref> A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).<ref name=":51" /> Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.<ref name=":35" /> [[Andrej Bajuk]], minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, [[Privatizacija|privatizacijo]] državne banke [[NKBM]] in znižanje javne porabe.<ref>{{Navedi novice|title=Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe|date=30.7.2008|url=https://www.dnevnik.si/337210|accessdate=2019-02-02|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126061032/https://www.dnevnik.si/337210|url-status=dead}}</ref> === Opozicija 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 21. septembra 2008]] je SDS tesno izgubila proti [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]], dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|title=Državni zbor RS - Leto 2008|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008 |date=2019-01-19 }}</ref> Po izvolitvi [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala [[Vlada v senci|vlado v senci]]. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|title=SDS ustanovila strokovni svet|date=23.12.2008|work=STA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|archivedate=14.7.2014}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433 |date=2014-07-14 }}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009]] je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|title=Volitve v Evropski parlament - Leto 2009|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009 |date=2019-05-28 }}</ref> Leta 2009 je poslanec [[Franc Pukšič]] zapustil SDS in prestopil v [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-puksic-iz-sds-a-v-sls/213371|title=Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?|date=28.9.2009|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije]]]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011]] (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] (28,5 % glasov in 28 mandatov).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|title=Positive Slovenia Surprise Winner of Election|date=4.12.2011|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-01-27|archive-date=2019-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2 |date=2019-01-28 }}</ref><ref name=":50" /> Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z [[Državljanska lista|Državljansko listo]], [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.<ref name=":49" /> [[10. vlada Republike Slovenije|Nova vlada]] je pričela z delovanjem sredi [[Dolžniška kriza evroobmočja|gospodarske recesije]],<ref name=":50" /> najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.{{Navedi vir}} Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani [[Bonitetna agencija|bonitetnih agencij]] zaradi političnih nemirov.<ref name=":50" /> Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.<ref>{{Navedi novice|title=PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-finmin-idUSFINMINSI20120215|work=Reuters|date=15.2.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.<ref name=":50" /> Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia adopts reform laws but referendums possible|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-reforms-idUSBRE89M1EP20121023|work=Reuters|date=23.10.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|title=There is no Choice|date=7.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":52">{{Navedi novice|title=Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-economy-idUSL5E8E89PS20120308|work=Reuters|date=8.3.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.<ref name=":52" /> Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (''Zakon za uravnoteženje javnih financ'' oz. ''ZUJF'') ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.<ref name=":51" /> ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|title=Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified|date=9.7.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified |date=2018-06-12 }}</ref>), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|title=National Assembly Starts Debate on Austerity Bills|date=10.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":51" /><ref name=":53">{{Navedi novice|title=Slovenian austerity drive threatened by referendum call|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-austerity-idUSBRE84H09N20120518|work=Reuters|date=18.5.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,<ref name=":51" /> zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|title=Referendum on Austerity Act?|date=17.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":53" /> Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.<ref name=":54">{{Navedi novice|title=Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE91P0EE20130226|work=Reuters|date=26.2.2013|accessdate=5.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":51" /> Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.<ref name=":55">{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|work=Reuters|date=9.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fresh Slovenian protests amid bailout fears|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE93Q05Y20130427|work=Reuters|date=27.4.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/financialcrisis/9960610/Slovenia-faces-contagion-from-Cyprus-as-banking-crisis-deepens.html|date=28.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|first=Ambrose|last=Evans-Pritchard|work=The Telegraph}}</ref> Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je pokopal Slovenijo?|url=http://www.mladina.si/176754/kdo-je-pokopal-slovenijo/|website=Mladina|accessdate=5.2.2019|date=7.10.2016|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa [[Oklepnik|oklepnikov]] leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.<ref name=":50" /><ref>{{Navedi splet|title=[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM|url=https://euobserver.com/investigations/123961|website=EUobserver|accessdate=5.2.2019|language=en|date=30.4.2014}}</ref> Konec leta 2012 so se v [[Maribor|Mariboru]] začeli vrstiti protesti proti županu [[Franc Kangler|Francu Kanglerju]], ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia: as star wanes, anger on streets|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8BJ0UU20121220|work=Reuters|date=20.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|work=Reuters|date=3.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije]]. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.<ref>{{Navedi novice|title=Thousands protest against austerity in Slovenia|date=18.11.2012|url=https://www.dw.com/en/thousands-protest-against-austerity-in-slovenia/a-16387391|language=en|work=Deutsche Welle}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE8AT1GD20121130|work=Reuters|date=30.11.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police|date=1.12.2012|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|language=en|work=CBC News}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-arrests-idUSBRE8B30QM20121204|work=Reuters|date=4.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]] razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke [[Zoran Janković]] posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.<ref>{{Navedi novice|title=Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law|date=8.1.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":56">{{Navedi novice|title=Slovenia gripped by strike, government on the ropes|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-crisis-idUSBRE90M0KQ20130123|work=Reuters|date=23.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS "infiltrirali" v [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]].<ref>{{Navedi novice|title=Vdor kadrov SDS v Sovo|date=18.1.2013|url=https://www.mladina.si/119717/vdor-kadrov-sds-v-sovo|accessdate=16.2.2019|work=Mladina}}</ref> Ob nadaljnjih protivladnih protestih,<ref name=":57">{{Navedi novice|title=Slovenia protest adds pressure to crumbling government|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE9170XI20130208|work=Reuters|date=8.2.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> stavki uslužbencev javnega sektorja<ref name=":56" /> in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države<ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Arhiv anket|url=http://www.ninamedia.si/drzavnizbor.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=16.2.2019|date=}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo|date=17.2.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranke-z-vse-manjso-podporo.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji|date=20.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-velikanska-podpora-protikorupcijski-komisiji.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Za Janšev odhod!|date=15.2.2013|url=https://www.mladina.si/120542/za-jansev-odhod/|work=Mladina}}</ref> so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.<ref>{{Navedi novice|title=SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi|date=14.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/sls-ce-jansa-do-februarja-ne-odstopi-gremo-iz-koalicije-tudi-mi.html|work=Delo}}</ref><ref name=":57" /><ref name=":54" /> Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS [[Alenka Bratušek]], čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|work=Reuters|date=12.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":58">{{Navedi novice|title=Alenka Bratušek New PM-designate|date=28.2.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|work=The Slovenia Times|language=en|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":55" /> === Povratek v opozicijo (2013–2020) === 20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]], levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]].<ref name=":58" /><ref name=":55" /> Junija 2013 je bil Janša obsojen v [[Afera Patria (Slovenija)|zadevi Patria]], a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-corruption-idUSBREA3R0UL20140428|work=Reuters|date=28.4.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia's fragile recovery|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2014/05/03/slovenias-fragile-recovery|work=The Economist|date=3.5.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref> Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let [[Proces proti četverici|po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti]], ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.<ref>{{Navedi splet|title=After 26 Years, Janša in Prison Again|url=http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|website=sloveniatimes.com|accessdate=17.2.2019|date=21.6.2014|language=en|archive-date=2019-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again |date=2019-02-18 }}</ref> Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru. ==== Evropske volitve 2014 ==== Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament maja 2014]] je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_sl.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|date=|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> in uspešno osvojila tri od osmih [[Evroposlanec|mandatov]], dodeljenih Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_kan.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Patricija Šulin]]''' # [[Anže Logar]] # [[Damijan Terpin]] # [[Carmen Merčnik]] # [[Vlasta Krmelj]] # [[Andrej Šircelj]] ==== Državnozborske volitve 2014 ==== Stranka je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014]] prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/index.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|date=|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V novo oblikovani [[12. vlada Republike Slovenije|vladi Mira Cerarja]] je ostala v opoziciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia With New Government|date=19.9.2014|url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government |date=2019-03-01 }}</ref> Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.<ref>{{Navedi novice|title=Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel|date=26.11.2014|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ni-smel-iz-zapora-saj-ni-pojasnil-kaj-bo-pocel/352105|work=rtvslo.si}}</ref> Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi novice|title=Janša za zdaj izpuščen iz zapora|date=12.12.2014|url=https://www.delo.si/novice/politika/jansa-ni-vec-zapornik.html|work=Delo}}</ref> Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.<ref>{{Navedi novice|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|date=23.4.2015|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|accessdate=2019-02-28|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref> Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.<ref>{{Navedi novice|title=Zadeva Patria je zastarala|date=7.9.2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/zadeva-patria-je-zastarala.html|work=Delo}}</ref> Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in "ukradene" ter zahtevali nove.<ref>{{Navedi novice|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|date=13.7.2014|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|work=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country|date=15.7.2014|language=en|work=The Slovenia Times|url=http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country |date=2019-03-01 }}</ref><ref name=":59">{{Navedi novice|title=SDS toži državo: "Volitve 2014 so bile ukradene"|date=7.3.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-na-sodiscu-volitve-2014-so-bile-ukradene-461818|work=siol.net}}</ref> Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo "ukradenih" volitev.<ref>{{Navedi novice|title=SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria|date=18.10.2017|url=https://www.sta.si/2440300|work=STA}}</ref><ref name=":59" /><ref>{{Navedi novice|title=Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi|date=23.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zavrnilo-odskodninsko-tozbo-sds-proti-drzavi-468215|work=Siol.net}}</ref> ==== Zmaga na državnozborskih volitvah 2018 ==== S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]]. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom "''Brez strahu – Proti politiki sovraštva''", ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva|date=31.5.2018|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-vec-tisoc-ljudi-na-shodu-proti-politiki-sovrastva-6484656|work=Večer}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem"|date=31.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-sejanje-strahu-sovraznost-in-lazi-vodi-v-totalitarizem-foto-469020|work=siol.net}}</ref> Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot "''posvetovanje z volivci''", ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. "''Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?''"). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih "narodnih posvetov", ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.<ref>{{Navedi novice|title=Posvetovanje s prevaro|date=20.4.2018|url=https://www.mladina.si/185151/|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«|url=https://vezjak.com/2018/05/28/dilema-izsiljene-izbire-ste-za-bozicnico/|website=In media res|date=28.5.2018|accessdate=3.3.2019|publisher=Boris Vezjak}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/76ce19e4-a768-11e7-93c5-648314d2c72c|title=Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’|date=|accessdate=3.3.2019|website=|publisher=Financial Times}}</ref> SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018|url=http://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=9. 3. 2019|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/tudi-ce-se-jansa-umakne-sarec-ne-bi-sel-v-koalicijo-s-sds-468462|title=Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS|last=Mlakar|first=Luka|date=25. 5. 2018|work=Siol.net|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo|date=7. 6. 2018|work=RTVSLO.si|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne|last=Zajc|first=Drago|date=23. 6. 2018|work=Delo|access-date=5. 2. 2019}}</ref> Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku [[Budimpešta|Budimpešte]]; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom [[ZDA]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v okviru konferenčnega klica.<ref>{{Navedi novice|title=Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti|date=17. 6. 2018|url=https://www.sta.si/2526109/jansa-na-obisku-pri-orbanu-v-budimpesti|work=STA}}</ref> Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government/slovenias-president-to-give-mandate-to-anti-immigrant-party-to-form-government-idUSKCN1J31SI|title=Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|access-date=17. 6. 2018|language=en|date=7. 6. 2018}}</ref> Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Comedian gets new role: prime minister of Slovenia|url=https://www.nbcnews.com/news/world/slovenian-comedian-gets-new-role-prime-minister-n901756|website=NBC News|language=en|date=18. 8. 2018|accessdate=9. 3. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti "tradicionalne" močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/sds-brez-preboja-za-neuspehe-v-glavnem-krivi-mediji-6656460|title=SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji|date=2019-02-05|website=www.vecer.com-si|access-date=2019-02-06}}</ref> ==== Zmaga na evropskih volitvah 2019 ==== Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] nastopila skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil [[Milan Zver]]. V [[Evropski parlament]] se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> Kandidati na listi so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Davorin Kopše]] # [[Alja Domjan]] === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === ''Glej: [[14. vlada Republike Slovenije]]'' Po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil s položaja, je predsednik države [[Borut Pahor]] [[Janez Janša|Janezu Janši]] podelil mandat za sestavo nove vlade. Janša je 3. februarja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html|title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji|accessdate=|date=3. februar 2020|format=|work=Delo.si}}</ref> Takoj so ga zavrnile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek, udeležile pa so se jih Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka. 25. februarja 2020 so dogovor o novi koalicije dosegle SDS, SMC, NSi in DeSUS.<ref>{{navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538|title=Podpisana koalicijska pogodba|accessdate=|date=26. februar 2020|format=|work=Prvi dnevnik|publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|accessdate=|date=3. marec 2020|format=|work=MMC RTV}}</ref> Nova vlada je bila izglasovana 13. marca 2020. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> [[Slika:Obisk Osrednje Slovenije S del Skupinska.jpg|levo|sličica|Regionalni obisk vlade]] Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov, število se bo za enega povečalo ob imenovanju ministra na [[Urad vlade RS za demografijo|uradu za demografijo]]. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so postali podpredsedniki vlade. Tekom mandata so predsedniki oz. predstavniki koalicijskih strank večkrat poudarili demokratično in plodno sodelovanje znotraj vlade.<ref>{{Navedi splet|title=V SMC in DeSUS zanikajo pogovore z Damijanom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-smc-in-desus-zanikajo-pogovore-z-damijanom-537070|website=siol.net|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|url=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|website=Twitter|accessdate=2020-10-28|language=en}}</ref> 14. vlada RS je uradno nastopila [[13. marec|13. marca]] [[2020]] zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena [[4. marec|4. marca]] 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija covida-19 v Sloveniji#Krizni štab|Krizni štab]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":26" /> Posamezne raziskave so Slovenijo uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> [[Slika:Janez Janša in Brussels 13.jpg|sličica|V času tretje Janševe vlade je Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.]] Po vzoru leta [[2006]] je [[Vlada Republike Slovenije]] [[28. maj|28. maja]] [[2020]] vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], <ref>{{Navedi splet|title=twitter|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141?ref_url=https%3a%2f%2fsiol.net%2fnovice%2fslovenija%2fjanseva-koalicija-opoziciji-ponuja-roko-sodelovanja-526501|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|language=en}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":02" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. === Povratek v opozicijo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je SDS s 23,52 % glasovi in 27 poslanskimi sedeži zasedla drugo mesto. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je koalicijsko sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko zavrnil že vnaprej, SDS se je tako z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] vrnila v opozicijo. Zaradi napovedane širitve števila ministrstev v [[15. vlada Republike Slovenije|Golobovi vladi]] je SDS vložila predlog posvetovalnega [[Referendum|referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi|url=https://www.sds.si/novica/poslanska-skupina-sds-je-vlozila-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-predlaganih|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> Po njihovem mnenju bi bila širitev števila ministrstev neekonomična, prav tako bi Slovenija postala država z največ ministrstvi v Evropski uniji. 21. junija 2022 je Državni zbor Republike Slovenije predlog referenduma zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zavrnil-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-zakonu-o-vladi/631652|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zavrnili pobudo SDS za razpis posvetovalnega referenduma|url=https://www.vecer.com/slovenija/poslanci-zavrnili-pobudo-sds-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-10287564|website=www.vecer.com|date=2022-06-21|accessdate=2022-06-21|language=sl-si}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== Stranka se je udeležila tudi predsedniških volitev. Za kandidata so določili [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra. Ta se je po koncu zbiranja podpisov odločil, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. 22. septembra je vložil kandidaturo s 5000 podpisi državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati |date=2022-10-26 }}</ref> ==== Delovanje Anžeta Logarja ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. [[Anže Logar]] je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":03">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":03" /> ==== Izjava o zavezanosti stranki ==== V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], [[Eva Irgl|Eve Irgl]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje: poleg Logarja in Irgl niti Kaloh ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/presenecenje-poleg-logarja-in-irgl-tudi-kaloh-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša se je na zavrnitev odzval z besedami, da bo očitno nastala "samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev, ki so jih izvolili." Dodal je tudi, da meni, da je namen Logarjeve Platforme sodelovanja onemogočiti zmago SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša za N1 o tem, ali mu razpada poslanska skupina (VIDEO) |url=https://n1info.si/novice/intervjuji/janez-jansa-za-n1-logarjeva-platforma-je-projekt-viranta-stevilka-dve-video/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Logar pa se je na Janševo izjavo odzval z mislijo, da potrditev politične usmeritve ne zahteva podpisovanja nobenih izjav.<ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja Janši in pojasnjuje, zakaj ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-jansi-in-pojasnjuje-zakaj-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}</ref> # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Milan Zver]]''' # [[Aleš Hojs]] # [[Franc Breznik]] # '''[[Branko Grims]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Karin Planinšek]] # '''[[Zala Tomašič]]'''. Na volitvah 9. junija je Slovenska demokratska stranka zmagala s 30,59 % oz. 206.386 glasovi podpore. Število evropskih poslancev je zvišala na štiri, poleg Romane Tomc in Milana Zvera sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena še Branko Grims in hči vodje strankarske televizije, Zala Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ==== Serija izstopov ==== 9. oktobra 2024 je [[Anže Logar]] v luči ustanavljanja nove stranke [[Demokrati]] predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata, Logar pa je vrnitev mandata zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> 14. oktobra mu je sledila [[Eva Irgl]], ki je z njim intenzivno sodelovala že v Platformi sodelovanja,<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> 19. oktobra pa je to storil še [[Dejan Kaloh]], s čimer se je Poslanska skupina SDS zmanjšala na 24 poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 23. oktobra je izstopil svetnik MO Ljubljana in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022#Ljubljana|kandidat za ljubljanskega župana 2022]] Igor Horvat,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a izstopil tudi SDS-ov ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-sds-a-izstopil-tudi-sds-ov-ljubljanski-mestni-svetnik-igor-horvat/725254|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 24. oktobra mu je sledil svetniški kolega Matjaž Vede,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a in svetniške skupine izstopil še en ljubljanski mestni svetnik, Matjaž Vede |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/iz-sds-a-in-svetniske-skupine-izstopil-se-en-ljubljanski-mestni-svetnik-matjaz-vede/725376|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 25. oktobra pa je stranko zapustila še mestna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} SDS se je na državnozborske volitve podajala s sloganom ''Vstani, Slovenija!'',<ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> v kampanji pa je poudarjala grajenje »koalicije z volivci« pred volitvami ter potrebo po »ustavni večini razuma« v novem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Šibkih koalicij ne bomo delali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-sibkih-koalicij-ne-bomo-delali/773295|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši nov mandat predsednika: Čas je, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-nov-mandat-predsednika-cas-je-da-ukradeno-drzavo-slovencem-priborimo-nazaj/746749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: "Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki"|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-sedanjih-levicarskih-strank-v-naslednji-vladi-ne-vidimo-smo-se-pa-pripravljeni-pogajati-za-ustavno-vecino/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Tekom kampanje so med drugim potekali pogovorni večeri, člani podmladka (SDM) pa so po državi snemalipotujoči podkast ''Po desnem pasu'', v katerem so gostovali kandidate za poslance.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Podcast “Po desnem pasu” na turneji po Sloveniji {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-podcast-po-desnem-pasu-na-turneji-po-sloveniji/|date=2026-01-22|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Stranka je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]], ki se je upokojil, in Franca Rosca, ki je šel delat v gospodarstvo. Poleg poslancev kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":302">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Janez Janša]] je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru je napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref>'' Napovedali so zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, »očiščenje invazivne spolne ideologije« v šolah in »končanje vojne z zdravniki.«<ref name=":36" /> Prav tako so se zavzeli za zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 15, uvedbo pokrajin in preprečevanje ilegalnih migracij.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Četrta Janševa vlada === Na državnozborskih volitvah leta 2026 je SDS pod Janševim vodstvom osvojila drugo mesto; prejela je 328.923 glasov oziroma 27,88 odstotka in za manj kot odstotno točko zaostala za Gibanjem Svoboda. Potem, ko takratni premier [[Robert Golob]] ni uspel sestaviti nove koalicije, je Janša manjšinsko koalicijo s 43 glasovi uskladil s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati in z njimi podpisal koalicijsko pogodbo, potrebne glasove za zagotavljanje večine pa je pri postopkih za postavitev vlade prispevala stranka [[Resni.ca|Resnica]], ki pa se ni pridružila koaliciji. Ta je predsednika Resnice [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] podprla pri glasovanju za izvolitev na mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Janša je bil na mesto [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] izvoljen 22. maja 2026, prejel je 51 glasov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša s skrivnostnim glasom opozicije izvoljen za novega mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-s-skrivnostnim-glasom-opozicije-izvoljen-za-novega-mandatarja/783024|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši številne čestitke iz tujine. Predsednica Pirc Musar pozvala k sodelovanju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-stevilne-cestitke-iz-tujine-predsednica-pirc-musar-pozvala-k-sodelovanju/783044|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije]] je na glasovanju 4. junija 2026 prejela 49 glasov. [[Slika:1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|sličica|193x193_pik|Branko Grims je bil 8. julija 2026 izključen iz [[Evropska ljudska stranka|EPP]]]] Evropski poslanec Branko Grims je bil julija 2026 izključen iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP).<ref name=":110">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za izključitev je glasovalo 131 evropskih poslancev EPP, proti pa sedem, med njimi vsi evroposlanci SDS in tudi poslanec iz NSi [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Presenetljiva enotnost poslancev EPP o Grimsu, ki se je že odzval (VIDEO)|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/branko-grims-epp-ljudska-stranka-bruselj-sds-izkljucitev|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> Razlogi za izključitev so bili njegovo javno nasprotovanje politiki politične skupine, sodelovanje s skupino [[Domoljubi za Evropo]], sodelovanje z drugimi desnimi skupinami, obtožbe o pomanjkljivi delovni etiki ter delovanje proti vrednotam skupine. Grims je očitke zavrnil, postopek označil za politično preganjanje njegovih stališč, ki se niso spreminjala, in napovedal, da kljub pozivom stranke vodje delegacije SDS v Evropskem parlamentu [[Romana Tomc|Romane Tomc]] in EPP ne bo odstopil s položaja evropskega poslanca.<ref name=":111">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Tomčeva je menila, da bi Grims z odstopom zaščitil interese SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec|url=https://info360.si/politika/romana-tomc-predlagala-branku-grimsu-da-odstopi-kot-evropski-poslanec/|website=info360.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}</ref> Predsednik stranka Janez Janša je ocenil, da Grims ni kršil pravil stranke SDS, ampak pravila EPP in "fair playa".<ref>{{Navedi splet|title=Janša upa, da do izključitve Grimsa iz EPP ne bo prišlo. Joveva in Šarec pisala Webru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-upa-da-grims-ne-bo-izkljucen-iz-epp/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref><ref name=":112">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Stranka si je po Janševih besedah dvakrat uspešno prizadevala za preklic izključitve Grimsa iz EPP, tretjič pa da to ni bilo mogoče. Janša je ocenil, da Grimsova vsebina ni bila ključna za izključitev, saj da so v EPP kot ideološki zelo široki politični skupini tudi več poslancev, ki imajo od Grimsa bolj ostra mnenja, ampak to, da je pri svojem prevečkrat soliral in si ni prizadeval za uskladitev različnih stališč znotraj skupine. Izključitev Grimsa je bila tako po mnenju Janše za Evropsko ljudsko stranko minorna zadeva, za SDS pa velika škoda, saj je zmanjšala vpliv stranke znotraj EPP.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o izključitvi Grimsa: Ni problem v vsebini, ampak v fair playu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-izkljucitvi-grimsa-ni-problem-v-vsebini-ampak-v-fair-playu/787702|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Dvakrat sem preprečil izključitev Grimsa iz EPP, tretjič to ni bilo mogoče|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-izkljucitev-grimsa-iz-epp-se-je-odzval-tudi-jansa-to-je-velika-skoda-za-sds/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> Grims je svoj mandat nadaljeval kot neodvisen poslanec. Predsednik EPP Manfred Weber je sicer pohvalil delo SDS znotraj politične skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Weber glede Grimsa dejal, da gre za "notranjo zadevo", Romana Tomc kolegu predlaga, naj odstopi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/weber-glede-grimsa-dejal-da-gre-za-notranjo-zadevo-romana-tomc-kolegu-predlaga-naj-odstopi/787467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:32 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0 PlotData= bar:Sedeži color:claret width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color:yellow from:start till:6 text:6 bar:1992 color:yellow from:start till:4 text:4 bar:1996 color:yellow from:start till:16 text:16 bar:2000 color:yellow from:start till:14 text:14 bar:2004 color:yellow from:start till:29 text:29 bar:2008 color:yellow from:start till:28 text:28 bar:2011 color:yellow from:start till:26 text:26 bar:2014 color:yellow from:start till:21 text:21 bar:2018 color:yellow from:start till:25 text:25 bar:2022 color:yellow from:start till:27 text:27 bar:2026 color:yellow from:start till:28 text:28 </timeline> {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990|1990]] | 79.951 | 7,40 | {{steady}} | {{Composition bar|6|80|hex=#FEF200}} | {{steady}} | 7. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 39.675 | 3,34 | {{decrease}} 4,06 | {{Composition bar|4|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 8. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 172.470 | 16,13 | {{increase}} 12,79 | {{Composition bar|16|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 12 | 3. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 170.228 | 15,81 | {{decrease}} 0,32 | {{Composition bar|14|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 281.710 | 29,08 | {{increase}} 13,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 15 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 307.735 | 29,26 | {{increase}} 0,18 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 1 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 288.719 | 26,19 | {{decrease}} 3,07 | {{Composition bar|26|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 181.052 | 20,71 | {{decrease}} 5,38 | {{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 5 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 222.042 | 24,96 | {{increase}} 4,25 | {{Composition bar|25|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 4 | 1. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 279.897 | 23,48 | {{decrease}} 1,48 | {{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 328.923 | 27,88 | {{increase}} 4,40 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 1 | 2. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Evropske volitve === Trenutno (2024-2029) si Slovenska demokratska stranka lasti štiri od devetih poslanskih mest v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Evropski poslanci so: * [[Romana Tomc]] * [[Milan Zver]] * [[Zala Tomašič]] * [[Branko Grims]] (od 7. julija 2026 ni več član politične skupine Evropske ljudske stranke).<ref name=":110" /> {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Mihael Brejc]] |bgcolor=#f0e929 | | | | | |- ![[Romana Jordan]] |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Zofija Mazej Kukovič]] | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Milan Zver]] | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Patricija Šulin]] | | |bgcolor=#f0e929 | | | |- ![[Romana Tomc]] | | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Zala Tomašič]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Branko Grims]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |} == Nazori == === Notranja politika === ==== Gospodarska politika ==== SDS se kot stranka podpira tržno gospodarstvo.<ref name=":3" /> Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election|title=Slovenian nationalist party set for power after winning election|date=4.6.2018|accessdate=|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Nacionalna varnost ==== V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25.000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervne enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec [[Žan Mahnič]] je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-bi-25-000-domoljubov-zdruzil-v-nacionalni-gardi/383775|title=SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=19.1.2016}}</ref> Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zl-nacionalno-gardo-vidi-kot-desnicarsko-paravojsko-nsi-idejo-podpira/383871|title=ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-07}}</ref> ==== Okolje in podnebne spremembe ==== V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil [[podnebne spremembe]] kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da ''"podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej."'' Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2256/index.html|title=Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=16. 11. 2007|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot "enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja" ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2508/index.html|title=Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=24. 1. 2008|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je evropska poslanka SDS [[Romana Jordan|Romana Jordan Cizelj]] izjavila, da "ukrepanje na podnebne spremembe ni le odločitev posameznika, ampak je globalni izziv, ki zahteva ukrepanje celotne družbe. /.../ Podatki kažejo na spremembe v ekosistemih kot posledice antropogenih emisij in na možne trende v prihodnosti. /.../ še [je] možno ukrepati. Toda ukrepati moramo resno, hitro ter usklajeno. Najprej usklajeno znotraj EU, nato pa tudi v globalnem smislu".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|title=Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah|website=www.sds.si|language=sl|accessdate=2019-10-02|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185558/https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Branko Grims.jpg|sličica|248x248_pik|[[Branko Grims]] je vidnejši član stranke, ki javno zanika antropogene [[podnebne spremembe]]]] V stranki obstoja tudi krilo, ki zavrača vplive podnebnih sprememb, pri čemer je izstopal poslanec [[Branko Grims]] z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.<ref name="nova181229">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|title=[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!|date=29. 12. 2018|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/ |date=2019-08-07 }}</ref><ref name="siol181213">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/grims-trdi-eno-znanstveniki-se-z-njim-ne-strinjajo-485389|title=Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo|website=siol.net|date=13. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref><ref name="svet190117">{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c408fbfd8255/globalno-segrevanje-ne-obstaja-to-je-larifari|title=Branko Grims: "Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari"|website=Svet24.si|date=17. 1. 2019|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Grims je dejal, da "je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž" in da se Zemlja v resnici ohlaja,<ref name="siol181213" /> da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,<ref name="svet190117" /> ki si ga nato prilastijo akademiki, "eko-industrija" in levičarski lobiji,<ref name="nova181229" /><ref name="nova190325">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|title=[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!|date=25. 3. 2019|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/ |date=2019-08-07 }}</ref> ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.<ref name="nova190325" /> Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot [[geolog]], da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.<ref name="siol181213" /> Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem [[Črni panter (simbol)|simbolu]] [[Karantanija|Karantanije]], ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-kje-se-je-vzel-panter-s-katerim-je-sisko-zamenjal-triglav.html|title=Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?|website=24ur.com|date=9. 9. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja v času obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/branko-grims-govorjenje-o-segrevanju-zemlje-je-velika-laz.html|title=Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’|website=24ur.com|date=12. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Stalilšča so posredno vplivala na manj anporov za zaščito Slovenije pred podnebnimi spremembami, posebej poplavami. Janša je novembra 2019 glede klimatskih sprememb dejal: ''"[...] Zdaj je čas drugačen, generacije rastejo s tem zavedanjem, da je okolje vrednota. Seveda, nekateri na levi sceni prežeti s kulturnim marksizmom so temu hitro dodali še katastrofične napovedi, ki bi jih naj povzročile podnebne spremembe. Pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje. Koliko mi vplivamo na to, je veliko vprašanje. Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj kot so spremembe na Soncu oziroma stvari na katere človek ne more vplivati. Treba je to razumet in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta."''<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.|url=http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-to-je-globoka-drzava-to-ni-politicna-tvorba-to-je-mafija.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2019-11-27|language=sl-si|first=vir:|last=nova24tv.si}}</ref> ==== Debirokratizacija in decentralizacija ==== Slovenska demokratska stranka zagovarja debirokratizacijo Slovenije, saj po njihovem mnenju "birokracijske ovire" in "administracija" otežujeta delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=SDS pozval k zmanjšanju javnega sektorja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pozval-k-zmanjsanju-javnega-sektorja/233771|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":60">{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljamo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije|url=https://www.sds.si/novica/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljamo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Na novinarski konferenci, 24. aprila 2017, so poudarili, da je bilo v Sloveniji do takrat ''"20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13.4.  kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov."<ref name=":60" />'' Preveč regulativ in predolgi postopki po mnenju stranke nižajo konkurečnost države.<ref name=":60" /><ref>{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljajo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije/|date=2017-04-24|accessdate=2020-10-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":61">{{Navedi splet|title=Janša: V SDS-u vabimo tudi tiste, ki vztrajno zavračajo sodelovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-sds-u-vabimo-tudi-tiste-ki-vztrajno-zavracajo-sodelovanje/514600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Debirokratizacija je ostala tudi ena ključnih koalicijskih obljub [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref name=":61" /> Stranka zagovarja tudi decentralizacijo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija potrebuje decentralizacijo|url=https://www.sds.si/novica/slovenija-potrebuje-decentralizacijo-10398|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znanstveniki in akademiki svarijo pred "nesprejemljivo politiko" stranke SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znanstveniki-in-akademiki-svarijo-pred-nesprejemljivo-politiko-stranke-sds/514713|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Decentralizacija je bistvena za razvoj slovenskih občin|url=https://www.sds.si/novica/decentralizacija-je-bistvena-za-razvoj-slovenskih-obcin-19365|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":44" /> V obdobju tretje Janševe vlade so se koalicijske partnerice odločile, da bo sedež novega ministrstva za demografijo v [[Maribor|Mariboru]] in ne v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je sedež ostalih ministrstev [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":61" /> ==== Ostalo ==== SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnega volilnega sistema]] na dvokrožni [[Večinski volilni sistem|večinski sistem]]. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042573817|title=Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav|work=Dnevnik|accessdate=|date=28.1.2013|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142006/https://www.dnevnik.si/1042573817|url-status=dead}}</ref> V času vladanja je stranka uzakonila priznanje [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|istospolnih partnerskih zvez]],<ref name=":3" /> vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights/slovenia-rejects-same-sex-marriages-in-a-referendum-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|accessdate=|language=en|date=20.12.2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/22/world/europe/slovenians-deliver-major-setback-to-same-sex-marriage-in-vote.html|title=Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum|date=21.12.2015|work=The New York Times|accessdate=|language=en|issn=0362-4331}}</ref> SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/tudi-sds-za-domoljubno-vzgojo-od-vrtca-do-srednje-sole.html|title=Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole|last=|first=|accessdate=|date=24.2.2015|work=Delo}}</ref> Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2477065/sds-proposal-for-full-funding-of-private-schools-rejected|title=SDS proposal for full funding of private schools rejected|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=30.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS podpira pravico državljanov do nošenja legalnega orožja, torej dovoljenja športnim strelcem, lovcem ipd. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/sds-proti-predlogu-za-otezitev-dostopa-do-orozja/|title=SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2215016/sds-zaradi-predloga-za-otezitev-dostopa-do-orozja-za-izredno-sejo-odbora-dz|title=SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ|website=www.sta.si|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlanci-sprejeli-strozjo-zakonodajo-o-orozju/417322|title=Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=14.3.2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171786/ljudska-obramba/|title=Ljudska obramba|work=Mladina|accessdate=|date=8.1.2016}}</ref> Stranka je Evropski komisiji predlagala preganjanje ilegalne trgovine z orožjem, saj se ga preko balkanske poti tihotapi tudi čez slovensko ozemlje.<ref name=":64" /> SDS oporeka trenutni sestavi [[Slovenska himna|slovenske državne himne]]. Trenutno je namreč sestavljena le iz sedme kitice [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]], ki pa je po mnenju stranke "preveč internacionalistična in premalo domoljubna", saj nikjer ne omenja slovenskega naroda. Predlagali so dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljic.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-himno-bomo-se-peli-7-kitico-presernove-zdravljice/259929|title=Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=15.6.2011}}</ref><ref name=":40">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/retroaktivnost-v-predlogu-sds-a-o-nezastarljivosti-umora-neustavna/331314|title=Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=5.3.2014}}</ref><ref name=":41">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-nasprotujejo-spremembam-zakona-o-drzavnih-simbolih.html|title=SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih|last=|first=|accessdate=|date=27. januar 2015|work=Delo}}</ref> Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov" in "[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov" ([[Svastika|nacistična svastika]], [[rdeča zvezda]] ipd.).<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rdeca-zvezda-in-himna-ostajata-glasbene-kvote-ne-bodo-zvisane/356835|title=Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-21}}</ref> simbol [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenske narodnoosvobodilne vojske]] med drugo svetovno vojno,<ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/153846/prepoved-rdece-zvezde/|title=Prepoved rdeče zvezde|work=Mladina|accessdate=|date=14.2.2014}}</ref> ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042595774|title=Rdeča zvezda je spet razdvajala|work=Dnevnik|accessdate=|date=26.6.2013|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622005024/https://www.dnevnik.si/1042595774|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dan-ko-je-sijala-rdeca-zvezda-54072.html|title=Dan, ko je sijala rdeča zvezda|last=|first=|accessdate=|date=26.5.2018}}</ref> predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja [[Nacizem|nacističnih]] uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].<ref name=":42" /> 19. februarja 2013 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] pritrdilo prepovedi uporabi totalitarnih simbolov, ki prepoveduje tudi uporabo imen nekaterih s totalitarnostjo povezanih osebnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prepoved simbolov totalitarnih režimov - Primerjalni pregled (PP)|last=Križaj, Blažič|first=Marjana, Janez|publisher=DZ RS|year=2019|isbn=|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|page=|cobiss=|access-date=2020-12-11|archive-date=2020-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907185554/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|url-status=dead}}</ref> === Zunanja politika === Stranka je proevropska,<ref name=":3" /> nasprotuje pa evropskim azilnim kvotam in je zagovornica zamejitve ilegalnih migracij.<ref name=":2" /> Zagovarja medsosedsko in transatlantsko povezovanje. === Populizem === Tekom [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/jun/01/drain-the-swamp-rightwing-leader-pulls-ahead-in-slovenias-polls|title='Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls|last=MacDowall|first=Andrew|date=1.6.2018|website=The Guardian|language=en|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2018/06/01/explained-slovenia-s-elections-and-orban-s-populist-influence|title=Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence|date=1.6.2018|work=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/03/world/europe/slovenia-election.html|title=Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right|date=3.6.2018|work=The New York Times|language=en|issn=0362-4331}}</ref> Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election/anti-immigrant-stance-helps-slovenias-sds-party-to-poll-lead-idUSKCN1IN1QU|title=Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|language=en-US|date=22.5.2018}}</ref> Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".<ref name=":30">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/najprej-slovenija-kaj-pa-potem.html|title=Najprej Slovenija. Kaj pa potem?|last=Markeš|first=Janez|date=23.2.2018}}</ref><ref name=":8" /> Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]].<ref name=":8" /> Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]];<ref name=":30" /> Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",<ref name=":8" /> "globoka država"<ref>{{Navedi novice|url=http://www.demokracija.si/komentar/ali-v-sloveniji-obstaja-globoka-drzava.html|title=Ali v Sloveniji obstaja globoka država?|last=Umek|first=prof. dr. Andrej|date=31.3.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/45132/globoka-drzava/|title=Globoka država|work=Mladina|date=4.11.2008}}</ref> in "lažne novice".<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-za-vsak-nov-predpis-naj-se-dva-ukine-13794|title=Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!|website=www.sds.si|date=26.4.2017|accessdate=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2017/01/trumps-regulation-eo/515007/|title=Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order|last=Lam|first=Bourree|date=30.1.2018|work=The Atlantic|accessdate=|language=en}}</ref> Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo "najprej Slovenija".<ref name=":2" /><ref name=":30" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-najprej-slovenija-potem-drugi/446321|title=Janša: Najprej Slovenija, potem drugi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=17.2.2018}}</ref> === Teorija postkomunistične zarote === Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245524/slovenian-political-metaphors-and-metonymy-a-guide|title=Slovenian political metaphors and metonymy - a guide|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=21.12.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/europe-populists-right-wing-success-marine-le-pen-viktor-orban-italy-slovenia-a8382766.html|title=The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban|date=4.6.2018|work=The Independent|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|title=Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)|date=14.4.2018|accessdate=|language=en|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703163618/http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|url-status=dead}}</ref> Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo: [[Slika:Milan Kučan EP (cropped).jpg|sličica|194x194_pik|Nekdanji predsednik republike [[Milan Kučan]]. SDS ga redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora]] * "''Udbomafija''" – izraz je izpeljan iz [[UDBA|UDBE]], imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/have-you-heard-of-kucans-clan-a-mafia-like-group-from-the-league-of-communists-whose-aim-was-to-economically-control-slovenia-after-its-independence-and-assure-the-survival-of-thei/|title=Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?|date=19.12.2017|work=Nova24TV|accessdate=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=bNvbHCUs3tUC&pg=PA213&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiL-KOo47jbAhWLr6QKHaUAA2wQ6wEIOzAD#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe|last=Dawisha|first=Karen|last2=Parrott|first2=Bruce|date=13.6.1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597333|language=en|year=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=l-T1dAxBkHUC&pg=PA314&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjCofy6h7nbAhUHr6QKHR8SBZ4Q6wEIMDAB#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=New Xenophobia in Europe|last=Baumgartl|first=Bernd|last2=Favell|first2=Adrian|date=1995-10-02|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=9041108653|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=QZr1vsDIvlUC&lpg=PP1&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|last=Ramet|first=Sabrina P.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|isbn=0271043792|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=147621&|title=Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne|work=Mladina.si|accessdate=2018-06-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2186108/demokracija-smells-corruption-in-bad-bank-dismissals|title=Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2428011/weekly-parties-might-have-been-bribed-in-iran-money-laundering|title=Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref> * "''Strici iz ozadja''" (ali "''botri iz ozadja''") – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2506893/reporter-takes-a-swing-at-cerar|title=Reporter takes a swing at Cerar|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.4.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Alenka Bratušek]],<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jerajeva-bratuskova-se-ves-cas-posvetuje-s-strici-iz-ozadja-445618|title=Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja|website=Revija Reporter|accessdate=|date=25.9.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> voditelj [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]]<ref name="auto4">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107642/strici-iz-ozadja/|title=Strici iz ozadja|work=Mladina|accessdate=|date=16.12.2011}}</ref> in politični novinec [[Marjan Šarec]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2507852/demokracija-identifies-little-uncle-behind-sarec|title=Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec|website=english.sta.si|language=en|date=26.4.2018|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref> so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države [[Borut Pahor]], ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.<ref name=":27">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/svet/svetovni-mediji-o-pahorjevem-politicnem-hat-tricku-v-senci-ljudske-vstaje/297189|title=Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=3.12.2012}}</ref> [[Milan Kučan]], ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042564708|title=Svet iz ozadja ali politična paranoja?|work=Dnevnik|accessdate=|date=24.11.2012|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220454/https://www.dnevnik.si/1042564708|url-status=dead}}</ref> Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-skrbite-strici-iz-ozadja-skrbijo-za-vas-299661|title="Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"|accessdate=|date=3.11.2017|work=Žurnal24}}</ref> * [[Milan Kučan]] – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.<ref name=":4" /><ref name=":33" /><ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|title=Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political|website=www.sloveniatimes.com|accessdate=|date=5.6.2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political |date=2018-06-18 }}</ref><ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/166015/milan-kucan/|title=Milan Kučan|work=Mladina|accessdate=|date=24.4.2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/03/kucanu-razpada-njegov-forum-21-kosarico-mu-je-ze-dala-tudi-pergarjeva/|title=Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!|website=www.politikis.si|accessdate=|date=26.3.2012|publisher=|last=|first=}}</ref> Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] [[Ljudmila Novak]] in politični novinec [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/kucan-je-spoznal-da-sarec-ne-more-zmagati-zdaj-vse-orozje-polaga-v-ljudmilo-novak-ki-naj-bi-razklala-desnico/|title=Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico|date=21.8.2017|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|title=Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman|website=www.vinkogorenak.net|accessdate=|date=13.11.2017|publisher=|last=Gorenak|first=Vinko|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/ |date=2018-07-03 }}</ref> nekdanja predsednica vlade [[Alenka Bratušek]], ljubljanski župan in voditelj [[Pozitivna Slovenija|PS]] [[Zoran Janković]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|title=Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot|website=www.sloveniatimes.com|date=28.4.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot |date=2018-07-03 }}</ref><ref name="auto4"/> ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki [[RTV Slovenija]] označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jansa-ni-priznal-krivde-zaradi-zaljivega-tvita-o-novinarkah-rtvs-6257118|title=Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS|work=Časnik Večer|accessdate=|date=13.4.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245522/more-condemnation-of-jansas-defamatory-tweet|title=More condemnation of Janša's defamatory tweet|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245794/insulting-tweet-labelled-as-attack-on-media|title=Insulting tweet labelled as attack on media|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=24.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-bo-moral-novinarki-zaradi-zaljivega-tvita-placati-6-000-evrov/450151|title=Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov|date=27.3.2018|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=}}</ref> *[[Forum 21]] – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.forum21.si/o-nas.html|title=O nas {{!}} Forum21|last=|first=|website=www.forum21.si|accessdate=4.6.2018|date=|publisher=|archive-date=2018-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html |date=2018-05-23 }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/92481/kdo-vozi-forum-21/|title=Kdo vozi forum 21?|work=Mladina|accessdate=|date=17.5.2004}}</ref><ref name=":24" /> SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|accessdate=|date=25.12.2008|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.finance.si/267592/Odmev-Srotova-tajkunska-botra-sta-SD-in-Forum-21|title=Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21|work=Finance.si|accessdate=|date=30.12.2009}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042772947|title=Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21|work=Dnevnik|accessdate=|date=25.5.2017|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220428/https://www.dnevnik.si/1042772947|url-status=dead}}</ref> *[[Murgle]] – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni [[Janez Drnovšek]], nekdanji premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] ter borec [[Osvobodilna fronta|OF]] in poslednji predsednik [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]] [[Janez Stanovnik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|title=FOTO: To so hiše murgelske elite|work=Times.si|accessdate=|date=11.5.2018|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html |date=2018-07-03 }}</ref> "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi [[Afera Patria (Slovenija)|korupcijske afere Patria]] obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".<ref name=":23" /> Kasneje je SDS označila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|parlamentarne volitve 2014]] za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podrzaj-jansa-je-sluzbo-dobil-na-volitvah-zakon-mu-udelezbe-ne-preprecuje/343080|title=Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=31.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapornik-jansa-prihaja-v-parlament.html|title=Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje|website=www.24ur.com|date=31.7.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|accessdate=|date=13.7.2014|work=Siol.net}}</ref> Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-volitve-so-blizu-in-murgle-spet-udarjajo-z-repom-289338|title=Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom|accessdate=|date=20.4.2017|work=Žurnal24}}</ref> Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči [[Pica|pico]] pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|last=SDS TV|title=Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate|date=25.5.2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=VaNDNPOIuus|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://vezjak.com/2018/05/25/murgelska-pica-ali-jansa-v-piceriji/|title=Murgelska pica ali SDS v piceriji|date=25.5.2018|work=IN MEDIA RES|accessdate=}}</ref> Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV|accessdate=2019-01-21|website=siol.net}}</ref> je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ministra za kmetijstvo [[Dejan Židan|Dejana Židana]] (voditelja [[Socialni demokrati|SD]]), zunanjega ministra [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] (voditelja [[DeSUS]]-a) in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] (voditelja [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]).<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-1-del-kucan-zidan-cerar-erjavec-in-sarec-o-sanaciji-bank-z-iranci-palestinci-in-sirci/|title=Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci|date=28.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-2-del-uvaza-se-veliko-migrantov-izvaza-veliko-izobrazenih-ko-se-se-kucan-prime-za-glavo/|title=Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo|date=29.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref> == Kontroverze in kritike == === Povezave s skrajno desnimi skupinami === Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo [[Neonacizem|neonacistične]] ekstremistične skupine [[Blood & Honour]].<ref name=":0" /><ref name=":16">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=15.9.2014|language=en}}</ref> Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.<ref name=":16" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novinarka-anuska-delic-nisem-izdala-tajnih-podatkov-sove/348794|title=Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove|date=15.10.2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=19.10.2018}}</ref> Slovenska obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,<ref name=":17">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|date=28.9.2014|work=Mladina|access-date=19.10.2018}}</ref> je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.<ref name=":18">{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|last2=Kajzer|first2=Rok|date=12.9.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|last2=Ropac|first2=Iva|date=25.2.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref> SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|date=19.11.2014|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094949/https://www.dnevnik.si/1042688464|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|date=5.1.2015|work=Siol.net|access-date=19.10.2018}}</ref> Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej "politično motivirane".<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|access-date=2018-06-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekateri člani Blood & Honour naj bi bili tudi člani SDS<ref name=":14">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|date=1.12.2011|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|last2=Kajzer|first2=Rok|date=28.9.2014|access-date=19.10.2018}}</ref> ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS [[Branko Grims|Brankom Grimsom]].<ref name=":14" /><ref name=":18" /> Ta skupina, katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču in ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]], ki je več članom slovenske B & H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi,<ref name=":18" /><ref name=":17" /> naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protesti v letih 2012 in 2013]].<ref name=":18" /><ref name=":17" /> Organizirana skupina nasilnežev je bila po ugotovitvah policije izurjena in najeta ter poplačana, potencialno s strani politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref><ref name=":510">{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref> [[Slika:Generation_Identitaire_flag_(black_background).svg|sličica|Na stranko letijo kritike zaradi domnevnih povezav z skrajno desnimi skupinami (tu logo Generacije indentitete)]] Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z "Generacijo identitete Slovenija", slovensko frakcijo skrajno desnega [[Identitarno gibanje|identitarnega gibanja]].<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|date=11.5.2018|work=Siol.net|access-date=20.10.2018}}</ref> Avgusta 2018 je strankina založba ''Nova obzorja''<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042597256|title=Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS|date=8.7.2013|work=Dnevnik|access-date=20.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, ''Manifest za domovino''.<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/jutri-izide-knjiga-za-katero-levicarji-grozijo-da-bi-jo-morali-prepovedali-prihaja-manifest-za-domovino/|title=[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!|date=28.8.2018|work=Nova24TV|access-date=5.9.2018}}</ref><ref name=":19">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|date=29.8.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref> Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).<ref name=":19" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|date=7.9.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|date=29.8.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=20.10.2018}}</ref> Poslanec [[Žan Mahnič]] je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.<ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|access-date=2018-09-14}}</ref> === Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij === Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/poleg-zana-janse-delata-za-tomcevo-tudi-petkov-sin-in-brat-jerajeve-6352314|title=Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.finance.si/216166 |title=Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi? |work=Finance |date=2008-06-17 |accessdate=2018-08-28}}</ref><ref name=":35" /> === Kult osebnosti === Voditelj SDS [[Janez Janša]] je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-jansa-znova-izvoljen-za-predsednika-sds-a/422844|title=Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a|date=20.5.2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=22.5.2017}}</ref> Člani stranke so Janši izredno privrženi<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS)|date=|accessdate=|website=The Democratic Society|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref> in pogoste so primerjave stranke s [[kult]]om.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2389847/delo-sees-sds-trapped-by-jansa-cult-and-past|title=Delo sees SDS trapped by Janša cult and past|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=22.5.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|title=Tough Driver for a Rocky Road|website=www.sloveniatimes.com|language=en|accessdate=|date=22.2.2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road |date=2018-07-01 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-14|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185557/https://www.dnevnik.si/1042790577|url-status=dead}}</ref> Številni bivši člani stranke trdijo, da Janša stranko vodi avtoritarno in da je razhajanje mnenj znotraj stranke zatrto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-andrej-cus-zapusca-sds-417954|title=Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)|accessdate=|date=23.5.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plaz-se-je-usul-andrej-cus-izstopil-iz-sds-vera-ban-ima-prav.html|title=Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990|website=www.24ur.com|accessdate=|date=23.5.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/besede-s-katerimi-so-sds-zapuscali-njeni-ugledni-clani/|title=Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=5.6.2016|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57e3c715973f2/iz-sds-odhaja-tudi-znidar|title=Janšo spet zapuščajo poslanci|work=|accessdate=|date=22.9.2016|work=Svet24.si}}</ref> Po navedbah v medijih naj bi SDS-ovi evropski poslanki [[Romana Jordan|Romani Jordan]] stranka preprečila ponovno kandidaturo na strankini listi kot kazen za nezvestobo, potem ko je edina znotraj višjih krogov stranke naglas izrazila pomisleke glede Janševega nadaljnjega vodenja stranke med služenjem zaporne kazni zaradi korupcije.<ref name=":582"/> === Nepravilnosti pri financiranju predvolilne kampanje === ==== Državnozborske volitve 2008 ==== Avstrijski, finski in slovenski preiskovalci [[Afera Patria (Slovenija)|afere Patria]] so ugotovili, da je bila podkupnina namenjena za SDS. Avstrijski tožilec je prepričan, da je avstrijski posrednik Wolfgang Riedl v Slovenijo pripeljal 900.000 evrov gotovine, ki ni bila namenjena [[Walter Wolf|Walterju Wolfu]], temveč [[Jože Zagožen|Jožetu Zagožnu]] in stranki SDS. "Sklepanje temelji na Sirithapornovi izjavi in protislovnem ravnanju Riedla in Zagožna v tem obdobju," piše v avstrijski obtožnici.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=444–449|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Finski preiskovalci so Patriinega predstavnika, zadolženega za Slovenijo, Reija Niittynena med priporom zaslišali šestnajstkrat, 6. julija 2008 je spregovoril.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Priznal je, da se je zavedal, da naj bi denar za podporo stranki premiera Janše izplačal Walter Wolf od svojega deleža. Tri dni pozneje je izjave ponovil in podrobneje pojasnil namen plačila stranki SDS.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Ker so se bližale jesenske [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]] in so dobavitelju iznenada postavili dodatni pogoj za 30-odstotni predujem podkupnin, in to v tridesetih dneh po podpisu pogodbe, je SDS očitno zbirala sredstva za predvolilno kampanjo – tako sta si naročnikovo nenadno spremembo in živčno naglico razlagala tudi Riedl in direktor Patrie Heikki Hulkkonen.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=452–453|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2018 ==== Pri pripravljanju na [[Parlamentarne volitve 2008|parlamentarne volitve 2018]] je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000&nbsp;€ z državljanko [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2469274/report-sds-obtains-loan-from-individual-in-bosnia|title=Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva ''Nova obzorja'' (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenavadno-posojilo-stranke-sds-od-32-letnice-iz-bih-najeli-kar-450-000-evrov-kredita.html|title=32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča|website=www.24ur.com|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-vrnil-sporno-posojilo-z-obrestmi-457338|title=SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video|accessdate=|date=11.1.2018|work=Siol.net}}</ref> Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/pranje-denarja-kaj-je-razkrila-parlamentarna-komisija-vzivo-467626|title=Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo|accessdate=|date=17.5.2018|work=Siol.net}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijana-dzudzic-naj-bi-z-razlicnih-racunov-dvignila-vec-kot-3-5-milijona-gotovine.html|title=Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine|website=24ur.com|accessdate=|date=16.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).<ref name=":15" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/sds-si-je-denar-menda-izposodila-pri-muli-51788.html|title=SDS si je denar menda izposodila pri muli|last=Potič|first=Zoran|accessdate=2018-06-03}}</ref> Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000&nbsp;€ od dveh [[Madžarska|madžarskih]] fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000&nbsp;€. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v [[Makedonija|Makedoniji]]. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|date=4.6.2018|work=The New York Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=1.6.2018|work=Politico|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":34">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=29.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=29.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/|title=Madžarski dolžnik|work=|accessdate=|date=18.5.2018|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=31.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.washingtontimes.com/news/2018/jun/1/anti-immigrant-party-set-to-make-gains-in-slovenia/|title=Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote|last=|first=|date=1.6.2018|work=The Washington Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/orban-ally-janez-jansa-expected-to-top-slovenias-election/a-44055791|title=Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election|date=2.6.2018|accessdate=|website=Deutsche Welle|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2022 ==== Dobro leto dni pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami 2022]] je bilo razkrito, da Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS, Nova 24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cc46e3154f6/telekom-slovenije-pred-volitvami-prikrito-financira-strankarsko-televizijo-sds|title=Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS|date=29. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=24ur|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref> Spomladi 2020 je [[Telekom Slovenije]] je sklenil pogodbo z [[Inštitut za avtorsko pravico|Inštitutom za avtorsko pravico]] (direktor: [[Blaž Rant]]), ki je začel delovati šele 26. marca 2020, 13 dni po nastopu aktualne vlade, Telekom pa mu je začel plačevati nadomestilo za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Nadomestilo za distribucijo programov naj bi znašalo 112.000 evrov mesečno ali približno 1,4 milijona evrov na leto. Telekom Slovenije od marca 2021 vodi [[Cvetko Sršen]], nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.<ref>{{Navedi splet|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|date=27. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=Necenzurirano.si|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tozilce-zanimajo-transakcije-med-telekomom-slovenija-in-nova24tv/|title=Tožilce zanimajo transakcije med Telekomom Slovenija in Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=N1|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tozilstvo-naj-bi-preverjalo-telekomovo-financiranje-nove24tv/617612|title=Tožilstvo naj bi preverjalo Telekomovo financiranje Nove24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=MMC RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/3020147/prosecution-reportedly-looking-into-telekoms-financing-of-nova24tv|title=Prosecution reportedly looking into Telekom's financing of Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravna-mreza-v-bruselj-s-pritozbo-o-drzavni-pomoci-Nova24TV.html|title=Pravna mreža v Bruselj s pritožbo o državni pomoči Nova24TV|date=13. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042987088/slovenija/jansa-pred-preiskovalno-komisijo-zanikal-ocitke-o-nezakonitem-financiranju-stranke-sds|title=Preiskovanje financiranja SDS: Verjetno bodo vložili kazenske ovadbe|date=12. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Potič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ostalo === Poslanec SDS [[Branko Grims]] je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: "Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|date=17.2.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=30.8.2018}}</ref> Poslanec SDS [[Marijan Pojbič]] je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: "Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/tudi-to-je-mozno-poslanec-cerajeve-stranke-se-je-opravicil-za-zaljivi-tvit-6277480|title=Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit|date=5.7.2017|work=Večer|access-date=30.8.2018}}</ref> [[Slika:Donald Trump (8567813820) (2).jpg|sličica|Člani stranke, predvsem predsednik Janša, so podporniki nekdanjega predsednika ZDA [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] (na sliki). Janša je Trumpu čestital za dober rezultat na volitvah 2020, ko še niso bili prešteti vsi glasovi. Trump je volitve izgubil.]] Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]], na katerih je zmagal ljubljanski župan [[Zoran Janković]] (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,<ref>{{navedi splet|url=https://english.sta.si/1683795/ljubljana-mayor-entering-race-for-parliament|title=Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament|date=11.10.2011|accessdate=31.8.2018|website=english.sta.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107690/moteci-trenirkarji/|title=Moteči trenirkarji|date=16.12.2011|work=Mladina.si|accessdate=31.8.2011}}</ref> je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s "Tomaž Majer".<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494725|title=Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142529/https://www.dnevnik.si/1042494725|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1705201/v-clanku-na-spletni-strani-sds-po-turkovem-mnenju-elementi-sovraznega-govora|title=V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora|date=12.12.2011|accessdate=31.8.2018|website=www.sta.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":37">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494937/slovenija/1042494937|title=Gibanje trenirk s spleta do vrha države|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":38">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042496335|title=Trenirke Tomaža Majerja|date=19.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141646/https://www.dnevnik.si/1042496335|url-status=dead}}</ref> Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani "novi državljani" iz "blokovskih naselij", to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti "novi državljani" naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494618/slovenija/1042494618|title=Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, [[Bošnjaki|Bošnjaku]], za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sds.si/news/10328|title=Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi|date=9.12.2011|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=Majer|first=Tomaž|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328|archivedate=2011-12-11|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328 |date=2011-12-11 }}</ref> Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;<ref name=":13" /><ref>{{navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kunstelj-pravi-da-je-tomaz-majer-jansa|title=Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša|date=13.12.2011|work=Slovenskenovice.si|accessdate=31.8.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494881|title=Kdo je Tomaž Majer?|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144356/https://www.dnevnik.si/1042494881|url-status=dead}}</ref> pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).<ref name=":13" /> Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.<ref name=":13" /> Odziv javnosti je dosegel vrh s "Shodom trenirk", na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.<ref name=":37" /><ref name=":38" /> V dnevih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 2020 je [[Janez Janša]], takrat predsednik vlade, podprl Donalda Trumpa za predsednika.<ref name=":62">{{Navedi splet|title=Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-ameriski-predsedniski-tekmi-podprl-donalda-trumpa/540145|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> V twitu je zapisal, da spoštuje Bidnovo zgodovino, a da svet potrebuje močne Združene države Amerike, [[Joe Biden]] pa da bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.<ref name=":62" /> V dnevu po volitvah je Janša ob delnih rezultatih, ki so Trumpu kazali v prid, twitnil, da so se ameriški volivci odločili za [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref name=":63">{{Navedi splet|title=Janša Trumpa že razglasil za zmagovalca: sprožil val kritik in neodobravanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janez-jansa_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> Del slovenske opozicije je Janšev tvit razglasilo za neprimeren in za osmešenje, nanj se je odzval tudi Bidnov svetovalec [[Michael Carpenter]].<ref name=":63" /> Janša se je moral glede tvita in tega, da kot premier še ni čestital Bidnu za zmago, zagovarjati v sklopu redne seje državnega zbora. Janša je dejal, da bo vlada zmagovalcu ameriških volitev "z veseljem čestitala", ko bodo rezultati uradni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-z-veseljem-bomo-cestitali-naslednjemu-predsedniku-zda/542434 |title=Janša: Z veseljem bomo čestitali naslednjemu predsedniku ZDA |accessdate=2020-11-16}}</ref> == Politična zavezništva == Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-z-vec-kot-30000-clani-dl-jih-ima-komaj-921-446352|title=SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921|date=20.8.2013|accessdate=28.8.2018|website=Revija Reporter|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) je neodvisen in avtonomen [[podmladek]] stranke,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdm.si/program/|title=Program|date=|accessdate=28.8.2018|website=Slovenska demokratska mladina|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170352/http://www.sdm.si/program/|url-status=dead}}</ref> ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil [[Matej Makarovič]]. [[Slika:Viktor Orban 2017.jpg|sličica|195x195_pik|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]] s svojo stranko Fidesz je eden izmed zaveznikov SDS]] Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim [[Inštitut Jožeta Pučnika|Inštitutom Jožeta Pučnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|title=Jože Pucnik Institute|date=|accessdate=28.8.2018|website=Martens Centre|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute |date=2018-08-28 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://institutpucnik.si/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|date=|accessdate=28.8.2018|website=institutpucnik.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/90846/institut-dr-jozeta-pucnika/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=12.4.2007}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=13.7.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95396/joze-pucnik-kot-by-pass/|title=Jože Pučnik kot by-pass|work=Mladina|accessdate=4.6.2018|date=1.7.2007}}</ref> Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo [[Zbor za republiko]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042575432|title=V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=6.2.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-volivce-nagovarja-k-podpori-sds-a-nsi-ja-in-sls-a/454965|title=Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=28.8.2018|date=15.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sds-nismo-organizatorji-zborovanja-se-ga-bomo-pa-z-veseljem-udelezili.html|title='SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'|website=24ur.com|accessdate=28.8.2018|date=27.1.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> ''Odbor 2014'' je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v [[Afera Patria (Slovenija)|aferi Patria]], izpustitve Janeza Janše iz zapora in "dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države".<ref name="auto5">{{Navedi splet|url=http://odbor2014.si/sub/296/o-nas|title=O nas|website=odbor2014.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822125441/http://odbor2014.si/sub/296/o-nas/|url-status=dead}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160375/politika-pred-sodiscem/|title=Politika pred sodiščem|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=19.9.2014}}</ref> ''Odbor 2014'' je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.<ref name="auto5" /><ref name=":22" /> ''Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve'' (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vso.si/index.php/vso/statut|title=Statut|last=|first=|website=www.vso.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=}}</ref><ref name="auto6">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|title=Čigave vrednote?|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=10.1.2014}}</ref> katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.<ref name="auto6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-vso-obelezilo-obletnico-prvega-postroja-slovenske-vojske-431939|title=Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske|accessdate=28.8.2018|date=17.12.2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zdruzenje-vso-kazensko-ovadilo-milana-kucana.html|title=Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana|last=|first=|accessdate=28.8.2018|date=17.5.2016}}</ref> SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].<ref name=":3" /><ref name=":39" /> Stranko podpira madžarski premier [[Viktor Orbán]] ([[Fidesz]]), predsednik sestrske stranke.<ref name=":11" /><ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":12" /> === S stranko povezani mediji === SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z ''de facto'' glasilom stranke, ''Demokracijo'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|accessdate=|date=20.7.2017|work=Siol.net}}</ref> in tabloidom Škandal24<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/demokracija-nova24tv-in-skandal24-jansevi-stali-in-obstali-z-orbanom-6305092|title=Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=8.9.2017}}</ref> (katerih lastnik je založniška hiša ''Nova obzorja'', slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida ''Ripost'', ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko [[Fidesz]]).<ref name=":6" /><ref name=":7" /> Medijski konglomerat [[Nova24TV]], ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|accessdate=|date=4.4.2017|work=Siol.net}}</ref><ref name=":7" /> Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal ''Politikis''.<ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042713981/|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|date=2.6.2015|work=Dnevnik|accessdate=|archive-date=2018-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180704010201/https://www.dnevnik.si/1042713981|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-v-drzavnem-zboru-zaposlila-dejana-kaloha-politikis.html|title=SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)|last=|first=|accessdate=|date=16.10.2013|work=Delo}}</ref> SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]], je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042475665|title=Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS|work=Dnevnik|accessdate=|date=27.9.2011|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703221233/https://www.dnevnik.si/1042475665|url-status=dead}}</ref><ref name=":48">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|date=28.10.2011|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042794266|title=SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov|accessdate=2019-01-21|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/|title=Orbánov Janša|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.<ref name=":20" /> Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|prihajajoče lokalne volitve]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-sds-gre-na-lokalne-volitve.html|title=Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve|date=2017-12-11|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Delo.si-si}}</ref> Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185826/v-slogu-zloglasnih-brezplacnikov-po-volitvah-ugasnil-tudi-skandal24/|title=V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24|work=Mladina|accessdate=|date=4.6.2018}}</ref> ==Podporniki== Vzporedne volitve in javnomnenjske raziskave kažejo, da med podporniki in volivci SDS prevladujejo osnovnošolsko izobraženi in starejši od 55 let. Z višanjem dosežene stopnje izobrazbe med vprašanimi delež podpore stranki konstantno upada. <ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? {{!}} Nova24TV (arhivirano)|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|website=web.archive.org|date=2023-06-04|accessdate=2024-09-20|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/ |date=2023-06-04 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|title=Križanja med demografskimi [kategorijami] in vsebinsko spremenljivko|date=19. 2. 2022|accessdate=20. 9. 2024|website=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? (arhivirano)|archive-date=2023-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230222180108/https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volivci po izobrazbi: SDS ima največ podpore med osebami z OŠ ali manj {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/volivci-po-izobrazbi-sds-ima-najvec-podpore-med-osebami-z-os-ali-manj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-20|language=sl}}</ref> Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja [[Vasko Simoniti]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|title=Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo|date=11.4.2018|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220244/https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|url-status=dead}}</ref> in [[Alenka Puhar]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/index.php/novica/alenka-puhar-imenovanje-stvari-z-njihovimi-imeni-12411|title=Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni|date=24.8.2016|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pisatelj [[Drago Jančar]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|date=13.7.2013|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> teolog [[Janez Juhant]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-janez-juhant-podpiram-delo-janeza-janse-2044|title=Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"|date=14.1.2013|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter pesnik [[Tone Kuntner]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/tone-kuntner-ce-je-pomlad-samo-jj-je-kot-narod-nismo-vredni.html|title=Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni|last=Kolšek|first=Peter|date=29.7.2014|accessdate=}}</ref> Javno jo podpirajo še nogometaš [[Miran Pavlin]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|date=30.5.2010|accessdate=}}</ref><ref name=":5"/> smučarka [[Katja Koren]],<ref name=":5" /> pevki [[Elda Viler]] in [[Marta Zore]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|last=Kenda|first=Vid|date=22.10.2015|accessdate=}}</ref> ter igralec in režiser [[Roman Končar]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/111288/boj-za-nacin-razmisljanja/|title=Boj za način razmišljanja|date=13.4.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref> Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042203675|title=Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS|date=2.9.2008|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Bivši podporniki=== Številni vidni člani so SDS zapustili zaradi radikalizacije ideologije stranke in nesoglasij glede načina vodenja. Nekateri so ustanovili tudi nove politične stranke. Večina nekdanjih članov se je politično usmerila proti sredini, manjšina pa je SDS prekosila na skrajno desnem polu.<ref name=":573"/> Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so [[Peter Jambrek]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/|title=Dr. Peter Jambrek|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042797967|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka|work=Dnevnik|access-date=2018-06-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/koga-bosta-volila-milan-kucan-in-peter-jambrek-468504|title=Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5616aa6ebff37/sds-v-slepi-ulici|title=Z Janšo je konec|work=Svet24.si|access-date=2018-06-03}}</ref> [[Gregor Virant]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106358/gregor-virant-distanciral-sem-se-od-sds/|title=Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref> in [[Jože P. Damijan]].<ref name=":35" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43635/metamorfoze-jozeta-p-damijana/|title=Metamorfoze Jožeta P. Damijana|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95355/dokoncno-slovo-mladoekonomistov/|title=Dokončno slovo mladoekonomistov|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/damijan-nepreklicno-odstopil.html|title=Damijan nepreklicno odstopil|last=Uredništvo|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vendarle-odstopil/51782|title=Jože P. Damijan vendarle odstopil|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref> [[Miha Brejc]] je postal nezaželena oseba, ko je [[Gregor Virant]] ustanovil svojo stranko, ki jo je [[Peter Jambrek]] označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".<ref name=":21" /> Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, nekdanji zunanji minister [[Dimitrij Rupel]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/rupel-izstopil-sem-iz-sds-in-ne-bom-si-premislil.html|title=Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil|date=12.7.2015|work=www.delo.si|accessdate=22.5.2017}}</ref> Med vidne nekdanje člane spadajo še nekdanji minister za notranje zadeve [[Dragutin Mate]] (zdaj kritik),<ref name="mate">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dragutin-mate-izstopil-iz-sds.html|title=Dragutin Mate izstopil iz SDS: 'Notranja demokracija je začela pešati'|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> in minister za šolstvo [[Žiga Turk]],<ref name=":573">{{Navedi splet|url=https://china-cee.eu/2019/05/03/slovenia-political-briefing-changes-at-the-far-right-of-the-political-spectrum/|title=Slovenia political briefing: Changes at the far right of the political spectrum – China-CEE Institute|language=en-GB|accessdate=2. 10. 2019}}</ref> nekdanja poslanca SDS [[Andrej Čuš]]<ref name=":573" /> in [[Ivo Hvalica]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":573" /> ter Pučnikova "mati stranke" Vera Ban.<ref name=":582">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vera-ban-kriticno-o-sds-in-janezu-jansi.html|title=VIDEO: Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> Med nekdanjimi javnimi podporniki je tudi športnik [[Miran Pavlin]].<ref name=":182">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|last=|first=|date=|work=|accessdate=2018-06-03|language=sl}}</ref><ref name=":192">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/z-zlatkom-sva-bolj-umirjena-6260418|title=Miran Pavlin v intervjuju: Z Zlatkom sva bolj umirjena|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-03|language=sl-si}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:EPP Summit, 10 March 2022, Paris (51930439925).jpg|sličica|Predsednik stranke [[Janez Janša]].]] *'''Predsednik:''' Janez Janša *'''Podpredsednika:''' Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs *'''Vodja poslanske skupine:''' Jelka Godec *'''Namestnika vodje poslanske skupine:''' Nada Brinovšek, Franc Rosec *'''Predsednik sveta:''' Zvone Černač *'''Predsednik strokovnega sveta:''' Janez Janša *'''Generalni sekretar:''' Borut Dolanc *'''Mednarodni sekretar:''' Peter Šuhel *'''Izvršni odbor:''' 21 članov *'''Nadzorni odbor:''' 7 članov *'''Strokovni svet:''' 14 različnih sestav - odborov (po resorjih) === Predsedniki stranke=== {{SDS|Predloga:SDS=}} * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] (16. februar 1989–november 1989) * [[Jože Pučnik]] (november 1989–maj 1993) * [[Janez Janša]] (maj 1993–danes) === Poslanska skupina === ''Glej članek: [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]'' === Organiziranost === ==== Organiziranost stranke ==== Stranka SDS je organizirana po teritorialnem principu v: • v krajevne oziroma četrtne odbore, ki praviloma zajemajo del ene občine, • v občinske oziroma mestne odbore, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine, • v regijske koordinacije SDS, • na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije. ==== Organizacije pod okriljem stranke ==== Stranka ima podmladek, interesne organizacije in forume, ki so tako kot stranka organiizirani po teritorjalnem principu in načinu upravljanja: Interesne organizacije: • Klub seniorjev in seniork SDS (KSS) • Ženski odbor SDS (ŽO SDS) • [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) • Delavska zveza SDS (aktivnost, delovanje?) Forumi: • Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS • Gospodarsko podjetniški forum SDS • Krščanski forum SDS • Kulturni forum SDS • Športni forum SDS == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] * [[Janšizem]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.sds.si}} * [https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/strankasds Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka|*]] {{normativna kontrola}} 1suwvr0hpd77i7drfr4bfw4xm36lohy 6709145 6709030 2026-07-10T09:13:22Z VidicK01 193275 nekaj manjših korektur 6709145 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:SDS prenovljen logo 2026.png|280px]] | abbreviation = SDS | president = [[Janez Janša]] | foundation = 16. februar 1989 | headquarters = Trstenjakova ulica 8, [[Ljubljana]] | think_tank = Inštitut Dr. Jožeta Pučnika | youth_wing = [[Slovenska Demokratska Mladina]]<ref>{{navedi splet |title=Slovenska Demokratska Mladina |url=https://sdm.si/ |website=sdm.si |access-date=3 February 2022 |archive-date=2024-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240528234503/https://sdm.si/ |url-status=dead }}</ref> | position = '''Trenutno:'''<br />[[Politična desnica|desnica]]<ref name="HlousekKopecek">{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&pg=PA26|isbn=9780754678403 }}</ref><ref>{{Citation |first=Paul G. |last=Lewis |title=Political Parties in Post-Communist Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2000 |page=167 |url=https://books.google.com/books?id=LAdhbhFzaYsC&pg=PA167|isbn=9780415201810 }}</ref><ref name="nytimes.com">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235415/https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|url-status=dead|archive-date=June 12, 2018|title=Anti-Immigrant Party Set to Make Gains in Slovenia Vote|date=1 June 2018|via=NYTimes.com}}</ref><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/><br />'''Zgodovinska:'''<br />[[leva sredina]] (sprva)<ref name="demsoc.org">{{navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS) - The Democratic Society|website=www.demsoc.org|accessdate=2018-07-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref><ref name="MakarovičTomšič">{{navedi knjigo|author1=Matej Makarovič|author2=Matevž Tomšič|chapter=‘Left‘ and ’Right’ in Slovenian Political Life and Public Discourse|editor=Constantine Arvanitopoulos|title=Reforming Europe: The Role of the Centre-Right|publisher=Springer|year=2009|page=264 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=G6gWLW2oDJ0C&pg=PA263}}</ref><br />[[desna sredina]]<ref name="demsoc.org"/>{{sfn|Bakke|2010|p=244}}<ref name="Fink-Hafner2006">{{navedi knjigo|author=Danica Fink-Hafner|chapter=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building|editor=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-communist EU Member States: Parties and Party Systems|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&pg=PA218|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|page=218}}</ref><ref name="MakarovičTomšič"/><ref name=":573"/> | ideology = [[konservatizem]],<ref name=":35" /><br>[[socialni konservatizem]],<br>[[nacionalizem]],<ref name=":2" /><ref name=":300" /><br>[[Populizem|desni populizem]]<ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":12" /> | membership_year = 2018 | womens_wing = Ženski odbor SDS | membership = 22.963<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> | international = [[Centrist Democrat International]]<br />[[International Democrat Union]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Evropska ljudska stranka]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rumena]] {{color box|#133C8B|border=darkgray}} [[modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats3 = {{composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = [[Občinski svet|Občinski sveti]] | seats4 = {{composition bar|493|2750|hex={{Political party data|color}}}} | flag = [[File:Flag of the Slovenian Democratic Party.svg|225px|border|Zastava Slovenske demokratske stranke]] | website = {{Political party data|website}} }} '''Slovenska demokratska stranka''' (kratica '''SDS''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se uvršča na [[Politična desnica|politično desnico]].<ref name="HlousekKopecek"/><ref name="nytimes.com"/><ref name=":7"/><ref name=":12"/><ref name=":1"/><ref name=":4"/><ref name=":573"/> Kot ključne programske cilje stranka navaja demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko učinkovitost, ekonomsko svobodo in solidarnost.<ref>{{Navedi splet|title=O stranki|url=https://www.sds.si/o-stranki|website=www.sds.si|accessdate=2023-01-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Trenutni predsednik stranke je [[Janez Janša]]. Na evropski preprogi je stranka članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], mednarodno pa Mednarodne demokratske unije. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado; [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]], [[10. vlada Republike Slovenije|deseto]] in [[14. vlada Republike Slovenije|štirinajsto]]. Zadnjih dvajset let velja za eno največjih slovenskih političnih strank z okoli 23.000 člani (2018).<ref>{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|accessdate=2022-02-06|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}</ref> Na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] je s podporo stranke kandidiral [[Anže Logar]] in v drugem krogu prejel nekaj več kot 414 tisoč glasov, kar je bil najboljši rezultat slovenske desnice na predsedniških volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Nastanek === Slovenska demokratska stranka je naslednica [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] in [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]],<ref name=":35">{{Navedi knjigo|title=Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis|url=https://www.worldcat.org/oclc/1062179687|location=|isbn=9781136225956|oclc=1062179687|first=Igor|last=Guardiancich|publisher=|date=2013|page=194|cobiss=}}</ref><ref name=":39">{{Navedi knjigo|title=Reforming Europe : the role of the centre-right|url=https://www.worldcat.org/oclc/659560461|publisher=Springer-Verlag|date=2009|location=Berlin|isbn=9783642005602|oclc=659560461|first=Konstantinos|last=Arvanitopoulos|page=|cobiss=|last2=Centre for European Studies (Brussels, Belgium)|last3=Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs}}</ref><ref name=":43">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-sds-france-tomsic.html|title=Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič|date=25.3.2010|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":45">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-20-leti-je-bila-ustanovljena-slovenska-demokraticna-zveza-54747|title=Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza|date=11.1.2009|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref> najpomembnejših političnih strank [[Demokratična opozicija Slovenije|Demokratične opozicije Slovenije]] (koalicije DEMOS), ki je na prvih [[Druga svetovna vojna|povojnih]] demokratičnih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Sloveniji aprila 1990]] premagala [[Komunistična_partija_Slovenije#Delovanje_ob_demokratičnih_spremembah_v_Sloveniji|bivšo Zvezo Komunistov Slovenije]]<ref name=":39" /> ter izvedla [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in [[osamosvojitev Slovenije]] od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]].{{Navedi vir}} Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru [[Poljska|poljskega]] sindikalističnega gibanja ''[[Solidarność]]'' organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata ''Neodvisnost'' in februarja 1989 do ustanovitve stranke.<ref name=":43" /><ref name=":46">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-france-tomsic/226566|title=Umrl je France Tomšič|date=25.3.2010|work=rtvslo.si|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/memories/tomsic/|title=France Tomsic|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.slovenija2001.gov.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-france-tomsic.html|title=Umrl France Tomšič|date=25.3.2010|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal sociolog, dr. [[Jože Pučnik]], nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov, predvsem zaradi nenehnega preganjanja oblasti, emigriral v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicni-disident-ki-je-postal-kljucni-akter-osamosvojitve/299999|title=Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve|date=12.1.2013|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,<ref name=":46" /> razvila v zmerno [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, ki se je zavzemala za [[socialno tržno gospodarstvo]] in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.{{Navedi vir}} Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989<ref name=":45" /> kot opozicija [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]]; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev [[Pravno varstvo|pravnega varstva]], spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]]). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.{{Navedi vir}} Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na [[Socialni liberalizem|socialno-liberalno]] [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko Slovenije]] in konzervativno [[Narodno demokratska stranka|Narodno demokratsko stranko]] (NDS).<ref name=":45" /> Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.{{Navedi vir}} Ta je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|državnozborskih volitvah leta 1992]] s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/|title=Pretekle vlade|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.vlada.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/drnovsek-je-leta-1992-med-zive-vrnil-janeza-janso-469978|title="Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo"|date=13.6.2018|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|title=Kratka zgodovina stranke SDS|date=4.12.2011|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92312/apokalipsa-politicne-krize/|title=Apokalipsa politične krize|date=23.10.2000|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92470/potapljanje-vladajoce-stranke/|title=Potapljanje vladajoče stranke|date=27.2.2004|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}</ref> NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.<ref name=":35" /><ref name=":45" /><ref name=":47" /> Leta 1993 je vodja stranke postal [[Janez Janša]], medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/292103|title=Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika|date=11.1.2008|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 1994 je predsednik vlade dr. [[Janez Drnovšek]] zaradi [[Afera Depala vas|afere Depala vas]] (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.sta.si/1990700/dve-desetletji-od-afere-depala-vas|title=Dve desetletji od afere Depala vas|date=19.3.2014|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-najodmevnejse-afere-slovenskih-obvescevalcev-389567|title=To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev|date=7.9.2015|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref name=":47" /> Leta 2003 je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja [[1. specialna brigada MORiS|specialna brigada MORiS]] leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za [[Delo (časopis)|Delo]] leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: "''V svojih rokah sem imel veliko moči. /.../ In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.''"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/|title=Desant na ministrstvo|website=Mladina.si|date=1. 7. 2003|accessdate=7. 4. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive [[5. vlada Republike Slovenije|5. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]).<ref name=":47" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hitre-zamenjave-v-cerarjevi-vladi-pada-ze-peti-minister/361871|title=Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.|date=1.4.2015|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3139870|title='1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'|date=9.9.2008|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}</ref> V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], "frustriranimi nižjimi sloji".{{Navedi vir}}<ref name=":21">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042482825/lokalno/1042482825|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev|date=25.10.2011|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Pozicioniranje na politično desnico === Po letu 2000 je stranka postala del [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP),<ref name=":47" /> prevzela [[Liberalizem|liberalno]] gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je natovsko in proameriško zunanjo politiko.{{Navedi vir}} Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.<ref name=":300">{{Navedi knjigo|title=Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/753968753|publisher=Ashgate|location=|isbn=9780754696612|oclc=753968753|first=Vít|last=Hloušek|date=2010|page=26|cobiss=|last2=Kopeček|first2=Lubomír}}</ref><ref name=":35" /> Stranka je ohranila proevropsko naravnost. [[Populizem|Populistična]], [[Nacionalizem|nacionalistična]] retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.<ref name=":25">{{Navedi knjigo|title=The radical right in Central and Eastern Europe since 1989|url=https://www.worldcat.org/oclc/45728668|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, PA|isbn=0585292876|oclc=45728668|first=|last=|date=1999|page=155–162|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|title=Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?|date=30.3.2000|accessdate=25.1.2019|website=www.ce-review.org|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112070721/http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia|url=https://www.worldcat.org/oclc/826658018|publisher=Texas A & M University Press|location=College Station|isbn=9781603445436|oclc=826658018|first=Rudolf Martin|last=Rizman|date=2006|page=74|cobiss=}}</ref> Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska [[katoliška cerkev]], ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.<ref name=":25" /> === Prva Janševa vlada (2004–2008) === [[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|250x250_pik|[[8. vlada Republike Slovenije]]]] 3. oktobra 2004 je SDS zmagala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/|title=Volitve v državni zbor RS 2004|date=|accessdate=25.1.2019|website=www.dvk-rs.si}}</ref> V [[8. vlada Republike Slovenije|novonastali vladi]] so koalicijo sestavljale [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/pregled-mandata-2004-2005/90806|title=Pregled mandata 2004/2005|date=|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.{{Cn}} SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]] v zameno za njeno politično podporo.<ref name=":28">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=108659&|title=J. J.? Ne, hvala!|date=27.1.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92559/katoliska-drzava-drzavna-cerkev/|title=Katoliška država, državna cerkev|date=13.11.2005|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si}}</ref> Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu [[Igra na srečo|iger na srečo]] in raziskavam [[Matična celica|matičnih celic]] ter [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|priznanje istospolnih partnerskih zvez]]. ==== Notranje zadeve ==== Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/komisiji-za-nadzor-sove-omejen-nadzor-v-tekocih-zadevah.html|title=Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah|date=12.7.2007|accessdate=25.1.2019|website=www.delo.si-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92630/specialna-vojna/|title=Specialna vojna|date=6.4.2007|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> ==== Kršitve svobode tiska ==== Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov<ref name=":31" /> na vodilne položaje pri državni [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenski tiskovni agenciji]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> časopisu [[Delo (časopis)|Delo]],<ref name=":28" /><ref name=":32" /> regionalnem časopisu [[Primorske novice]]<ref name=":32" /> in [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].<ref name=":28" /><ref name=":32" /> Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in reviji [[Mladina (revija)|Mladina]], ki sta kritično poročala o vladi.<ref name=":28" /> S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije [[RTV Slovenija]] je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.<ref name=":28" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/kaj-prinasa-novi-zakon/43432|title=Kaj prinaša novi zakon?|date=25.9.2005|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}</ref> Zakon je bil izzvan z [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|referendumom]], na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|title=Referendum - RTVS (2005)|date=|accessdate=26.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005 |date=2019-01-26 }}</ref> po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.<ref name=":48" /> Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|peticijo proti političnim pritiskom na medije]]. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/271330|title=Slovenski novinarji zoper cenzuro|date=27.9.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019|archive-date=2019-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606233044/https://www.dnevnik.si/271330|url-status=dead}}</ref> Peticijo je podprl tudi [[Mednarodni novinarski inštitut]] (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/272383|title=Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije|date=2.10.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/285888|title=Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor|date=7.12.2007|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126113825/https://www.dnevnik.si/285888|url-status=dead}}</ref> ==== Gospodarstvo in finance ==== Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. [[BDP]] je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,<ref name=":51">{{Navedi splet|url=https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|title=Austerity measures cause conflict|date=4.10.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.eurofound.europa.eu|publisher=Eurofound|language=en|archive-date=2019-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190202212328/https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|url-status=dead}}</ref> s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica [[Evroobmočje|evrskega območja]].<ref name=":50">{{Navedi novice|title=Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-pm/slovenia-parliament-confirms-jansa-as-prime-minister-idUSTRE80R0L720120128|publisher=Reuters|date=28.1.2019|accessdate=2.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref> A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).<ref name=":51" /> Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.<ref name=":35" /> [[Andrej Bajuk]], minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, [[Privatizacija|privatizacijo]] državne banke [[NKBM]] in znižanje javne porabe.<ref>{{Navedi novice|title=Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe|date=30.7.2008|url=https://www.dnevnik.si/337210|accessdate=2019-02-02|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126061032/https://www.dnevnik.si/337210|url-status=dead}}</ref> === Opozicija 2008–2011 === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 21. septembra 2008]] je SDS tesno izgubila proti [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]], dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|title=Državni zbor RS - Leto 2008|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008 |date=2019-01-19 }}</ref> Po izvolitvi [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala [[Vlada v senci|vlado v senci]]. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|title=SDS ustanovila strokovni svet|date=23.12.2008|work=STA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433|archivedate=14.7.2014}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1349433 |date=2014-07-14 }}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009]] je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|title=Volitve v Evropski parlament - Leto 2009|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009 |date=2019-05-28 }}</ref> Leta 2009 je poslanec [[Franc Pukšič]] zapustil SDS in prestopil v [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-puksic-iz-sds-a-v-sls/213371|title=Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?|date=28.9.2009|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}</ref> === Druga Janševa vlada (2012–2013) === [[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije]]]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011]] (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] (28,5 % glasov in 28 mandatov).<ref>{{Navedi novice|url=http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|title=Positive Slovenia Surprise Winner of Election|date=4.12.2011|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-01-27|archive-date=2019-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2 |date=2019-01-28 }}</ref><ref name=":50" /> Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z [[Državljanska lista|Državljansko listo]], [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.<ref name=":49" /> [[10. vlada Republike Slovenije|Nova vlada]] je pričela z delovanjem sredi [[Dolžniška kriza evroobmočja|gospodarske recesije]],<ref name=":50" /> najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.{{Navedi vir}} Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani [[Bonitetna agencija|bonitetnih agencij]] zaradi političnih nemirov.<ref name=":50" /> Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.<ref>{{Navedi novice|title=PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-finmin-idUSFINMINSI20120215|work=Reuters|date=15.2.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.<ref name=":50" /> Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia adopts reform laws but referendums possible|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-reforms-idUSBRE89M1EP20121023|work=Reuters|date=23.10.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|title=There is no Choice|date=7.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":52">{{Navedi novice|title=Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-economy-idUSL5E8E89PS20120308|work=Reuters|date=8.3.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.<ref name=":52" /> Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (''Zakon za uravnoteženje javnih financ'' oz. ''ZUJF'') ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.<ref name=":51" /> ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|title=Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified|date=9.7.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified |date=2018-06-12 }}</ref>), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|title=National Assembly Starts Debate on Austerity Bills|date=10.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":51" /><ref name=":53">{{Navedi novice|title=Slovenian austerity drive threatened by referendum call|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-austerity-idUSBRE84H09N20120518|work=Reuters|date=18.5.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}</ref> Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,<ref name=":51" /> zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|title=Referendum on Austerity Act?|date=17.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act |date=2018-06-12 }}</ref><ref name=":53" /> Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.<ref name=":54">{{Navedi novice|title=Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE91P0EE20130226|work=Reuters|date=26.2.2013|accessdate=5.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":51" /> Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.<ref name=":55">{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|work=Reuters|date=9.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Fresh Slovenian protests amid bailout fears|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE93Q05Y20130427|work=Reuters|date=27.4.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/financialcrisis/9960610/Slovenia-faces-contagion-from-Cyprus-as-banking-crisis-deepens.html|date=28.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|first=Ambrose|last=Evans-Pritchard|work=The Telegraph}}</ref> Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je pokopal Slovenijo?|url=http://www.mladina.si/176754/kdo-je-pokopal-slovenijo/|website=Mladina|accessdate=5.2.2019|date=7.10.2016|last=Mekina|first=Borut}}</ref> Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa [[Oklepnik|oklepnikov]] leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.<ref name=":50" /><ref>{{Navedi splet|title=[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM|url=https://euobserver.com/investigations/123961|website=EUobserver|accessdate=5.2.2019|language=en|date=30.4.2014}}</ref> Konec leta 2012 so se v [[Maribor|Mariboru]] začeli vrstiti protesti proti županu [[Franc Kangler|Francu Kanglerju]], ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia: as star wanes, anger on streets|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8BJ0UU20121220|work=Reuters|date=20.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|work=Reuters|date=3.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije]]. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.<ref>{{Navedi novice|title=Thousands protest against austerity in Slovenia|date=18.11.2012|url=https://www.dw.com/en/thousands-protest-against-austerity-in-slovenia/a-16387391|language=en|work=Deutsche Welle}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE8AT1GD20121130|work=Reuters|date=30.11.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police|date=1.12.2012|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|language=en|work=CBC News}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-arrests-idUSBRE8B30QM20121204|work=Reuters|date=4.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]] razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke [[Zoran Janković]] posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.<ref>{{Navedi novice|title=Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law|date=8.1.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":56">{{Navedi novice|title=Slovenia gripped by strike, government on the ropes|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-crisis-idUSBRE90M0KQ20130123|work=Reuters|date=23.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS "infiltrirali" v [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]].<ref>{{Navedi novice|title=Vdor kadrov SDS v Sovo|date=18.1.2013|url=https://www.mladina.si/119717/vdor-kadrov-sds-v-sovo|accessdate=16.2.2019|work=Mladina}}</ref> Ob nadaljnjih protivladnih protestih,<ref name=":57">{{Navedi novice|title=Slovenia protest adds pressure to crumbling government|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE9170XI20130208|work=Reuters|date=8.2.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref> stavki uslužbencev javnega sektorja<ref name=":56" /> in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države<ref>{{Navedi splet|title=Ninamedia - Arhiv anket|url=http://www.ninamedia.si/drzavnizbor.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=16.2.2019|date=}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo|date=17.2.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranke-z-vse-manjso-podporo.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji|date=20.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-velikanska-podpora-protikorupcijski-komisiji.html|work=Delo}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Za Janšev odhod!|date=15.2.2013|url=https://www.mladina.si/120542/za-jansev-odhod/|work=Mladina}}</ref> so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.<ref>{{Navedi novice|title=SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi|date=14.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/sls-ce-jansa-do-februarja-ne-odstopi-gremo-iz-koalicije-tudi-mi.html|work=Delo}}</ref><ref name=":57" /><ref name=":54" /> Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS [[Alenka Bratušek]], čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|work=Reuters|date=12.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}</ref><ref name=":58">{{Navedi novice|title=Alenka Bratušek New PM-designate|date=28.2.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|work=The Slovenia Times|language=en|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate |date=2018-06-22 }}</ref><ref name=":55" /> === Povratek v opozicijo (2013–2020) === 20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]], levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]].<ref name=":58" /><ref name=":55" /> Junija 2013 je bil Janša obsojen v [[Afera Patria (Slovenija)|zadevi Patria]], a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-corruption-idUSBREA3R0UL20140428|work=Reuters|date=28.4.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenia's fragile recovery|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2014/05/03/slovenias-fragile-recovery|work=The Economist|date=3.5.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}</ref> Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let [[Proces proti četverici|po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti]], ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.<ref>{{Navedi splet|title=After 26 Years, Janša in Prison Again|url=http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|website=sloveniatimes.com|accessdate=17.2.2019|date=21.6.2014|language=en|archive-date=2019-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again |date=2019-02-18 }}</ref> Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru. ==== Evropske volitve 2014 ==== Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament maja 2014]] je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_sl.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|date=|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> in uspešno osvojila tri od osmih [[Evroposlanec|mandatov]], dodeljenih Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_kan.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Patricija Šulin]]''' # [[Anže Logar]] # [[Damijan Terpin]] # [[Carmen Merčnik]] # [[Vlasta Krmelj]] # [[Andrej Šircelj]] ==== Državnozborske volitve 2014 ==== Stranka je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014]] prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/index.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|date=|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> V novo oblikovani [[12. vlada Republike Slovenije|vladi Mira Cerarja]] je ostala v opoziciji.<ref>{{Navedi novice|title=Slovenia With New Government|date=19.9.2014|url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government |date=2019-03-01 }}</ref> Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.<ref>{{Navedi novice|title=Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel|date=26.11.2014|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ni-smel-iz-zapora-saj-ni-pojasnil-kaj-bo-pocel/352105|work=rtvslo.si}}</ref> Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.<ref>{{Navedi novice|title=Janša za zdaj izpuščen iz zapora|date=12.12.2014|url=https://www.delo.si/novice/politika/jansa-ni-vec-zapornik.html|work=Delo}}</ref> Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.<ref>{{Navedi novice|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|date=23.4.2015|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|accessdate=2019-02-28|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}</ref> Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.<ref>{{Navedi novice|title=Zadeva Patria je zastarala|date=7.9.2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/zadeva-patria-je-zastarala.html|work=Delo}}</ref> Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in "ukradene" ter zahtevali nove.<ref>{{Navedi novice|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|date=13.7.2014|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|work=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country|date=15.7.2014|language=en|work=The Slovenia Times|url=http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country |date=2019-03-01 }}</ref><ref name=":59">{{Navedi novice|title=SDS toži državo: "Volitve 2014 so bile ukradene"|date=7.3.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-na-sodiscu-volitve-2014-so-bile-ukradene-461818|work=siol.net}}</ref> Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo "ukradenih" volitev.<ref>{{Navedi novice|title=SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria|date=18.10.2017|url=https://www.sta.si/2440300|work=STA}}</ref><ref name=":59" /><ref>{{Navedi novice|title=Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi|date=23.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zavrnilo-odskodninsko-tozbo-sds-proti-drzavi-468215|work=Siol.net}}</ref> ==== Zmaga na državnozborskih volitvah 2018 ==== S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]]. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom "''Brez strahu – Proti politiki sovraštva''", ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva|date=31.5.2018|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-vec-tisoc-ljudi-na-shodu-proti-politiki-sovrastva-6484656|work=Večer}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Protest v Ljubljani: "Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem"|date=31.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-sejanje-strahu-sovraznost-in-lazi-vodi-v-totalitarizem-foto-469020|work=siol.net}}</ref> Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot "''posvetovanje z volivci''", ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. "''Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?''"). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih "narodnih posvetov", ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.<ref>{{Navedi novice|title=Posvetovanje s prevaro|date=20.4.2018|url=https://www.mladina.si/185151/|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«|url=https://vezjak.com/2018/05/28/dilema-izsiljene-izbire-ste-za-bozicnico/|website=In media res|date=28.5.2018|accessdate=3.3.2019|publisher=Boris Vezjak}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/76ce19e4-a768-11e7-93c5-648314d2c72c|title=Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’|date=|accessdate=3.3.2019|website=|publisher=Financial Times}}</ref> SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018|url=http://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=9. 3. 2019|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/tudi-ce-se-jansa-umakne-sarec-ne-bi-sel-v-koalicijo-s-sds-468462|title=Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS|last=Mlakar|first=Luka|date=25. 5. 2018|work=Siol.net|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo|date=7. 6. 2018|work=RTVSLO.si|access-date=5. 2. 2019}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne|last=Zajc|first=Drago|date=23. 6. 2018|work=Delo|access-date=5. 2. 2019}}</ref> Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku [[Budimpešta|Budimpešte]]; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom [[ZDA]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v okviru konferenčnega klica.<ref>{{Navedi novice|title=Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti|date=17. 6. 2018|url=https://www.sta.si/2526109/jansa-na-obisku-pri-orbanu-v-budimpesti|work=STA}}</ref> Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government/slovenias-president-to-give-mandate-to-anti-immigrant-party-to-form-government-idUSKCN1J31SI|title=Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|access-date=17. 6. 2018|language=en|date=7. 6. 2018}}</ref> Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Comedian gets new role: prime minister of Slovenia|url=https://www.nbcnews.com/news/world/slovenian-comedian-gets-new-role-prime-minister-n901756|website=NBC News|language=en|date=18. 8. 2018|accessdate=9. 3. 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti "tradicionalne" močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/sds-brez-preboja-za-neuspehe-v-glavnem-krivi-mediji-6656460|title=SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji|date=2019-02-05|website=www.vecer.com-si|access-date=2019-02-06}}</ref> ==== Zmaga na evropskih volitvah 2019 ==== Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] nastopila skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil [[Milan Zver]]. V [[Evropski parlament]] se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še [[Romana Tomc]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}</ref> Kandidati na listi so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu: # '''[[Milan Zver]]''' # '''[[Romana Tomc]]''' # [[Patricija Šulin]] # '''[[Franc Bogovič]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Davorin Kopše]] # [[Alja Domjan]] === Tretja Janševa vlada (2020–2022) === ''Glej: [[14. vlada Republike Slovenije]]'' Po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil s položaja, je predsednik države [[Borut Pahor]] [[Janez Janša|Janezu Janši]] podelil mandat za sestavo nove vlade. Janša je 3. februarja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html|title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji|accessdate=|date=3. februar 2020|format=|work=Delo.si}}</ref> Takoj so ga zavrnile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek, udeležile pa so se jih Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka. 25. februarja 2020 so dogovor o novi koalicije dosegle SDS, SMC, NSi in DeSUS.<ref>{{navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538|title=Podpisana koalicijska pogodba|accessdate=|date=26. februar 2020|format=|work=Prvi dnevnik|publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|accessdate=|date=3. marec 2020|format=|work=MMC RTV}}</ref> Nova vlada je bila izglasovana 13. marca 2020. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> [[Slika:Obisk Osrednje Slovenije S del Skupinska.jpg|levo|sličica|Regionalni obisk vlade]] Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov, število se bo za enega povečalo ob imenovanju ministra na [[Urad vlade RS za demografijo|uradu za demografijo]]. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so postali podpredsedniki vlade. Tekom mandata so predsedniki oz. predstavniki koalicijskih strank večkrat poudarili demokratično in plodno sodelovanje znotraj vlade.<ref>{{Navedi splet|title=V SMC in DeSUS zanikajo pogovore z Damijanom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-smc-in-desus-zanikajo-pogovore-z-damijanom-537070|website=siol.net|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|url=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|website=Twitter|accessdate=2020-10-28|language=en}}</ref> 14. vlada RS je uradno nastopila [[13. marec|13. marca]] [[2020]] zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena [[4. marec|4. marca]] 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija covida-19 v Sloveniji#Krizni štab|Krizni štab]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":26" /> Posamezne raziskave so Slovenijo uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi koronavirusa.<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> [[Slika:Janez Janša in Brussels 13.jpg|sličica|V času tretje Janševe vlade je Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.]] Po vzoru leta [[2006]] je [[Vlada Republike Slovenije]] [[28. maj|28. maja]] [[2020]] vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], <ref>{{Navedi splet|title=twitter|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141?ref_url=https%3a%2f%2fsiol.net%2fnovice%2fslovenija%2fjanseva-koalicija-opoziciji-ponuja-roko-sodelovanja-526501|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|language=en}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":02" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. === Povratek v opozicijo === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je SDS s 23,52 % glasovi in 27 poslanskimi sedeži zasedla drugo mesto. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je koalicijsko sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko zavrnil že vnaprej, SDS se je tako z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] vrnila v opozicijo. Zaradi napovedane širitve števila ministrstev v [[15. vlada Republike Slovenije|Golobovi vladi]] je SDS vložila predlog posvetovalnega [[Referendum|referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi|url=https://www.sds.si/novica/poslanska-skupina-sds-je-vlozila-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-predlaganih|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref> Po njihovem mnenju bi bila širitev števila ministrstev neekonomična, prav tako bi Slovenija postala država z največ ministrstvi v Evropski uniji. 21. junija 2022 je Državni zbor Republike Slovenije predlog referenduma zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zavrnil-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-zakonu-o-vladi/631652|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci zavrnili pobudo SDS za razpis posvetovalnega referenduma|url=https://www.vecer.com/slovenija/poslanci-zavrnili-pobudo-sds-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-10287564|website=www.vecer.com|date=2022-06-21|accessdate=2022-06-21|language=sl-si}}</ref> ==== Predsedniške volitve 2022 ==== Stranka se je udeležila tudi predsedniških volitev. Za kandidata so določili [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra. Ta se je po koncu zbiranja podpisov odločil, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. 22. septembra je vložil kandidaturo s 5000 podpisi državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}</ref> V prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati |date=2022-10-26 }}</ref> ==== Delovanje Anžeta Logarja ==== 24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. [[Anže Logar]] je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''"Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju."''<ref name=":03">{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.<ref name=":03" /> ==== Izjava o zavezanosti stranki ==== V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], [[Eva Irgl|Eve Irgl]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje: poleg Logarja in Irgl niti Kaloh ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/presenecenje-poleg-logarja-in-irgl-tudi-kaloh-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša se je na zavrnitev odzval z besedami, da bo očitno nastala "samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev, ki so jih izvolili." Dodal je tudi, da meni, da je namen Logarjeve Platforme sodelovanja onemogočiti zmago SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša za N1 o tem, ali mu razpada poslanska skupina (VIDEO) |url=https://n1info.si/novice/intervjuji/janez-jansa-za-n1-logarjeva-platforma-je-projekt-viranta-stevilka-dve-video/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> Logar pa se je na Janševo izjavo odzval z mislijo, da potrditev politične usmeritve ne zahteva podpisovanja nobenih izjav.<ref>{{Navedi splet|title=Logar odgovarja Janši in pojasnjuje, zakaj ni podpisal izjave zvestobe SDS |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-jansi-in-pojasnjuje-zakaj-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}</ref> # '''[[Romana Tomc]]''' # '''[[Milan Zver]]''' # [[Aleš Hojs]] # [[Franc Breznik]] # '''[[Branko Grims]]''' # [[Franc Kangler]] # [[Alenka Forte]] # [[Karin Planinšek]] # '''[[Zala Tomašič]]'''. Na volitvah 9. junija je Slovenska demokratska stranka zmagala s 30,59 % oz. 206.386 glasovi podpore. Število evropskih poslancev je zvišala na štiri, poleg Romane Tomc in Milana Zvera sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena še Branko Grims in hči vodje strankarske televizije, Zala Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ==== Serija izstopov ==== 9. oktobra 2024 je [[Anže Logar]] v luči ustanavljanja nove stranke [[Demokrati]] predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata, Logar pa je vrnitev mandata zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}</ref> 14. oktobra mu je sledila [[Eva Irgl]], ki je z njim intenzivno sodelovala že v Platformi sodelovanja,<ref>{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> 19. oktobra pa je to storil še [[Dejan Kaloh]], s čimer se je Poslanska skupina SDS zmanjšala na 24 poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 23. oktobra je izstopil svetnik MO Ljubljana in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022#Ljubljana|kandidat za ljubljanskega župana 2022]] Igor Horvat,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a izstopil tudi SDS-ov ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-sds-a-izstopil-tudi-sds-ov-ljubljanski-mestni-svetnik-igor-horvat/725254|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 24. oktobra mu je sledil svetniški kolega Matjaž Vede,<ref>{{Navedi splet|title=Iz SDS-a in svetniške skupine izstopil še en ljubljanski mestni svetnik, Matjaž Vede |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/iz-sds-a-in-svetniske-skupine-izstopil-se-en-ljubljanski-mestni-svetnik-matjaz-vede/725376|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> 25. oktobra pa je stranko zapustila še mestna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} SDS se je na državnozborske volitve podajala s sloganom ''Vstani, Slovenija!'',<ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}</ref> v kampanji pa je poudarjala grajenje »koalicije z volivci« pred volitvami ter potrebo po »ustavni večini razuma« v novem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: Šibkih koalicij ne bomo delali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-sibkih-koalicij-ne-bomo-delali/773295|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši nov mandat predsednika: Čas je, da "ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-nov-mandat-predsednika-cas-je-da-ukradeno-drzavo-slovencem-priborimo-nazaj/746749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: "Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki"|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-sedanjih-levicarskih-strank-v-naslednji-vladi-ne-vidimo-smo-se-pa-pripravljeni-pogajati-za-ustavno-vecino/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Tekom kampanje so med drugim potekali pogovorni večeri, člani podmladka (SDM) pa so po državi snemalipotujoči podkast ''Po desnem pasu'', v katerem so gostovali kandidate za poslance.<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Podcast “Po desnem pasu” na turneji po Sloveniji {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-podcast-po-desnem-pasu-na-turneji-po-sloveniji/|date=2026-01-22|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}</ref> Stranka je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]], ki se je upokojil, in Franca Rosca, ki je šel delat v gospodarstvo. Poleg poslancev so kandidirali nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so bili na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je bila s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":302">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Predsednik stranke [[Janez Janša]] je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru je napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref>'' Napovedali so zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, »očiščenje invazivne spolne ideologije« v šolah in »končanje vojne z zdravniki.«<ref name=":36" /> Prav tako so se zavzeli za zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 15, uvedbo pokrajin in preprečevanje ilegalnih migracij.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Četrta Janševa vlada === Na državnozborskih volitvah leta 2026 je SDS pod Janševim vodstvom osvojila drugo mesto; prejela je 328.923 glasov oziroma 27,88 odstotka in za manj kot odstotno točko zaostala za Gibanjem Svoboda. Potem, ko takratni premier [[Robert Golob]] ni uspel sestaviti nove koalicije, je Janša manjšinsko koalicijo s 43 glasovi uskladil s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati in z njimi podpisal koalicijsko pogodbo, potrebne glasove za zagotavljanje večine pa je pri postopkih za postavitev vlade prispevala stranka [[Resni.ca|Resnica]], ki pa se ni pridružila koaliciji. Ta je predsednika Resnice [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] podprla pri glasovanju za izvolitev na mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Janša je bil na mesto [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] izvoljen 22. maja 2026, prejel je 51 glasov podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša s skrivnostnim glasom opozicije izvoljen za novega mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-s-skrivnostnim-glasom-opozicije-izvoljen-za-novega-mandatarja/783024|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janši številne čestitke iz tujine. Predsednica Pirc Musar pozvala k sodelovanju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-stevilne-cestitke-iz-tujine-predsednica-pirc-musar-pozvala-k-sodelovanju/783044|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije]] je na glasovanju 4. junija 2026 prejela 49 glasov. [[Slika:1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|sličica|193x193_pik|Branko Grims je bil 8. julija 2026 izključen iz [[Evropska ljudska stranka|EPP]]]] Evropski poslanec Branko Grims je bil julija 2026 izključen iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP).<ref name=":110">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za izključitev je glasovalo 131 evropskih poslancev EPP, proti pa sedem, med njimi vsi evroposlanci SDS in tudi poslanec iz NSi [[Matej Tonin]].<ref>{{Navedi splet|title=Presenetljiva enotnost poslancev EPP o Grimsu, ki se je že odzval (VIDEO)|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/branko-grims-epp-ljudska-stranka-bruselj-sds-izkljucitev|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> Razlogi za izključitev so bili njegovo javno nasprotovanje politiki politične skupine, sodelovanje s skupino [[Domoljubi za Evropo]], sodelovanje z drugimi desnimi skupinami, obtožbe o pomanjkljivi delovni etiki ter delovanje proti vrednotam skupine. Grims je očitke zavrnil, postopek označil za politično preganjanje njegovih stališč, ki se niso spreminjala, in napovedal, da kljub pozivom stranke vodje delegacije SDS v Evropskem parlamentu [[Romana Tomc|Romane Tomc]] in EPP ne bo odstopil s položaja evropskega poslanca.<ref name=":111">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Tomčeva je menila, da bi Grims z odstopom zaščitil interese SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec|url=https://info360.si/politika/romana-tomc-predlagala-branku-grimsu-da-odstopi-kot-evropski-poslanec/|website=info360.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}</ref> Predsednik stranke Janez Janša je ocenil, da Grims ni kršil pravil stranke SDS, ampak pravila EPP in "fair playa".<ref>{{Navedi splet|title=Janša upa, da do izključitve Grimsa iz EPP ne bo prišlo. Joveva in Šarec pisala Webru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-upa-da-grims-ne-bo-izkljucen-iz-epp/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref><ref name=":112">{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Stranka si je po Janševih besedah dvakrat uspešno prizadevala za preklic izključitve Grimsa iz EPP, tretjič pa da to ni bilo mogoče. Janša je ocenil, da Grimsova vsebina ni bila ključna za izključitev, saj da so v EPP kot ideološki zelo široki politični skupini tudi več poslancev, ki imajo od Grimsa bolj ostra mnenja, ampak to, da je pri svojem prevečkrat soliral in si ni prizadeval za uskladitev različnih stališč znotraj skupine. Izključitev Grimsa je bila tako po mnenju Janše za Evropsko ljudsko stranko minorna zadeva, za SDS pa velika škoda, saj je zmanjšala vpliv stranke znotraj EPP.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o izključitvi Grimsa: Ni problem v vsebini, ampak v fair playu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-izkljucitvi-grimsa-ni-problem-v-vsebini-ampak-v-fair-playu/787702|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Dvakrat sem preprečil izključitev Grimsa iz EPP, tretjič to ni bilo mogoče|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-izkljucitev-grimsa-iz-epp-se-je-odzval-tudi-jansa-to-je-velika-skoda-za-sds/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> Grims je svoj mandat nadaljeval kot neodvisen poslanec. Predsednik EPP Manfred Weber je sicer pohvalil delo SDS znotraj politične skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Weber glede Grimsa dejal, da gre za "notranjo zadevo", Romana Tomc kolegu predlaga, naj odstopi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/weber-glede-grimsa-dejal-da-gre-za-notranjo-zadevo-romana-tomc-kolegu-predlaga-naj-odstopi/787467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === <timeline> ImageSize = width:500 height:200 PlotArea = width:400 height:170 left:50 bottom:20 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:0 till:32 TimeAxis = orientation:vertical ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0 PlotData= bar:Sedeži color:claret width:30 mark:(line,white) align:left fontsize:S bar:1990 color:yellow from:start till:6 text:6 bar:1992 color:yellow from:start till:4 text:4 bar:1996 color:yellow from:start till:16 text:16 bar:2000 color:yellow from:start till:14 text:14 bar:2004 color:yellow from:start till:29 text:29 bar:2008 color:yellow from:start till:28 text:28 bar:2011 color:yellow from:start till:26 text:26 bar:2014 color:yellow from:start till:21 text:21 bar:2018 color:yellow from:start till:25 text:25 bar:2022 color:yellow from:start till:27 text:27 bar:2026 color:yellow from:start till:28 text:28 </timeline> {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990|1990]] | 79.951 | 7,40 | {{steady}} | {{Composition bar|6|80|hex=#FEF200}} | {{steady}} | 7. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]] | 39.675 | 3,34 | {{decrease}} 4,06 | {{Composition bar|4|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 8. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 172.470 | 16,13 | {{increase}} 12,79 | {{Composition bar|16|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 12 | 3. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 170.228 | 15,81 | {{decrease}} 0,32 | {{Composition bar|14|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 281.710 | 29,08 | {{increase}} 13,28 | {{Composition bar|29|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 15 | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 307.735 | 29,26 | {{increase}} 0,18 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 1 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 288.719 | 26,19 | {{decrease}} 3,07 | {{Composition bar|26|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 2 | 2. | {{yes2|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Opozicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 181.052 | 20,71 | {{decrease}} 5,38 | {{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}} | {{decrease}} 5 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 222.042 | 24,96 | {{increase}} 4,25 | {{Composition bar|25|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 4 | 1. | {{yes2|Opozicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 279.897 | 23,48 | {{decrease}} 1,48 | {{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 2 | 2. | {{no2|Opozicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 328.923 | 27,88 | {{increase}} 4,40 | {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} | {{increase}} 1 | 2. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Evropske volitve === Trenutno (2024–2029) si Slovenska demokratska stranka lasti štiri od devetih poslanskih mest v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Evropski poslanci so: * [[Romana Tomc]] * [[Milan Zver]] * [[Zala Tomašič]] * [[Branko Grims]] (od 8. julija 2026 ni več član politične skupine Evropske ljudske stranke).<ref name=":110" /> {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Mihael Brejc]] |bgcolor=#f0e929 | | | | | |- ![[Romana Jordan]] |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Zofija Mazej Kukovič]] | |bgcolor=#f0e929 | | | | |- ![[Milan Zver]] | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Patricija Šulin]] | | |bgcolor=#f0e929 | | | |- ![[Romana Tomc]] | | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Zala Tomašič]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |- ![[Branko Grims]] | | | | |bgcolor=#f0e929 | |} == Nazori == === Notranja politika === ==== Gospodarska politika ==== SDS se kot stranka podpira tržno gospodarstvo.<ref name=":3" /> Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election|title=Slovenian nationalist party set for power after winning election|date=4.6.2018|accessdate=|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Nacionalna varnost ==== V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev "nacionalne garde", sestavljene iz okoli 25.000 "domoljubnih" prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervne enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in "spremenjenih varnostnih razmerah" (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec [[Žan Mahnič]] je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-bi-25-000-domoljubov-zdruzil-v-nacionalni-gardi/383775|title=SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=19.1.2016}}</ref> Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zl-nacionalno-gardo-vidi-kot-desnicarsko-paravojsko-nsi-idejo-podpira/383871|title=ZL nacionalno gardo vidi kot "desničarsko paravojsko", NSi idejo podpira|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-07}}</ref> ==== Okolje in podnebne spremembe ==== V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil [[podnebne spremembe]] kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da ''"podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej."'' Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2256/index.html|title=Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=16. 11. 2007|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot "enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja" ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2508/index.html|title=Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=24. 1. 2008|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Leta 2008 je evropska poslanka SDS [[Romana Jordan|Romana Jordan Cizelj]] izjavila, da "ukrepanje na podnebne spremembe ni le odločitev posameznika, ampak je globalni izziv, ki zahteva ukrepanje celotne družbe. /.../ Podatki kažejo na spremembe v ekosistemih kot posledice antropogenih emisij in na možne trende v prihodnosti. /.../ še [je] možno ukrepati. Toda ukrepati moramo resno, hitro ter usklajeno. Najprej usklajeno znotraj EU, nato pa tudi v globalnem smislu".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|title=Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah|website=www.sds.si|language=sl|accessdate=2019-10-02|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185558/https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Branko Grims.jpg|sličica|248x248_pik|[[Branko Grims]] je vidnejši član stranke, ki javno zanika antropogene [[podnebne spremembe]]]] V stranki obstoja tudi krilo, ki zavrača vplive podnebnih sprememb, pri čemer je izstopal poslanec [[Branko Grims]] z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.<ref name="nova181229">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|title=[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!|date=29. 12. 2018|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/ |date=2019-08-07 }}</ref><ref name="siol181213">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/grims-trdi-eno-znanstveniki-se-z-njim-ne-strinjajo-485389|title=Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo|website=siol.net|date=13. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref><ref name="svet190117">{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c408fbfd8255/globalno-segrevanje-ne-obstaja-to-je-larifari|title=Branko Grims: "Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari"|website=Svet24.si|date=17. 1. 2019|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Grims je dejal, da "je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž" in da se Zemlja v resnici ohlaja,<ref name="siol181213" /> da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,<ref name="svet190117" /> ki si ga nato prilastijo akademiki, "eko-industrija" in levičarski lobiji,<ref name="nova181229" /><ref name="nova190325">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|title=[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!|date=25. 3. 2019|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/ |date=2019-08-07 }}</ref> ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.<ref name="nova190325" /> Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot [[geolog]], da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.<ref name="siol181213" /> Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem [[Črni panter (simbol)|simbolu]] [[Karantanija|Karantanije]], ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-kje-se-je-vzel-panter-s-katerim-je-sisko-zamenjal-triglav.html|title=Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?|website=24ur.com|date=9. 9. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja v času obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/branko-grims-govorjenje-o-segrevanju-zemlje-je-velika-laz.html|title=Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’|website=24ur.com|date=12. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}</ref> Stalilšča so posredno vplivala na manj anporov za zaščito Slovenije pred podnebnimi spremembami, posebej poplavami. Janša je novembra 2019 glede klimatskih sprememb dejal: ''"[...] Zdaj je čas drugačen, generacije rastejo s tem zavedanjem, da je okolje vrednota. Seveda, nekateri na levi sceni prežeti s kulturnim marksizmom so temu hitro dodali še katastrofične napovedi, ki bi jih naj povzročile podnebne spremembe. Pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje. Koliko mi vplivamo na to, je veliko vprašanje. Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj kot so spremembe na Soncu oziroma stvari na katere človek ne more vplivati. Treba je to razumet in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta."''<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.|url=http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-to-je-globoka-drzava-to-ni-politicna-tvorba-to-je-mafija.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2019-11-27|language=sl-si|first=vir:|last=nova24tv.si}}</ref> ==== Debirokratizacija in decentralizacija ==== Slovenska demokratska stranka zagovarja debirokratizacijo Slovenije, saj po njihovem mnenju "birokracijske ovire" in "administracija" otežujeta delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=SDS pozval k zmanjšanju javnega sektorja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pozval-k-zmanjsanju-javnega-sektorja/233771|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":60">{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljamo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije|url=https://www.sds.si/novica/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljamo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Na novinarski konferenci, 24. aprila 2017, so poudarili, da je bilo v Sloveniji do takrat ''"20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13.4.  kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov."<ref name=":60" />'' Preveč regulativ in predolgi postopki po mnenju stranke nižajo konkurečnost države.<ref name=":60" /><ref>{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljajo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije/|date=2017-04-24|accessdate=2020-10-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":61">{{Navedi splet|title=Janša: V SDS-u vabimo tudi tiste, ki vztrajno zavračajo sodelovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-sds-u-vabimo-tudi-tiste-ki-vztrajno-zavracajo-sodelovanje/514600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref> Debirokratizacija je ostala tudi ena ključnih koalicijskih obljub [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].<ref name=":61" /> Stranka zagovarja tudi decentralizacijo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija potrebuje decentralizacijo|url=https://www.sds.si/novica/slovenija-potrebuje-decentralizacijo-10398|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znanstveniki in akademiki svarijo pred "nesprejemljivo politiko" stranke SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znanstveniki-in-akademiki-svarijo-pred-nesprejemljivo-politiko-stranke-sds/514713|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Decentralizacija je bistvena za razvoj slovenskih občin|url=https://www.sds.si/novica/decentralizacija-je-bistvena-za-razvoj-slovenskih-obcin-19365|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":44" /> V obdobju tretje Janševe vlade so se koalicijske partnerice odločile, da bo sedež novega ministrstva za demografijo v [[Maribor|Mariboru]] in ne v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je sedež ostalih ministrstev [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}</ref><ref name=":61" /> ==== Ostalo ==== SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnega volilnega sistema]] na dvokrožni [[Večinski volilni sistem|večinski sistem]]. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042573817|title=Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav|work=Dnevnik|accessdate=|date=28.1.2013|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142006/https://www.dnevnik.si/1042573817|url-status=dead}}</ref> V času vladanja je stranka uzakonila priznanje [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|istospolnih partnerskih zvez]],<ref name=":3" /> vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights/slovenia-rejects-same-sex-marriages-in-a-referendum-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|accessdate=|language=en|date=20.12.2015}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/22/world/europe/slovenians-deliver-major-setback-to-same-sex-marriage-in-vote.html|title=Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum|date=21.12.2015|work=The New York Times|accessdate=|language=en|issn=0362-4331}}</ref> SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje "od vrtca do srednje šole".<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/tudi-sds-za-domoljubno-vzgojo-od-vrtca-do-srednje-sole.html|title=Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole|last=|first=|accessdate=|date=24.2.2015|work=Delo}}</ref> Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2477065/sds-proposal-for-full-funding-of-private-schools-rejected|title=SDS proposal for full funding of private schools rejected|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=30.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> SDS podpira pravico državljanov do nošenja legalnega orožja, torej dovoljenja športnim strelcem, lovcem ipd. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.<ref name=":64">{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/sds-proti-predlogu-za-otezitev-dostopa-do-orozja/|title=SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2215016/sds-zaradi-predloga-za-otezitev-dostopa-do-orozja-za-izredno-sejo-odbora-dz|title=SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ|website=www.sta.si|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlanci-sprejeli-strozjo-zakonodajo-o-orozju/417322|title=Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=14.3.2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171786/ljudska-obramba/|title=Ljudska obramba|work=Mladina|accessdate=|date=8.1.2016}}</ref> Stranka je Evropski komisiji predlagala preganjanje ilegalne trgovine z orožjem, saj se ga preko balkanske poti tihotapi tudi čez slovensko ozemlje.<ref name=":64" /> SDS oporeka trenutni sestavi [[Slovenska himna|slovenske državne himne]]. Trenutno je namreč sestavljena le iz sedme kitice [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]], ki pa je po mnenju stranke "preveč internacionalistična in premalo domoljubna", saj nikjer ne omenja slovenskega naroda. Predlagali so dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljic.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-himno-bomo-se-peli-7-kitico-presernove-zdravljice/259929|title=Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=15.6.2011}}</ref><ref name=":40">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/retroaktivnost-v-predlogu-sds-a-o-nezastarljivosti-umora-neustavna/331314|title=Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora "neustavna"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=5.3.2014}}</ref><ref name=":41">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-nasprotujejo-spremembam-zakona-o-drzavnih-simbolih.html|title=SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih|last=|first=|accessdate=|date=27. januar 2015|work=Delo}}</ref> Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati "vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov" in "[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov" ([[Svastika|nacistična svastika]], [[rdeča zvezda]] ipd.).<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rdeca-zvezda-in-himna-ostajata-glasbene-kvote-ne-bodo-zvisane/356835|title=Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-21}}</ref> simbol [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenske narodnoosvobodilne vojske]] med drugo svetovno vojno,<ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/153846/prepoved-rdece-zvezde/|title=Prepoved rdeče zvezde|work=Mladina|accessdate=|date=14.2.2014}}</ref> ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042595774|title=Rdeča zvezda je spet razdvajala|work=Dnevnik|accessdate=|date=26.6.2013|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622005024/https://www.dnevnik.si/1042595774|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dan-ko-je-sijala-rdeca-zvezda-54072.html|title=Dan, ko je sijala rdeča zvezda|last=|first=|accessdate=|date=26.5.2018}}</ref> predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja [[Nacizem|nacističnih]] uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].<ref name=":42" /> 19. februarja 2013 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] pritrdilo prepovedi uporabi totalitarnih simbolov, ki prepoveduje tudi uporabo imen nekaterih s totalitarnostjo povezanih osebnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prepoved simbolov totalitarnih režimov - Primerjalni pregled (PP)|last=Križaj, Blažič|first=Marjana, Janez|publisher=DZ RS|year=2019|isbn=|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|page=|cobiss=|access-date=2020-12-11|archive-date=2020-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907185554/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|url-status=dead}}</ref> === Zunanja politika === Stranka je proevropska,<ref name=":3" /> nasprotuje pa evropskim azilnim kvotam in je zagovornica zamejitve ilegalnih migracij.<ref name=":2" /> Zagovarja medsosedsko in transatlantsko povezovanje. === Populizem === Tekom [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/jun/01/drain-the-swamp-rightwing-leader-pulls-ahead-in-slovenias-polls|title='Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls|last=MacDowall|first=Andrew|date=1.6.2018|website=The Guardian|language=en|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2018/06/01/explained-slovenia-s-elections-and-orban-s-populist-influence|title=Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence|date=1.6.2018|work=euronews|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/03/world/europe/slovenia-election.html|title=Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right|date=3.6.2018|work=The New York Times|language=en|issn=0362-4331}}</ref> Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election/anti-immigrant-stance-helps-slovenias-sds-party-to-poll-lead-idUSKCN1IN1QU|title=Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|language=en-US|date=22.5.2018}}</ref> Obenem je Janša napadel "degenerirano levico".<ref name=":30">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/najprej-slovenija-kaj-pa-potem.html|title=Najprej Slovenija. Kaj pa potem?|last=Markeš|first=Janez|date=23.2.2018}}</ref><ref name=":8" /> Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do "zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu", ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]].<ref name=":8" /> Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]];<ref name=":30" /> Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so "osuševanje močvirja",<ref name=":8" /> "globoka država"<ref>{{Navedi novice|url=http://www.demokracija.si/komentar/ali-v-sloveniji-obstaja-globoka-drzava.html|title=Ali v Sloveniji obstaja globoka država?|last=Umek|first=prof. dr. Andrej|date=31.3.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/45132/globoka-drzava/|title=Globoka država|work=Mladina|date=4.11.2008}}</ref> in "lažne novice".<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-za-vsak-nov-predpis-naj-se-dva-ukine-13794|title=Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!|website=www.sds.si|date=26.4.2017|accessdate=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2017/01/trumps-regulation-eo/515007/|title=Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order|last=Lam|first=Bourree|date=30.1.2018|work=The Atlantic|accessdate=|language=en}}</ref> Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo "najprej Slovenija".<ref name=":2" /><ref name=":30" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-najprej-slovenija-potem-drugi/446321|title=Janša: Najprej Slovenija, potem drugi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=17.2.2018}}</ref> === Teorija postkomunistične zarote === Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245524/slovenian-political-metaphors-and-metonymy-a-guide|title=Slovenian political metaphors and metonymy - a guide|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=21.12.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":33" /><ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/europe-populists-right-wing-success-marine-le-pen-viktor-orban-italy-slovenia-a8382766.html|title=The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban|date=4.6.2018|work=The Independent|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|title=Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)|date=14.4.2018|accessdate=|language=en|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703163618/http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|url-status=dead}}</ref> Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo: [[Slika:Milan Kučan EP (cropped).jpg|sličica|194x194_pik|Nekdanji predsednik republike [[Milan Kučan]]. SDS ga redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora]] * "''Udbomafija''" – izraz je izpeljan iz [[UDBA|UDBE]], imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.<ref name=":33">{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/have-you-heard-of-kucans-clan-a-mafia-like-group-from-the-league-of-communists-whose-aim-was-to-economically-control-slovenia-after-its-independence-and-assure-the-survival-of-thei/|title=Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?|date=19.12.2017|work=Nova24TV|accessdate=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=bNvbHCUs3tUC&pg=PA213&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiL-KOo47jbAhWLr6QKHaUAA2wQ6wEIOzAD#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe|last=Dawisha|first=Karen|last2=Parrott|first2=Bruce|date=13.6.1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597333|language=en|year=|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=l-T1dAxBkHUC&pg=PA314&dq=udbomafia&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjCofy6h7nbAhUHr6QKHR8SBZ4Q6wEIMDAB#v=onepage&q=udbomafia&f=false|title=New Xenophobia in Europe|last=Baumgartl|first=Bernd|last2=Favell|first2=Adrian|date=1995-10-02|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=9041108653|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=QZr1vsDIvlUC&lpg=PP1&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|last=Ramet|first=Sabrina P.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|isbn=0271043792|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&id=147621&|title=Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne|work=Mladina.si|accessdate=2018-06-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2186108/demokracija-smells-corruption-in-bad-bank-dismissals|title=Demokracija "smells corruption" in bad bank dismissals|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2428011/weekly-parties-might-have-been-bribed-in-iran-money-laundering|title=Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}</ref> * "''Strici iz ozadja''" (ali "''botri iz ozadja''") – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese "stricev". Nekdanja predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2506893/reporter-takes-a-swing-at-cerar|title=Reporter takes a swing at Cerar|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.4.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> in [[Alenka Bratušek]],<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jerajeva-bratuskova-se-ves-cas-posvetuje-s-strici-iz-ozadja-445618|title=Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja|website=Revija Reporter|accessdate=|date=25.9.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> voditelj [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]]<ref name="auto4">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107642/strici-iz-ozadja/|title=Strici iz ozadja|work=Mladina|accessdate=|date=16.12.2011}}</ref> in politični novinec [[Marjan Šarec]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2507852/demokracija-identifies-little-uncle-behind-sarec|title=Demokracija identifies "little uncle" behind Šarec|website=english.sta.si|language=en|date=26.4.2018|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref> so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo "strici iz ozadja". Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države [[Borut Pahor]], ki je nekoč "strice" obtožil poskusov rušenja njegove vlade.<ref name=":27">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/svet/svetovni-mediji-o-pahorjevem-politicnem-hat-tricku-v-senci-ljudske-vstaje/297189|title=Svetovni mediji o Pahorjevem "političnem hat-tricku" v senci ljudske vstaje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=3.12.2012}}</ref> [[Milan Kučan]], ki ga pogosto navajajo kot glavnega "strica iz ozadja", je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042564708|title=Svet iz ozadja ali politična paranoja?|work=Dnevnik|accessdate=|date=24.11.2012|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220454/https://www.dnevnik.si/1042564708|url-status=dead}}</ref> Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], Marjana Šarca, da zanj skrbijo "strici iz ozadja". Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-skrbite-strici-iz-ozadja-skrbijo-za-vas-299661|title="Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas"|accessdate=|date=3.11.2017|work=Žurnal24}}</ref> * [[Milan Kučan]] – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.<ref name=":4" /><ref name=":33" /><ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|title=Janša to "Fight to the End", Says Conviction Political|website=www.sloveniatimes.com|accessdate=|date=5.6.2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political |date=2018-06-18 }}</ref><ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/166015/milan-kucan/|title=Milan Kučan|work=Mladina|accessdate=|date=24.4.2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/03/kucanu-razpada-njegov-forum-21-kosarico-mu-je-ze-dala-tudi-pergarjeva/|title=Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!|website=www.politikis.si|accessdate=|date=26.3.2012|publisher=|last=|first=}}</ref> Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] [[Ljudmila Novak]] in politični novinec [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/kucan-je-spoznal-da-sarec-ne-more-zmagati-zdaj-vse-orozje-polaga-v-ljudmilo-novak-ki-naj-bi-razklala-desnico/|title=Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi "razklala" desnico|date=21.8.2017|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|title=Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman|website=www.vinkogorenak.net|accessdate=|date=13.11.2017|publisher=|last=Gorenak|first=Vinko|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/ |date=2018-07-03 }}</ref> nekdanja predsednica vlade [[Alenka Bratušek]], ljubljanski župan in voditelj [[Pozitivna Slovenija|PS]] [[Zoran Janković]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|title=Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot|website=www.sloveniatimes.com|date=28.4.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot |date=2018-07-03 }}</ref><ref name="auto4"/> ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki [[RTV Slovenija]] označil za "odsluženi prostitutki zvodnika Milana".<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jansa-ni-priznal-krivde-zaradi-zaljivega-tvita-o-novinarkah-rtvs-6257118|title=Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS|work=Časnik Večer|accessdate=|date=13.4.2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245522/more-condemnation-of-jansas-defamatory-tweet|title=More condemnation of Janša's defamatory tweet|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245794/insulting-tweet-labelled-as-attack-on-media|title=Insulting tweet labelled as attack on media|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=24.3.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-bo-moral-novinarki-zaradi-zaljivega-tvita-placati-6-000-evrov/450151|title=Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov|date=27.3.2018|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=}}</ref> *[[Forum 21]] – društvo za razprave o "političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih" slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.forum21.si/o-nas.html|title=O nas {{!}} Forum21|last=|first=|website=www.forum21.si|accessdate=4.6.2018|date=|publisher=|archive-date=2018-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html |date=2018-05-23 }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/92481/kdo-vozi-forum-21/|title=Kdo vozi forum 21?|work=Mladina|accessdate=|date=17.5.2004}}</ref><ref name=":24" /> SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|accessdate=|date=25.12.2008|work=Siol.net}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.finance.si/267592/Odmev-Srotova-tajkunska-botra-sta-SD-in-Forum-21|title=Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21|work=Finance.si|accessdate=|date=30.12.2009}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042772947|title=Milan Kučan: Drugi tir ni projekt Foruma 21|work=Dnevnik|accessdate=|date=25.5.2017|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220428/https://www.dnevnik.si/1042772947|url-status=dead}}</ref> *[[Murgle]] – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije "Murgle") in pokojni [[Janez Drnovšek]], nekdanji premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] ter borec [[Osvobodilna fronta|OF]] in poslednji predsednik [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]] [[Janez Stanovnik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|title=FOTO: To so hiše murgelske elite|work=Times.si|accessdate=|date=11.5.2018|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html |date=2018-07-03 }}</ref> "Murgle" so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi [[Afera Patria (Slovenija)|korupcijske afere Patria]] obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba "napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev".<ref name=":23" /> Kasneje je SDS označila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|parlamentarne volitve 2014]] za "nelegitimne" zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podrzaj-jansa-je-sluzbo-dobil-na-volitvah-zakon-mu-udelezbe-ne-preprecuje/343080|title=Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=31.7.2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapornik-jansa-prihaja-v-parlament.html|title=Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje|website=www.24ur.com|date=31.7.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":29">{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|accessdate=|date=13.7.2014|work=Siol.net}}</ref> Prav tako je Janša obtožil "Murgle", potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-volitve-so-blizu-in-murgle-spet-udarjajo-z-repom-289338|title=Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom|accessdate=|date=20.4.2017|work=Žurnal24}}</ref> Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči [[Pica|pico]] pri SDS in "Pica Murgle". Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.<ref name=":0" /><ref>{{Citation|last=SDS TV|title=Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate|date=25.5.2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=VaNDNPOIuus|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://vezjak.com/2018/05/25/murgelska-pica-ali-jansa-v-piceriji/|title=Murgelska pica ali SDS v piceriji|date=25.5.2018|work=IN MEDIA RES|accessdate=}}</ref> Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV|accessdate=2019-01-21|website=siol.net}}</ref> je tudi oglaševal videe z naslovom "Lutkovno gledališče Murgle", v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ministra za kmetijstvo [[Dejan Židan|Dejana Židana]] (voditelja [[Socialni demokrati|SD]]), zunanjega ministra [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] (voditelja [[DeSUS]]-a) in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] (voditelja [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]).<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-1-del-kucan-zidan-cerar-erjavec-in-sarec-o-sanaciji-bank-z-iranci-palestinci-in-sirci/|title=Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci|date=28.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-2-del-uvaza-se-veliko-migrantov-izvaza-veliko-izobrazenih-ko-se-se-kucan-prime-za-glavo/|title=Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo|date=29.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}</ref> == Kontroverze in kritike == === Povezave s skrajno desnimi skupinami === Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo [[Neonacizem|neonacistične]] ekstremistične skupine [[Blood & Honour]].<ref name=":0" /><ref name=":16">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=15.9.2014|language=en}}</ref> Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.<ref name=":16" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novinarka-anuska-delic-nisem-izdala-tajnih-podatkov-sove/348794|title=Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove|date=15.10.2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=19.10.2018}}</ref> Slovenska obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,<ref name=":17">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|date=28.9.2014|work=Mladina|access-date=19.10.2018}}</ref> je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.<ref name=":18">{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|last2=Kajzer|first2=Rok|date=12.9.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|last2=Ropac|first2=Iva|date=25.2.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}</ref> SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|date=19.11.2014|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094949/https://www.dnevnik.si/1042688464|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|date=5.1.2015|work=Siol.net|access-date=19.10.2018}}</ref> Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej "politično motivirane".<ref>{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|access-date=2018-06-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekateri člani Blood & Honour naj bi bili tudi člani SDS<ref name=":14">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|date=1.12.2011|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|last2=Kajzer|first2=Rok|date=28.9.2014|access-date=19.10.2018}}</ref> ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS [[Branko Grims|Brankom Grimsom]].<ref name=":14" /><ref name=":18" /> Ta skupina, katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču in ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]], ki je več članom slovenske B & H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi,<ref name=":18" /><ref name=":17" /> naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protesti v letih 2012 in 2013]].<ref name=":18" /><ref name=":17" /> Organizirana skupina nasilnežev je bila po ugotovitvah policije izurjena in najeta ter poplačana, potencialno s strani politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref><ref name=":510">{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}</ref> [[Slika:Generation_Identitaire_flag_(black_background).svg|sličica|Na stranko letijo kritike zaradi domnevnih povezav z skrajno desnimi skupinami (tu logo Generacije indentitete)]] Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z "Generacijo identitete Slovenija", slovensko frakcijo skrajno desnega [[Identitarno gibanje|identitarnega gibanja]].<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|date=11.5.2018|work=Siol.net|access-date=20.10.2018}}</ref> Avgusta 2018 je strankina založba ''Nova obzorja''<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042597256|title=Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS|date=8.7.2013|work=Dnevnik|access-date=20.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, ''Manifest za domovino''.<ref>{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/jutri-izide-knjiga-za-katero-levicarji-grozijo-da-bi-jo-morali-prepovedali-prihaja-manifest-za-domovino/|title=[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!|date=28.8.2018|work=Nova24TV|access-date=5.9.2018}}</ref><ref name=":19">{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|date=29.8.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref> Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).<ref name=":19" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|date=7.9.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|date=29.8.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=20.10.2018}}</ref> Poslanec [[Žan Mahnič]] je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.<ref>{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|access-date=2018-09-14}}</ref> === Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij === Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/poleg-zana-janse-delata-za-tomcevo-tudi-petkov-sin-in-brat-jerajeve-6352314|title=Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-05}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.finance.si/216166 |title=Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi? |work=Finance |date=2008-06-17 |accessdate=2018-08-28}}</ref><ref name=":35" /> === Kult osebnosti === Voditelj SDS [[Janez Janša]] je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.<ref name=":11">{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-jansa-znova-izvoljen-za-predsednika-sds-a/422844|title=Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a|date=20.5.2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=22.5.2017}}</ref> Člani stranke so Janši izredno privrženi<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS)|date=|accessdate=|website=The Democratic Society|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}</ref> in pogoste so primerjave stranke s [[kult]]om.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2389847/delo-sees-sds-trapped-by-jansa-cult-and-past|title=Delo sees SDS trapped by Janša cult and past|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=22.5.2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|title=Tough Driver for a Rocky Road|website=www.sloveniatimes.com|language=en|accessdate=|date=22.2.2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road |date=2018-07-01 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-14|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185557/https://www.dnevnik.si/1042790577|url-status=dead}}</ref> Številni bivši člani stranke trdijo, da Janša stranko vodi avtoritarno in da je razhajanje mnenj znotraj stranke zatrto.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-andrej-cus-zapusca-sds-417954|title=Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)|accessdate=|date=23.5.2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plaz-se-je-usul-andrej-cus-izstopil-iz-sds-vera-ban-ima-prav.html|title=Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990|website=www.24ur.com|accessdate=|date=23.5.2016|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/besede-s-katerimi-so-sds-zapuscali-njeni-ugledni-clani/|title=Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=5.6.2016|publisher=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57e3c715973f2/iz-sds-odhaja-tudi-znidar|title=Janšo spet zapuščajo poslanci|work=|accessdate=|date=22.9.2016|work=Svet24.si}}</ref> Po navedbah v medijih naj bi SDS-ovi evropski poslanki [[Romana Jordan|Romani Jordan]] stranka preprečila ponovno kandidaturo na strankini listi kot kazen za nezvestobo, potem ko je edina znotraj višjih krogov stranke naglas izrazila pomisleke glede Janševega nadaljnjega vodenja stranke med služenjem zaporne kazni zaradi korupcije.<ref name=":582"/> === Nepravilnosti pri financiranju predvolilne kampanje === ==== Državnozborske volitve 2008 ==== Avstrijski, finski in slovenski preiskovalci [[Afera Patria (Slovenija)|afere Patria]] so ugotovili, da je bila podkupnina namenjena za SDS. Avstrijski tožilec je prepričan, da je avstrijski posrednik Wolfgang Riedl v Slovenijo pripeljal 900.000 evrov gotovine, ki ni bila namenjena [[Walter Wolf|Walterju Wolfu]], temveč [[Jože Zagožen|Jožetu Zagožnu]] in stranki SDS. "Sklepanje temelji na Sirithapornovi izjavi in protislovnem ravnanju Riedla in Zagožna v tem obdobju," piše v avstrijski obtožnici.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=444–449|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> Finski preiskovalci so Patriinega predstavnika, zadolženega za Slovenijo, Reija Niittynena med priporom zaslišali šestnajstkrat, 6. julija 2008 je spregovoril.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Priznal je, da se je zavedal, da naj bi denar za podporo stranki premiera Janše izplačal Walter Wolf od svojega deleža. Tri dni pozneje je izjave ponovil in podrobneje pojasnil namen plačila stranki SDS.<ref>Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.</ref> Ker so se bližale jesenske [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]] in so dobavitelju iznenada postavili dodatni pogoj za 30-odstotni predujem podkupnin, in to v tridesetih dneh po podpisu pogodbe, je SDS očitno zbirala sredstva za predvolilno kampanjo – tako sta si naročnikovo nenadno spremembo in živčno naglico razlagala tudi Riedl in direktor Patrie Heikki Hulkkonen.<ref>{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=452–453|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2018 ==== Pri pripravljanju na [[Parlamentarne volitve 2008|parlamentarne volitve 2018]] je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000&nbsp;€ z državljanko [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2469274/report-sds-obtains-loan-from-individual-in-bosnia|title=Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva ''Nova obzorja'' (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenavadno-posojilo-stranke-sds-od-32-letnice-iz-bih-najeli-kar-450-000-evrov-kredita.html|title=32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča|website=www.24ur.com|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-vrnil-sporno-posojilo-z-obrestmi-457338|title=SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video|accessdate=|date=11.1.2018|work=Siol.net}}</ref> Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/pranje-denarja-kaj-je-razkrila-parlamentarna-komisija-vzivo-467626|title=Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo|accessdate=|date=17.5.2018|work=Siol.net}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijana-dzudzic-naj-bi-z-razlicnih-racunov-dvignila-vec-kot-3-5-milijona-gotovine.html|title=Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine|website=24ur.com|accessdate=|date=16.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).<ref name=":15" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/sds-si-je-denar-menda-izposodila-pri-muli-51788.html|title=SDS si je denar menda izposodila pri muli|last=Potič|first=Zoran|accessdate=2018-06-03}}</ref> Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000&nbsp;€ od dveh [[Madžarska|madžarskih]] fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000&nbsp;€. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v [[Makedonija|Makedoniji]]. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.<ref name=":7">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|date=4.6.2018|work=The New York Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=1.6.2018|work=Politico|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":34">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=29.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=29.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/|title=Madžarski dolžnik|work=|accessdate=|date=18.5.2018|work=Mladina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=31.5.2018|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.washingtontimes.com/news/2018/jun/1/anti-immigrant-party-set-to-make-gains-in-slovenia/|title=Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote|last=|first=|date=1.6.2018|work=The Washington Times|accessdate=|language=en}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/orban-ally-janez-jansa-expected-to-top-slovenias-election/a-44055791|title=Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election|date=2.6.2018|accessdate=|website=Deutsche Welle|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2022 ==== Dobro leto dni pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami 2022]] je bilo razkrito, da Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS, Nova 24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cc46e3154f6/telekom-slovenije-pred-volitvami-prikrito-financira-strankarsko-televizijo-sds|title=Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS|date=29. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=24ur|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref> Spomladi 2020 je [[Telekom Slovenije]] je sklenil pogodbo z [[Inštitut za avtorsko pravico|Inštitutom za avtorsko pravico]] (direktor: [[Blaž Rant]]), ki je začel delovati šele 26. marca 2020, 13 dni po nastopu aktualne vlade, Telekom pa mu je začel plačevati nadomestilo za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Nadomestilo za distribucijo programov naj bi znašalo 112.000 evrov mesečno ali približno 1,4 milijona evrov na leto. Telekom Slovenije od marca 2021 vodi [[Cvetko Sršen]], nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.<ref>{{Navedi splet|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|date=27. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=Necenzurirano.si|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tozilce-zanimajo-transakcije-med-telekomom-slovenija-in-nova24tv/|title=Tožilce zanimajo transakcije med Telekomom Slovenija in Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=N1|last=Košak|first=Klemen}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tozilstvo-naj-bi-preverjalo-telekomovo-financiranje-nove24tv/617612|title=Tožilstvo naj bi preverjalo Telekomovo financiranje Nove24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=MMC RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/3020147/prosecution-reportedly-looking-into-telekoms-financing-of-nova24tv|title=Prosecution reportedly looking into Telekom's financing of Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravna-mreza-v-bruselj-s-pritozbo-o-drzavni-pomoci-Nova24TV.html|title=Pravna mreža v Bruselj s pritožbo o državni pomoči Nova24TV|date=13. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042987088/slovenija/jansa-pred-preiskovalno-komisijo-zanikal-ocitke-o-nezakonitem-financiranju-stranke-sds|title=Preiskovanje financiranja SDS: Verjetno bodo vložili kazenske ovadbe|date=12. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Potič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Ostalo === Poslanec SDS [[Branko Grims]] je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: "Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|date=17.2.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=30.8.2018}}</ref> Poslanec SDS [[Marijan Pojbič]] je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: "Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci."<ref>{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/tudi-to-je-mozno-poslanec-cerajeve-stranke-se-je-opravicil-za-zaljivi-tvit-6277480|title=Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit|date=5.7.2017|work=Večer|access-date=30.8.2018}}</ref> [[Slika:Donald Trump (8567813820) (2).jpg|sličica|Člani stranke, predvsem predsednik Janša, so podporniki nekdanjega predsednika ZDA [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] (na sliki). Janša je Trumpu čestital za dober rezultat na volitvah 2020, ko še niso bili prešteti vsi glasovi. Trump je volitve izgubil.]] Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]], na katerih je zmagal ljubljanski župan [[Zoran Janković]] (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,<ref>{{navedi splet|url=https://english.sta.si/1683795/ljubljana-mayor-entering-race-for-parliament|title=Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament|date=11.10.2011|accessdate=31.8.2018|website=english.sta.si|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":13">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107690/moteci-trenirkarji/|title=Moteči trenirkarji|date=16.12.2011|work=Mladina.si|accessdate=31.8.2011}}</ref> je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s "Tomaž Majer".<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494725|title=Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142529/https://www.dnevnik.si/1042494725|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1705201/v-clanku-na-spletni-strani-sds-po-turkovem-mnenju-elementi-sovraznega-govora|title=V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora|date=12.12.2011|accessdate=31.8.2018|website=www.sta.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":37">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494937/slovenija/1042494937|title=Gibanje trenirk s spleta do vrha države|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":38">{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042496335|title=Trenirke Tomaža Majerja|date=19.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141646/https://www.dnevnik.si/1042496335|url-status=dead}}</ref> Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani "novi državljani" iz "blokovskih naselij", to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti "novi državljani" naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494618/slovenija/1042494618|title=Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /> Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, [[Bošnjaki|Bošnjaku]], za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sds.si/news/10328|title=Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi|date=9.12.2011|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=Majer|first=Tomaž|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328|archivedate=2011-12-11|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328 |date=2011-12-11 }}</ref> Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;<ref name=":13" /><ref>{{navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kunstelj-pravi-da-je-tomaz-majer-jansa|title=Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša|date=13.12.2011|work=Slovenskenovice.si|accessdate=31.8.2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494881|title=Kdo je Tomaž Majer?|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144356/https://www.dnevnik.si/1042494881|url-status=dead}}</ref> pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).<ref name=":13" /> Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.<ref name=":13" /> Odziv javnosti je dosegel vrh s "Shodom trenirk", na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.<ref name=":37" /><ref name=":38" /> V dnevih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 2020 je [[Janez Janša]], takrat predsednik vlade, podprl Donalda Trumpa za predsednika.<ref name=":62">{{Navedi splet|title=Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-ameriski-predsedniski-tekmi-podprl-donalda-trumpa/540145|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> V twitu je zapisal, da spoštuje Bidnovo zgodovino, a da svet potrebuje močne Združene države Amerike, [[Joe Biden]] pa da bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.<ref name=":62" /> V dnevu po volitvah je Janša ob delnih rezultatih, ki so Trumpu kazali v prid, twitnil, da so se ameriški volivci odločili za [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].<ref name=":63">{{Navedi splet|title=Janša Trumpa že razglasil za zmagovalca: sprožil val kritik in neodobravanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janez-jansa_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05|language=sl}}</ref> Del slovenske opozicije je Janšev tvit razglasilo za neprimeren in za osmešenje, nanj se je odzval tudi Bidnov svetovalec [[Michael Carpenter]].<ref name=":63" /> Janša se je moral glede tvita in tega, da kot premier še ni čestital Bidnu za zmago, zagovarjati v sklopu redne seje državnega zbora. Janša je dejal, da bo vlada zmagovalcu ameriških volitev "z veseljem čestitala", ko bodo rezultati uradni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-z-veseljem-bomo-cestitali-naslednjemu-predsedniku-zda/542434 |title=Janša: Z veseljem bomo čestitali naslednjemu predsedniku ZDA |accessdate=2020-11-16}}</ref> == Politična zavezništva == Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-z-vec-kot-30000-clani-dl-jih-ima-komaj-921-446352|title=SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921|date=20.8.2013|accessdate=28.8.2018|website=Revija Reporter|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) je neodvisen in avtonomen [[podmladek]] stranke,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sdm.si/program/|title=Program|date=|accessdate=28.8.2018|website=Slovenska demokratska mladina|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170352/http://www.sdm.si/program/|url-status=dead}}</ref> ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil [[Matej Makarovič]]. [[Slika:Viktor Orban 2017.jpg|sličica|195x195_pik|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]] s svojo stranko Fidesz je eden izmed zaveznikov SDS]] Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim [[Inštitut Jožeta Pučnika|Inštitutom Jožeta Pučnika]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|title=Jože Pucnik Institute|date=|accessdate=28.8.2018|website=Martens Centre|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute |date=2018-08-28 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://institutpucnik.si/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|date=|accessdate=28.8.2018|website=institutpucnik.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/90846/institut-dr-jozeta-pucnika/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=12.4.2007}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=13.7.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95396/joze-pucnik-kot-by-pass/|title=Jože Pučnik kot by-pass|work=Mladina|accessdate=4.6.2018|date=1.7.2007}}</ref> Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo [[Zbor za republiko]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042575432|title=V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=6.2.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-volivce-nagovarja-k-podpori-sds-a-nsi-ja-in-sls-a/454965|title=Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=28.8.2018|date=15.5.2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sds-nismo-organizatorji-zborovanja-se-ga-bomo-pa-z-veseljem-udelezili.html|title='SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'|website=24ur.com|accessdate=28.8.2018|date=27.1.2013|publisher=|last=|first=}}</ref> ''Odbor 2014'' je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v [[Afera Patria (Slovenija)|aferi Patria]], izpustitve Janeza Janše iz zapora in "dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države".<ref name="auto5">{{Navedi splet|url=http://odbor2014.si/sub/296/o-nas|title=O nas|website=odbor2014.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822125441/http://odbor2014.si/sub/296/o-nas/|url-status=dead}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160375/politika-pred-sodiscem/|title=Politika pred sodiščem|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=19.9.2014}}</ref> ''Odbor 2014'' je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.<ref name="auto5" /><ref name=":22" /> ''Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve'' (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vso.si/index.php/vso/statut|title=Statut|last=|first=|website=www.vso.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=}}</ref><ref name="auto6">{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|title=Čigave vrednote?|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=10.1.2014}}</ref> katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.<ref name="auto6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-vso-obelezilo-obletnico-prvega-postroja-slovenske-vojske-431939|title=Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske|accessdate=28.8.2018|date=17.12.2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zdruzenje-vso-kazensko-ovadilo-milana-kucana.html|title=Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana|last=|first=|accessdate=28.8.2018|date=17.5.2016}}</ref> SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].<ref name=":3" /><ref name=":39" /> Stranko podpira madžarski premier [[Viktor Orbán]] ([[Fidesz]]), predsednik sestrske stranke.<ref name=":11" /><ref name=":8" /><ref name=":9" /><ref name=":10" /><ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":12" /> === S stranko povezani mediji === SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z ''de facto'' glasilom stranke, ''Demokracijo'',<ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|accessdate=|date=20.7.2017|work=Siol.net}}</ref> in tabloidom Škandal24<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/demokracija-nova24tv-in-skandal24-jansevi-stali-in-obstali-z-orbanom-6305092|title=Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi "stali in obstali" z Orbanom|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=8.9.2017}}</ref> (katerih lastnik je založniška hiša ''Nova obzorja'', slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida ''Ripost'', ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko [[Fidesz]]).<ref name=":6" /><ref name=":7" /> Medijski konglomerat [[Nova24TV]], ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|accessdate=|date=4.4.2017|work=Siol.net}}</ref><ref name=":7" /> Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal ''Politikis''.<ref name=":32">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042713981/|title=Janšev medijski projekt kot zadnje volilno upanje SDS|date=2.6.2015|work=Dnevnik|accessdate=|archive-date=2018-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180704010201/https://www.dnevnik.si/1042713981|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-v-drzavnem-zboru-zaposlila-dejana-kaloha-politikis.html|title=SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)|last=|first=|accessdate=|date=16.10.2013|work=Delo}}</ref> SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]], je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042475665|title=Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS|work=Dnevnik|accessdate=|date=27.9.2011|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703221233/https://www.dnevnik.si/1042475665|url-status=dead}}</ref><ref name=":48">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|date=28.10.2011|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042794266|title=SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov|accessdate=2019-01-21|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/|title=Orbánov Janša|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}</ref> Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.<ref name=":20" /> Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|prihajajoče lokalne volitve]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-sds-gre-na-lokalne-volitve.html|title=Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve|date=2017-12-11|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Delo.si-si}}</ref> Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185826/v-slogu-zloglasnih-brezplacnikov-po-volitvah-ugasnil-tudi-skandal24/|title=V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24|work=Mladina|accessdate=|date=4.6.2018}}</ref> ==Podporniki== Vzporedne volitve in javnomnenjske raziskave kažejo, da med podporniki in volivci SDS prevladujejo osnovnošolsko izobraženi in starejši od 55 let. Z višanjem dosežene stopnje izobrazbe med vprašanimi delež podpore stranki konstantno upada. <ref>{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? {{!}} Nova24TV (arhivirano)|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|website=web.archive.org|date=2023-06-04|accessdate=2024-09-20|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/ |date=2023-06-04 }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|title=Križanja med demografskimi [kategorijami] in vsebinsko spremenljivko|date=19. 2. 2022|accessdate=20. 9. 2024|website=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? (arhivirano)|archive-date=2023-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230222180108/https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volivci po izobrazbi: SDS ima največ podpore med osebami z OŠ ali manj {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/volivci-po-izobrazbi-sds-ima-najvec-podpore-med-osebami-z-os-ali-manj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-20|language=sl}}</ref> Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja [[Vasko Simoniti]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|title=Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo|date=11.4.2018|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220244/https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|url-status=dead}}</ref> in [[Alenka Puhar]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/index.php/novica/alenka-puhar-imenovanje-stvari-z-njihovimi-imeni-12411|title=Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni|date=24.8.2016|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pisatelj [[Drago Jančar]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|date=13.7.2013|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> teolog [[Janez Juhant]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-janez-juhant-podpiram-delo-janeza-janse-2044|title=Dr. Janez Juhant: "Podpiram delo Janeza Janše"|date=14.1.2013|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter pesnik [[Tone Kuntner]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/tone-kuntner-ce-je-pomlad-samo-jj-je-kot-narod-nismo-vredni.html|title=Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni|last=Kolšek|first=Peter|date=29.7.2014|accessdate=}}</ref> Javno jo podpirajo še nogometaš [[Miran Pavlin]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|date=30.5.2010|accessdate=}}</ref><ref name=":5"/> smučarka [[Katja Koren]],<ref name=":5" /> pevki [[Elda Viler]] in [[Marta Zore]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|last=Kenda|first=Vid|date=22.10.2015|accessdate=}}</ref> ter igralec in režiser [[Roman Končar]].<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/111288/boj-za-nacin-razmisljanja/|title=Boj za način razmišljanja|date=13.4.2012|work=Mladina|accessdate=}}</ref> Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042203675|title=Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS|date=2.9.2008|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Bivši podporniki=== Številni vidni člani so SDS zapustili zaradi radikalizacije ideologije stranke in nesoglasij glede načina vodenja. Nekateri so ustanovili tudi nove politične stranke. Večina nekdanjih članov se je politično usmerila proti sredini, manjšina pa je SDS prekosila na skrajno desnem polu.<ref name=":573"/> Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so [[Peter Jambrek]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/|title=Dr. Peter Jambrek|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042797967|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka|work=Dnevnik|access-date=2018-06-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/koga-bosta-volila-milan-kucan-in-peter-jambrek-468504|title=Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek|access-date=2018-06-03}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5616aa6ebff37/sds-v-slepi-ulici|title=Z Janšo je konec|work=Svet24.si|access-date=2018-06-03}}</ref> [[Gregor Virant]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106358/gregor-virant-distanciral-sem-se-od-sds/|title=Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}</ref> in [[Jože P. Damijan]].<ref name=":35" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43635/metamorfoze-jozeta-p-damijana/|title=Metamorfoze Jožeta P. Damijana|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95355/dokoncno-slovo-mladoekonomistov/|title=Dokončno slovo mladoekonomistov|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/damijan-nepreklicno-odstopil.html|title=Damijan nepreklicno odstopil|last=Uredništvo|access-date=2018-06-02}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vendarle-odstopil/51782|title=Jože P. Damijan vendarle odstopil|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}</ref> [[Miha Brejc]] je postal nezaželena oseba, ko je [[Gregor Virant]] ustanovil svojo stranko, ki jo je [[Peter Jambrek]] označil kot stranko "razžaljenih in ponižanih".<ref name=":21" /> Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, nekdanji zunanji minister [[Dimitrij Rupel]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/rupel-izstopil-sem-iz-sds-in-ne-bom-si-premislil.html|title=Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil|date=12.7.2015|work=www.delo.si|accessdate=22.5.2017}}</ref> Med vidne nekdanje člane spadajo še nekdanji minister za notranje zadeve [[Dragutin Mate]] (zdaj kritik),<ref name="mate">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dragutin-mate-izstopil-iz-sds.html|title=Dragutin Mate izstopil iz SDS: 'Notranja demokracija je začela pešati'|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> in minister za šolstvo [[Žiga Turk]],<ref name=":573">{{Navedi splet|url=https://china-cee.eu/2019/05/03/slovenia-political-briefing-changes-at-the-far-right-of-the-political-spectrum/|title=Slovenia political briefing: Changes at the far right of the political spectrum – China-CEE Institute|language=en-GB|accessdate=2. 10. 2019}}</ref> nekdanja poslanca SDS [[Andrej Čuš]]<ref name=":573" /> in [[Ivo Hvalica]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":573" /> ter Pučnikova "mati stranke" Vera Ban.<ref name=":582">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vera-ban-kriticno-o-sds-in-janezu-jansi.html|title=VIDEO: Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}</ref> Med nekdanjimi javnimi podporniki je tudi športnik [[Miran Pavlin]].<ref name=":182">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|last=|first=|date=|work=|accessdate=2018-06-03|language=sl}}</ref><ref name=":192">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/z-zlatkom-sva-bolj-umirjena-6260418|title=Miran Pavlin v intervjuju: Z Zlatkom sva bolj umirjena|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-03|language=sl-si}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:EPP Summit, 10 March 2022, Paris (51930439925).jpg|sličica|Predsednik stranke [[Janez Janša]].]] *'''Predsednik:''' Janez Janša *'''Podpredsednika:''' Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs *'''Vodja poslanske skupine:''' Jelka Godec *'''Namestnika vodje poslanske skupine:''' Nada Brinovšek, Franc Rosec *'''Predsednik sveta:''' Zvone Černač *'''Predsednik strokovnega sveta:''' Janez Janša *'''Generalni sekretar:''' Borut Dolanc *'''Mednarodni sekretar:''' Peter Šuhel *'''Izvršni odbor:''' 21 članov *'''Nadzorni odbor:''' 7 članov *'''Strokovni svet:''' 14 različnih sestav - odborov (po resorjih) === Predsedniki stranke=== {{SDS|Predloga:SDS=}} * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] (16. februar 1989–november 1989) * [[Jože Pučnik]] (november 1989–maj 1993) * [[Janez Janša]] (maj 1993–danes) === Poslanska skupina === ''Glej članek: [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]'' === Organiziranost === ==== Organiziranost stranke ==== Stranka SDS je organizirana po teritorialnem principu v: • v krajevne oziroma četrtne odbore, ki praviloma zajemajo del ene občine, • v občinske oziroma mestne odbore, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine, • v regijske koordinacije SDS, • na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije. ==== Organizacije pod okriljem stranke ==== Stranka ima podmladek, interesne organizacije in forume, ki so tako kot stranka organiizirani po teritorjalnem principu in načinu upravljanja: Interesne organizacije: • Klub seniorjev in seniork SDS (KSS) • Ženski odbor SDS (ŽO SDS) • [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) • Delavska zveza SDS (aktivnost, delovanje?) Forumi: • Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS • Gospodarsko podjetniški forum SDS • Krščanski forum SDS • Kulturni forum SDS • Športni forum SDS == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] * [[Janšizem]] * [[Seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{official|http://www.sds.si}} * [https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/strankasds Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska demokratska stranka|*]] {{normativna kontrola}} 6ve26jamdf4hm3u3ckpbgd5ij2io716 0 106458 6708871 6706421 2026-07-09T14:14:16Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ np 6708871 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina |commune status = [[Občine Francije|Občina]]| |arrondissement=Toulouse |canton=sedež petnajstih kantonov |INSEE=31555 |coordinates = <!-- wikipodatki --> |postal code=31000, 31100, 31200, 31300, 31400, 31500 |mayor= |term= |intercommunality=Mestna skupnost<br />Grand Toulouse |elevation m=141 |elevation min m=115 |elevation max m=263 |area km2=118,3 |website = http://www.toulouse.fr/ |population = {{France metadata Wikidata|population_total}} |population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}} |population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}} }} [[Slika:Toulouse toits depuis Boulbonne.jpg|thumb|right|275px|Toulouse]] [[Slika:Basilique Saint-Sernin de Toulouse nef et transept sud, clocher.jpg|thumb|right|275px|Bazilika sv. Sernina, Toulouse]] [[Slika:Façade de la cathédrale Saint-Étienne de Toulouse.jpg|thumb|right|275px|Stolnica sv. Štefana, Toulouse]] [[Slika:Le Pont-Neuf de Toulouse.jpg|thumb|right|275px|Pont Neuf na Garoni]] '''Toulouse''' [tulúz]<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3802641/toulouse |title=Toulouse |accessdate=15. januarja 2023 |work=Slovenski pravopis }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ([[okcitanščina|okcitansko]] ''Tolosa'') je največje mesto na jugozahodu Francije z okoli 500.000 prebivalci (2024; v metropolitanskem območju 1,5 milijona), kar ga uvršča na četrto mesto po velikosti za [[Pariz]]om, [[Marseille|Marseillom]] in [[Lyon]]om<ref>[http://www.recensement.insee.fr/chiffresCles.action?codeMessage=5&plusieursReponses=true&zoneSearchField=TOULOUSE&codeZone=004-AU2010&idTheme=3&rechercher=Rechercher INSEE - Résultats du recensement de la population de 2008 - Aire urbaine de Toulouse]</ref>. Je [[glavno mesto]] in [[Občine Francije|občina]] južne [[francoske regije]] [[Oksitanija|Okcitanije]], departmaja [[Haute-Garonne]] (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province [[Languedoc]]. Toulouse ima več vzdevkov; ''Rožnato mesto'' si je prislužil zaradi barve glinaste opeke, s katero je prepredena njegova značilna mestna arhitektura. Naziv ''Mesto vijolic'' si je pridobil z razvojem in vzgojo vijolic sredi 19. stoletja, ko je vijolica postala tudi mestni simbol. Prav tako je Toulouse poznan pod imenom ''cité Mondine'', nanašajoč se na grofe Toulouške (pogosto imenovane Rajmond)<ref>[http://pedagogie.ac-toulouse.fr/occitan/trobadors/troblexic.html Lexique des troubadours] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620051414/http://pedagogie.ac-toulouse.fr/occitan/trobadors/troblexic.html |date=2009-06-20 }} Consulté le 16/01/2008</ref>. V mestu je ''Académie des Jeux Floraux'', enakopravna [[Académie française|Francoski Akademiji]], za okcitansko govoreče prebivalstvo južne Francije in velja za neuradno središče /prestolnico okcitanske kulture. == Zgodovina == Zgodovini Toulousa lahko sledimo vse do 8. stoletja pred našim štetjem. Prvotno ime kraja je bilo Tolosa, verjetno akvitanskega izvora, sorodno staremu [[baskovščina|baskovskemu jeziku]], njegov pomen pa je dosedaj ostal neznan. Kraj je bil osrednja točka za trgovino med [[Pireneji]], [[Sredozemlje]]m in [[Atlantski ocean|Atlantikom]]. Prvi prebivalci naj bi bili ''Akvitanci'', o katerih pa je le malo znanega. Kasneje so z juga prišli [[Iberi]], nato s severa [[Kelti|keltski]] ''Volcae Tectosages'', o katerih je poročal [[Julij Cezar]] v svojih [[De Bello Gallico|Galskih vojnah]]. V tem času je bil Toulouse eden najpomembnejših in tudi najbogatejših krajev v Galiji, tudi zaradi rudnikov zlata in srebra, ki so se nahajali v njegovi bližini. Ob prihodu Rimljanov v te kraje v 1. stoletju pred našim štetjem so jih prebivalci mesta izbrali za zaveznike. Leta [[109 pr. n. št.]] so germanski [[Cimbri]] ob napredovanju po dolini Rone porazili rimsko vojsko, ob tem pa se je uprlo tudi prebivalstvo Tolose. Po okrevanju rimske vojske tri leta zatem se je ta ponovna znašla pred mestom, ga zavzela in opustošila. Po zavzetju Akvitanije in celotne Galije se je mesto prelevilo iz pomembnega vojaškega oporišča v trgovsko središče, sedaj pod nadzorom Rimljanov. V začetku 1. stoletja našega štetja je padla odločitev o preselitvi mesta in prebivalcev severno od planote na breg reke Garone, staro mesto pa je bilo s tem ukinjeno. Novo je bilo zasnovano po rimskem vzorcu, utrjeno z obzidjem, kar je bilo, glede na [[Pax Romana]], mišljeno kot poseben status mesta. To se je poznalo kasneje ob hitrem razvoju v enega najpomembnejših mest Rimskega cesarstva. Med državljansko vojno, ki je sledila smrti cesarja [[Neron]]a, je domačin ''M. Antonius Primus'' vodil del [[Vespazijan]]ove vojske v Italijo, leta 69 vstopil v [[Rim]], kjer je bila zatem ustanovljena [[Flavijci|dinastija Flavijcev]]. Posledično je Toulouse doletel častni status rimske kolonije in naslov ''Palladia'' kot simbol boginje Pallas Atene. Po uničenju večine Galije v 3. stoletju je Toulouse postal četrto največje mesto v zahodnem delu cesarstva, za [[Rim]]om, [[Trier]]om in [[Arles]]om. V začetku 4. stoletja so se znova začeli vdori germanskih ljudstev. Po neuspešnem obleganju mesta so se [[Vandali]] leta [[407]] premaknili preko Iberskega polotoka v severno Afriko. Za njimi so prišli [[Vizigoti]], ki so pod kraljem [[Ataulf]]om leta [[413]] zavzeli mesto, vendar so se morali iz njega pod rimskim pritiskom umakniti južno od Pirenejev. Leta [[418]], po smrti Ataulfa, je njegov naslednik [[Vallia]] dosegel mir z Rimom, v zameno pa mu je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] podelil ozemlje Akvitanije kot tudi ozemlje mesta Toulouse, ki je postal glavno mesto [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskega kraljestva]]. V začetku 5. stoletja je izbruhnila vojna s [[Franki]], ki so v [[bitka pri Voilléju]] pod kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] porazili vizigotsko vojsko [[Alarik II.|Alarika II.]] Po bitki so se Franki pomaknili proti jugu in posledično osvojili ozemlje Akvitanije, leta [[508]] zasedli Toulouse, ki je postal glavno mesto Akvitanskega vojvodstva. Kljub temu je za samo mesto in ozemlje nasploh sledilo obdobje padcev in anarhije. V začetku 8. stoletja je preko Pirenejev prodrla [[Arabci|arabska vojska]] in začela oblegati Toulouse. V odločilni [[bitka za Toulouse|bitki za Toulouse]] leta [[721]] je lokalni vojski uspelo poraziti Arabce, vendar so se le-ti kasneje vrnili, ga zaobšli in zasedli [[Bordeaux]]. [[Karel Martel]], frankovski kralj, je ob tej grožnji zbral svojo vojsko in jih v [[bitki pri Poitiersu]] ([[732]]) dokončno porazil. Posledično je Akvitanija morala priznati nadoblast Frankov, ki pa so jo zasedli šele leta [[768]]. Prihod [[Karel Veliki|Karla Velikega]] na oblast je Toulouse postal glavno vojaško oporišče za pohode nad muslimanski Iberski polotok. Akvitaniji je prinesel reorganizacijo, s katero je postala kraljevina pod njegovim sinom [[Ludvik I. Pobožni|Ludvikom I.]] Za njegove zastopnike so bili imenovani [[Toulouški grofje|grofje]], ki so konec 9. stoletja postali zaradi oslabitve centralne moči povsem neodvisni. Leta [[918]] so po smrti [[Viljem I. Akvitanski|Viljema I.]] grofa iz Auvergna, pridobili ozemlje [[Gothia]], s čimer se je grofija Toulouse razširila vse do sredozemske obale od [[Narbonne|Narbonna]] do [[Nîmes]]a. V začetku 13. stoletja, s prihodom [[katari|katarov]] v te kraje, je za Toulouse, katerega grof je bil na njihovi strani, nastopila [[inkvizicija|doba inkvizicije]]. Leta [[1229]] je s [[Pariški mir (1229)|Pariškim mirom]] bila ustanovljena Toulouška univerza. Z izumrtjem domačih grofov [[1249]] je grofija prešla v roke francoskemu kralju. == Geografija == Toulouse leži na bregovih reke [[Garona|Garone]] in vodnega kanala [[Canal du Midi]], na pol poti med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]]. == Uprava == Toulouse je sedež petnajstih kantonov: * ''Kanton Toulouse-1'' (četrti ''Capitole'', ''Bonhoure'', ''Esquirol'', ''La Daurade'', ''Place Dupuy'', ''Saint-Aubin'': 26.342 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-2'' (četrti ''Le Busca'', ''Les Carmes'', ''Saint-Etienne'', ''Saint-Michel'': 26.890 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-3'' (četrti ''Arénes'', ''Barrière de Bayonne et de Lombez'', ''Bourrasol'', ''Casselardit'', ''Fer à Cheval'', ''Fontaines'', ''Fontaine Lestang'', ''Patte d'Oie'', ''Rapas'', ''Roguet'', ''Saint-Cyprien'': 36.207 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-4'' (četrti ''Compans-Caffarelli'', ''Le Bearnais'', ''Les Amidonniers'', ''Les Minimes'', ''Les Sept Deniers'': 31.016 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-5'' (četrti ''Arnaud Bernard'', ''Bayard'', ''Boulevards'', ''Chalets'', ''Concorde'', ''Jean Jaures'', ''Saint-Sernin'': 26.686 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-6'' (četrti ''Bonnefoy'', ''Jolimont'', ''Le Raisin'', ''Les Mazades'', ''Les Minimes'', ''Marengo'', ''Negreneys'', ''Periole'': 18.578 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-7'' (četrti ''Amouroux'', ''Colonne Marengo'', ''Jolimont'', ''La Gloire'', ''La Juncasse'', ''La Roseraie'', ''Louis Plana'', ''Soupetard'': 28.578 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-8'' (del občine Toulouse, občine [[Balma, Haute-Garonne|Balma]], [[Beaupuy, Haute-Garonne|Beaupuy]], [[Drémil-Lafage]], [[Flourens, Haute-Garonne|Flourens]], [[Mondouzil]], [[Mons, Haute-Garonne|Mons]], [[Montrabé]], [[Pin-Balma]], [[Quint-Fonsegrives]]: 46.383 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-9'' (del občine Toulouse, občina [[Ramonville-Saint-Agne]]: 42.467 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-10'' (četrti ''Empalot'', ''Jules Julien'', ''Les Recollets'', ''Pouvourville'', ''Rangueil'', ''Saint-Agne'', ''Saint-Roch'': 37.298 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-11'' (četrti ''Bagatelle'', ''Croix de Pierre'', ''La Faourette'', ''Lafourguette'', ''Papus'', ''Tabar'', ''Bordelongue'': 29.456 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-12'' (četrti ''Beauregard'', ''Bellefontaine'', ''Lardenne'', ''Les Pradettes'', ''Mirail-Université'', ''Reynerie'', ''Saint-Simon'': 42.892 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-13'' (del občine Toulouse, občina [[Colomiers]]: 37.809 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-14'' (del občine Toulouse, občine [[Aucamville]], [[Castelginest]], [[Fenouillet, Haute-Garonne|Fenouillet]], [[Fonbeauzard]], [[Gagnac-sur-Garonne]], [[Launaguet]], [[Saint-Alban, Haute-Garonne|Saint-Alban]]: 41.093 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-15'' (del občine Toulouse, občine [[Castelmaurou]], [[Montberon]], [[Pechbonnieu]], [[Rouffiac-Tolosan]], [[Saint-Geniès-Bellevue]], [[Saint-Jean, Haute-Garonne|Saint-Jean]], [[Saint-Loup-Cammas]], [[L'Union, Haute-Garonne|L'Union]]: 51.774 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Blagnac]], [[Cadours]], [[Caraman]], [[Castanet-Tolosan]], [[Fronton, Haute-Garonne|Fronton]], [[Grenade-sur-Garonne]], [[Lanta]], [[Léguevin]], [[Montastruc-la-Conseillère]], [[Montgiscard]], [[Nailloux]], [[Revel, Haute-Garonne|Revel]], [[Tournefeuille]], [[Verfeil, Haute-Garonne|Verfeil]], [[Villefranche-de-Lauragais]] in [[Villemur-sur-Tarn]] z 819.507 prebivalci. == Prebivalstvo == Število prebivalcev mesta (francosko: ''commune'') je bilo ob popisu prebivalstva leta 2015 479.638<ref name="commune_pop">{{navedi splet |url=http://www.insee.fr/fr/ppp/bases-de-donnees/recensement/populations-legales/commune.asp?annee=2012&depcom=31555 |title=Insee – Populations légales 2012 – 31555-Toulouse|publisher=INSEE |accessdate=24 December 2014}}</ref> in 1.330.954 prebivalcev v metropolitanskem območju (leta 2010). Tako je metropolitansko območje med letoma 2006 in 2011 zabeležilo stopnjo rasti prebivalstva + 1,5 % na leto, kar je najvišja stopnja rasti katerega koli francoskega metropolitanskega območja, večjega od 500.000 prebivalcev. Toulouse je za Parizom, Marseillom in Lyonom četrto največje mesto v Franciji in četrto največje metropolitansko območje za istimi. Lokalna judovska skupnost v Toulousu ima po oceni okoli 2500 judovskih družin. Muslimansko združenje ocenjuje, da je v mestu približno 35.000 muslimanov<ref>{{navedi splet |last=Irish |first=John |url=https://www.reuters.com/article/2012/03/20/us-france-shootings-toulouse-idUSBRE82J17C20120320 |title=Killings sour good life for high-flying Toulouse |publisher=Reuters.com |date= |accessdate=2013-10-01 |archive-date=2015-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151016071859/http://www.reuters.com/article/2012/03/20/us-france-shootings-toulouse-idUSBRE82J17C20120320 |url-status=dead }}</ref>. == Zanimivosti == * [[Toulouški Kapitol]], srce občinske uprave francoskega mesta Toulouse in njegove mestne hiše stoli na Kapitolskem trgu; * [[Bazilika svetega Saturnina, Toulouse|Bazilika svetega Sernina]] ali sv. Saturnina, nekdanja opatijska cerkev, zgrajena v 11. in 12. stoletju v romanskem slogu na mestu nekdanje bazilike iz 4. stoletja, z relikvijami toulouškega škofa svetega Sernina ali Saturnina († ok. 250), kot del [[Jakobova pot|romarske poti]] v [[Santiago de Compostela|Santiago de Compostelo]] od leta 1998 na [[Unesco]]vem [[Unescova svetovna dediščina|seznamu svetovne kulturne dediščine]]; * romansko gotska [[Toulouška stolnica|stolnica svetega Štefana]] iz 13. do 17. stoletja, sedež toulouške škofije; * Jakobinski samostanski kompleks, ustanovljen 1215 pod [[dominikanci]]; njihov vodja [[sveti Dominik Guzman]] je v Toulousu oznanjeval evangelij v boju proti katarskemu krivoverstvu, [[Jakobinska cerkev]] hrani relikvije svetega [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]; * gotska Marijina cerkev Notre-Dame du Taur iz 14. do 16. stoletja, po legendi zgrajena na mestu, kjer je bik vlekel po tleh svetega Sernina, med Kapiteljskim trgom in baziliko svetega Sernina; * bazilika Notre-Dame de la Daurade, prvotno svetišče Apolona iz leta 410, sedanja zgrajena v letih 1764-1883 v neoklasicističnem slogu ob bregovih reke Garone; * cerkev svetega Albuina iz sredine 19. stoletja; * cerkev svetega Nikolaja iz 12. do 14. stoletja; * cerkev Notre-Dame de la Daurade iz 15. do 19. stoletja; * avguštinski samostan z muzejem; * vodni kanal [[Canal du Midi]]; * Hôtel d'Assézat - je renesančna palača iz 16. stoletja, v katerem je ''fundacija Bemberg'', velika umetniška galerija mesta; * [[Pont Neuf, Toulouse|Pont Neuf]] na Garoni == Gospodarstvo == Glavne panoge so letalstvo, vesolje, elektronika, informacijska tehnologija in biotehnologija. Toulouse gosti sedeže [[Airbus]]a in linije Airbusov A320, A330, A350 in A380. (A320 linije obstajajo tudi v Hamburgu, Nemčiji, Tianjinu, na Kitajskem in v Mobile, Alabama, ZDA.) Airbus ima svoj sedež v Blagnacu v bližini Toulousa.<ref name="AirbusContacts">"[http://www.airbus.com/en/utilities/contacts.html Contacts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100110025630/http://www.airbus.com/en/utilities/contacts.html |date=10 January 2010 }}." Airbus. Retrieved 12 February 2010.</ref> Airbusova divizija Francije ima glavno pisarno v Toulousu. Toulouse gosti tudi sedež ATR, Sigfox, enega od dveh sedežev Liebherr Aerospace in Groupe Latécoère. Nadzvočno letalo Concorde je bilo tudi zgrajeno v Toulousu. == Visoko šolstvo == * [[École nationale de l'aviation civile]] * [[Institut polytechnique des sciences avancées]] == Šport == * ''Stade toulousain'', športno društvo; njegov domicil je Stade Ernest-Wallon; je bilo ustanovljeno leta 1907; je štirikratni evropski prvak in večkratni državni prvak v ragbiju, * Toulouse olympique XIII (1937, Stade des minimes), ragbi društvo, štirikratni zmagovalec državnega prvenstva, trenutno član angleško-francoske ragbi lige, * Toulouse Football Club (TFC) je nogometno društvo ustanovljeno leta 1970, trenutno član 1. francoske lige, enkratni zmagovalec francoskega pokala. Domače tekme igra na občinskem stadionu. Njegov predhodnik je leta 1957 postal zmagovalec francoskega pokala. * Fenix Toulouse Handball, odbojkarska moška ekipa, enkratni zmagovalec Francoskega pokala (1998), trenutno član 1. francoske lige, * Toulouse Métropole Basket, žensko košarkarsko društvo, član 1. francoske lige. == Kultura == [[File:Cloitres des Augustins-Toulouse-2005-05-14.jpg|thumb|upright=0.9|Musée des Augustins]] Théâtre du Capitole je operna in baletna hiša; tu je gledališče že od leta 1736<ref>{{navedi splet |url=http://www.theatre-du-capitole.fr/1/le-theatre/l-univers-du-theatre/l-histoire.html?lang=fr |archive-url=https://archive.today/20130217133513/http://www.theatre-du-capitole.fr/1/le-theatre/l-univers-du-theatre/l-histoire.html?lang=fr |url-status=dead |archive-date=17 February 2013 |title=L'univers du Théâtre |publisher=Theatre-du-capitole.fr |accessdate=14 March 2011 }} {{Webarchive|url=https://archive.today/20130217133513/http://www.theatre-du-capitole.fr/1/le-theatre/l-univers-du-theatre/l-histoire.html?lang=fr |date=2013-02-17 }}</ref>. Orchester National du Capitole, dolgo povezan z Michelom Plassonom, igra v Halle aux Grains<ref>{{navedi splet|url=http://www.onct.mairie-toulouse.fr/ |title=Orchestre National du Capitole de Toulouse |publisher=Onct.mairie-toulouse.fr |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref>. Le Château d'Eau<ref name="Château d'Eau">{{navedi splet |url=http://www.galeriechateaudeau.org/ |title='&#39;'&#39;'Le Château d'Eau'&#39;'&#39;' Official website |language=fr |publisher=Galeriechateaudeau.org |date= |accessdate=2013-10-01 |archive-date=2011-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110308150450/http://www.galeriechateaudeau.org/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110308150450/http://www.galeriechateaudeau.org/ |date=2011-03-08 }}</ref>, stari vodni stolp iz 19. stoletja, je v galerijo leta 1974 spremenil Jean Dieuzaide, francoski fotograf iz Toulousa in je danes med najstarejšimi javnimi kraji, namenjeni fotografiji na svetu. Umetniški muzeji Toulousa so Musée des Augustins, Musée des Abattoirs, Musée Georges Labit in Fondacija Bemberg v Hôtel d'Assézat. Musée Saint-Raymond je posvečen antiki, Muséum de Toulouse pa naravoslovni zgodovini. Toulouse je sedež Académie des Jeux Floraux, enakovredna francoski akademiji, za okcitansko govoreče regije južne Francije, zato je Toulouse neuradna prestolnica okcitanske kulture. Tradicionalni [[Okcitanski križ|Toulouški križ]] (iz Provanse, pod imenom Provanški križ), emblem okrožja Toulouse, ki je bil v srednjem veku pogosto razširjen po celotni Oksitaniji, je simbol mesta in novo ustanovljene regije Oksitanija, pa tudi sicer priljubljen oksitanski simbol. Mestne gastronomske specialitete so ''saucisse de Toulouse'', vrsta klobase, ''cassoulet Toulousain'', enolončnica iz fižola in svinjine ter ''garbure'', zeljna juha s perutnino. Tudi ''[[foie gras]]'', jetra pitanih rac ali gosi so poslastica, ki jo običajno izdelujejo v regiji<ref>{{navedi splet|url=https://foiegras-factsandtruth.com/heritage/the-production-regions|title=The production regions|website=foiegras-factsandtruth.com|access-date=2019-02-04}}</ref>. == Osebnosti == * [[Rajmond IV. Touluški]] (1042-1105), grof, * [[Antoine Darquier de Pellepoix]] (1718-1802), astronom * [[Jean Dausset]] (1916-2009), imunolog, nobelov nagrajenec za fiziologijo ali medicino. == Pobratena mesta == {{Div col}} * {{flagicon|USA}} [[Atlanta]], ZDA, od 1975 * {{flagicon|ITA}} [[Bologna]], Italija, od 1981 * {{flagicon|ESP}} [[Elche]], Španija, od 1981 * {{flagicon|PRC}} [[Čongking]], Kitajska, od 1981 * {{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 1975 * {{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1962 {{Colend}} * {{flagicon|ISR}} [[Tel Mond]], Izrael, od 1987 {{Colend}} Toulouse ima tudi dogovor o sodelovanju z naslednjimi mesti:<ref>{{navedi splet |url=http://www.toulouse.fr/web/la-mairie/echanges-internationaux/les-villes-jumelees |title=Accords de coopération |publisher=Mairie de Toulouse |location=Toulouse, France |language=fr |accessdate=2015-07-05}}</ref> {{Div col}} * {{flagicon|ESP}} [[Zaragoza]], [[Aragonija]], Španija * {{flagicon|CHA}} [[N'Djamena]], Čad * {{flagicon|VIE}} [[Hanoj]], Vietnam * {{flagicon|SEN}} [[Saint-Louis, Senegal|Saint-Louis]], Senegal * {{flagicon|GER}} [[Düsseldorf]], Nemčija {{Colend}} [[Slika:Toulouse - Panorama.jpg|thumb|center|800px|Mestna panorama]] == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Toulouse}} * [http://www.toulouse.fr/ uradna stran] * [http://www.toulouse-tourisme.com/ turizem] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Okcitanija]] [[Kategorija:Občine departmaja Haute-Garonne]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Haute-Garonne]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Toulouse| ]] {{normativna kontrola}} adfe0bykq1knrs27fb3814rr3iyhmb1 6708873 6708871 2026-07-09T14:16:32Z Ljuba24b 92351 np 6708873 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina |commune status = [[Občine Francije|Občina]]| |arrondissement=Toulouse |canton=sedež petnajstih kantonov |INSEE=31555 |coordinates = <!-- wikipodatki --> |postal code=31000, 31100, 31200, 31300, 31400, 31500 |mayor= |term= |intercommunality=Mestna skupnost<br />Grand Toulouse |elevation m=141 |elevation min m=115 |elevation max m=263 |area km2=118,3 |website = http://www.toulouse.fr/ |population = {{France metadata Wikidata|population_total}} |population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}} |population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}} }} [[Slika:Toulouse toits depuis Boulbonne.jpg|thumb|right|275px|Toulouse]] [[Slika:Basilique Saint-Sernin de Toulouse nef et transept sud, clocher.jpg|thumb|right|275px|Bazilika sv. Sernina, Toulouse]] [[Slika:Façade de la cathédrale Saint-Étienne de Toulouse.jpg|thumb|right|275px|Stolnica sv. Štefana, Toulouse]] [[Slika:Le Pont-Neuf de Toulouse.jpg|thumb|right|275px|Pont Neuf na Garoni]] '''Toulouse''' [tulúz]<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3802641/toulouse |title=Toulouse |accessdate=15. januarja 2023 |work=Slovenski pravopis }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ([[okcitanščina|okcitansko]] ''Tolosa'') je največje mesto na jugozahodu Francije z okoli 500.000 prebivalci (2024; v metropolitanskem območju 1,5 milijona), kar ga uvršča na četrto mesto po velikosti za [[Pariz]]om, [[Marseille|Marseillom]] in [[Lyon]]om<ref>[http://www.recensement.insee.fr/chiffresCles.action?codeMessage=5&plusieursReponses=true&zoneSearchField=TOULOUSE&codeZone=004-AU2010&idTheme=3&rechercher=Rechercher INSEE - Résultats du recensement de la population de 2008 - Aire urbaine de Toulouse]</ref>. Je [[glavno mesto]] in [[Občine Francije|občina]] južne [[francoske regije]] [[Oksitanija|Okcitanije]], departmaja [[Haute-Garonne]] (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province [[Languedoc]]. Toulouse ima več vzdevkov; ''Rožnato mesto'' si je prislužil zaradi barve glinaste opeke, s katero je prepredena njegova značilna mestna arhitektura. Naziv ''Mesto vijolic'' si je pridobil z razvojem in vzgojo vijolic sredi 19. stoletja, ko je vijolica postala tudi mestni simbol. Prav tako je Toulouse poznan pod imenom ''cité Mondine'', nanašajoč se na grofe Toulouške (pogosto imenovane Rajmond)<ref>[http://pedagogie.ac-toulouse.fr/occitan/trobadors/troblexic.html Lexique des troubadours] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620051414/http://pedagogie.ac-toulouse.fr/occitan/trobadors/troblexic.html |date=2009-06-20 }} Consulté le 16/01/2008</ref>. V mestu je ''Académie des Jeux Floraux'', enakopravna [[Académie française|Francoski Akademiji]], za okcitansko govoreče prebivalstvo južne Francije in velja za neuradno središče /prestolnico okcitanske kulture. == Zgodovina == Zgodovini Toulousa lahko sledimo vse do 8. stoletja pred našim štetjem. Prvotno ime kraja je bilo Tolosa, verjetno akvitanskega izvora, sorodno staremu [[baskovščina|baskovskemu jeziku]], njegov pomen pa je dosedaj ostal neznan. Kraj je bil osrednja točka za trgovino med [[Pireneji]], [[Sredozemlje]]m in [[Atlantski ocean|Atlantikom]]. Prvi prebivalci naj bi bili ''Akvitanci'', o katerih pa je le malo znanega. Kasneje so z juga prišli [[Iberi]], nato s severa [[Kelti|keltski]] ''Volcae Tectosages'', o katerih je poročal [[Julij Cezar]] v svojih [[De Bello Gallico|Galskih vojnah]]. V tem času je bil Toulouse eden najpomembnejših in tudi najbogatejših krajev v Galiji, tudi zaradi rudnikov zlata in srebra, ki so se nahajali v njegovi bližini. Ob prihodu Rimljanov v te kraje v 1. stoletju pred našim štetjem so jih prebivalci mesta izbrali za zaveznike. Leta 109 pr. n. št. so germanski [[Cimbri]] ob napredovanju po dolini Rone porazili rimsko vojsko, ob tem pa se je uprlo tudi prebivalstvo Tolose. Po okrevanju rimske vojske tri leta zatem se je ta ponovna znašla pred mestom, ga zavzela in opustošila. Po zavzetju Akvitanije in celotne Galije se je mesto prelevilo iz pomembnega vojaškega oporišča v trgovsko središče, sedaj pod nadzorom Rimljanov. V začetku 1. stoletja našega štetja je padla odločitev o preselitvi mesta in prebivalcev severno od planote na breg reke Garone, staro mesto pa je bilo s tem ukinjeno. Novo je bilo zasnovano po rimskem vzorcu, utrjeno z obzidjem, kar je bilo, glede na [[Pax Romana]], mišljeno kot poseben status mesta. To se je poznalo kasneje ob hitrem razvoju v enega najpomembnejših mest Rimskega cesarstva. Med državljansko vojno, ki je sledila smrti cesarja [[Neron]]a, je domačin ''M. Antonius Primus'' vodil del [[Vespazijan]]ove vojske v Italijo, leta 69 vstopil v [[Rim]], kjer je bila zatem ustanovljena [[Flavijci|dinastija Flavijcev]]. Posledično je Toulouse doletel častni status rimske kolonije in naslov ''Palladia'' kot simbol boginje Pallas Atene. Po uničenju večine Galije v 3. stoletju je Toulouse postal četrto največje mesto v zahodnem delu cesarstva, za [[Rim]]om, [[Trier]]om in [[Arles]]om. V začetku 4. stoletja so se znova začeli vdori germanskih ljudstev. Po neuspešnem obleganju mesta so se [[Vandali]] leta 407 premaknili preko Iberskega polotoka v severno Afriko. Za njimi so prišli [[Vizigoti]], ki so pod kraljem [[Ataulf]]om leta 413 zavzeli mesto, vendar so se morali iz njega pod rimskim pritiskom umakniti južno od Pirenejev. Leta [[418]], po smrti Ataulfa, je njegov naslednik [[Vallia]] dosegel mir z Rimom, v zameno pa mu je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] podelil ozemlje Akvitanije kot tudi ozemlje mesta Toulouse, ki je postal glavno mesto [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskega kraljestva]]. V začetku 5. stoletja je izbruhnila vojna s [[Franki]], ki so v [[bitka pri Voilléju]] pod kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] porazili vizigotsko vojsko [[Alarik II.|Alarika II.]] Po bitki so se Franki pomaknili proti jugu in posledično osvojili ozemlje Akvitanije, leta 508 zasedli Toulouse, ki je postal glavno mesto Akvitanskega vojvodstva. Kljub temu je za samo mesto in ozemlje nasploh sledilo obdobje padcev in anarhije. V začetku 8. stoletja je preko Pirenejev prodrla [[Arabci|arabska vojska]] in začela oblegati Toulouse. V odločilni [[bitka za Toulouse|bitki za Toulouse]] leta 721 je lokalni vojski uspelo poraziti Arabce, vendar so se le-ti kasneje vrnili, ga zaobšli in zasedli [[Bordeaux]]. [[Karel Martel]], frankovski kralj, je ob tej grožnji zbral svojo vojsko in jih v [[bitki pri Poitiersu]] (732) dokončno porazil. Posledično je Akvitanija morala priznati nadoblast Frankov, ki pa so jo zasedli šele leta 768. Prihod [[Karel Veliki|Karla Velikega]] na oblast je Toulouse postal glavno vojaško oporišče za pohode nad muslimanski Iberski polotok. Akvitaniji je prinesel reorganizacijo, s katero je postala kraljevina pod njegovim sinom [[Ludvik I. Pobožni|Ludvikom I.]] Za njegove zastopnike so bili imenovani [[Toulouški grofje|grofje]], ki so konec 9. stoletja postali zaradi oslabitve centralne moči povsem neodvisni. Leta 918 so po smrti [[Viljem I. Akvitanski|Viljema I.]] grofa iz Auvergna, pridobili ozemlje [[Gothia]], s čimer se je grofija Toulouse razširila vse do sredozemske obale od [[Narbonne|Narbonna]] do [[Nîmes]]a. V začetku 13. stoletja, s prihodom [[katari|katarov]] v te kraje, je za Toulouse, katerega grof je bil na njihovi strani, nastopila [[inkvizicija|doba inkvizicije]]. Leta 1229 je s [[Pariški mir (1229)|Pariškim mirom]] bila ustanovljena Toulouška univerza. Z izumrtjem domačih grofov [[1249]] je grofija prešla v roke francoskemu kralju. == Geografija == Toulouse leži na bregovih reke [[Garona|Garone]] in vodnega kanala [[Canal du Midi]], na pol poti med [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]]. == Uprava == Toulouse je sedež petnajstih kantonov: * ''Kanton Toulouse-1'' (četrti ''Capitole'', ''Bonhoure'', ''Esquirol'', ''La Daurade'', ''Place Dupuy'', ''Saint-Aubin'': 26.342 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-2'' (četrti ''Le Busca'', ''Les Carmes'', ''Saint-Etienne'', ''Saint-Michel'': 26.890 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-3'' (četrti ''Arénes'', ''Barrière de Bayonne et de Lombez'', ''Bourrasol'', ''Casselardit'', ''Fer à Cheval'', ''Fontaines'', ''Fontaine Lestang'', ''Patte d'Oie'', ''Rapas'', ''Roguet'', ''Saint-Cyprien'': 36.207 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-4'' (četrti ''Compans-Caffarelli'', ''Le Bearnais'', ''Les Amidonniers'', ''Les Minimes'', ''Les Sept Deniers'': 31.016 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-5'' (četrti ''Arnaud Bernard'', ''Bayard'', ''Boulevards'', ''Chalets'', ''Concorde'', ''Jean Jaures'', ''Saint-Sernin'': 26.686 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-6'' (četrti ''Bonnefoy'', ''Jolimont'', ''Le Raisin'', ''Les Mazades'', ''Les Minimes'', ''Marengo'', ''Negreneys'', ''Periole'': 18.578 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-7'' (četrti ''Amouroux'', ''Colonne Marengo'', ''Jolimont'', ''La Gloire'', ''La Juncasse'', ''La Roseraie'', ''Louis Plana'', ''Soupetard'': 28.578 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-8'' (del občine Toulouse, občine [[Balma, Haute-Garonne|Balma]], [[Beaupuy, Haute-Garonne|Beaupuy]], [[Drémil-Lafage]], [[Flourens, Haute-Garonne|Flourens]], [[Mondouzil]], [[Mons, Haute-Garonne|Mons]], [[Montrabé]], [[Pin-Balma]], [[Quint-Fonsegrives]]: 46.383 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-9'' (del občine Toulouse, občina [[Ramonville-Saint-Agne]]: 42.467 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-10'' (četrti ''Empalot'', ''Jules Julien'', ''Les Recollets'', ''Pouvourville'', ''Rangueil'', ''Saint-Agne'', ''Saint-Roch'': 37.298 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-11'' (četrti ''Bagatelle'', ''Croix de Pierre'', ''La Faourette'', ''Lafourguette'', ''Papus'', ''Tabar'', ''Bordelongue'': 29.456 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-12'' (četrti ''Beauregard'', ''Bellefontaine'', ''Lardenne'', ''Les Pradettes'', ''Mirail-Université'', ''Reynerie'', ''Saint-Simon'': 42.892 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-13'' (del občine Toulouse, občina [[Colomiers]]: 37.809 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-14'' (del občine Toulouse, občine [[Aucamville]], [[Castelginest]], [[Fenouillet, Haute-Garonne|Fenouillet]], [[Fonbeauzard]], [[Gagnac-sur-Garonne]], [[Launaguet]], [[Saint-Alban, Haute-Garonne|Saint-Alban]]: 41.093 prebivalcev), * ''Kanton Toulouse-15'' (del občine Toulouse, občine [[Castelmaurou]], [[Montberon]], [[Pechbonnieu]], [[Rouffiac-Tolosan]], [[Saint-Geniès-Bellevue]], [[Saint-Jean, Haute-Garonne|Saint-Jean]], [[Saint-Loup-Cammas]], [[L'Union, Haute-Garonne|L'Union]]: 51.774 prebivalcev). Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni [[Blagnac]], [[Cadours]], [[Caraman]], [[Castanet-Tolosan]], [[Fronton, Haute-Garonne|Fronton]], [[Grenade-sur-Garonne]], [[Lanta]], [[Léguevin]], [[Montastruc-la-Conseillère]], [[Montgiscard]], [[Nailloux]], [[Revel, Haute-Garonne|Revel]], [[Tournefeuille]], [[Verfeil, Haute-Garonne|Verfeil]], [[Villefranche-de-Lauragais]] in [[Villemur-sur-Tarn]] z 819.507 prebivalci. == Prebivalstvo == Število prebivalcev mesta (francosko: ''commune'') je bilo ob popisu prebivalstva leta 2015 479.638<ref name="commune_pop">{{navedi splet |url=http://www.insee.fr/fr/ppp/bases-de-donnees/recensement/populations-legales/commune.asp?annee=2012&depcom=31555 |title=Insee – Populations légales 2012 – 31555-Toulouse|publisher=INSEE |accessdate=24 December 2014}}</ref> in 1.330.954 prebivalcev v metropolitanskem območju (leta 2010). Tako je metropolitansko območje med letoma 2006 in 2011 zabeležilo stopnjo rasti prebivalstva + 1,5 % na leto, kar je najvišja stopnja rasti katerega koli francoskega metropolitanskega območja, večjega od 500.000 prebivalcev. Toulouse je za Parizom, Marseillom in Lyonom četrto največje mesto v Franciji in četrto največje metropolitansko območje za istimi. Lokalna judovska skupnost v Toulousu ima po oceni okoli 2500 judovskih družin. Muslimansko združenje ocenjuje, da je v mestu približno 35.000 muslimanov<ref>{{navedi splet |last=Irish |first=John |url=https://www.reuters.com/article/2012/03/20/us-france-shootings-toulouse-idUSBRE82J17C20120320 |title=Killings sour good life for high-flying Toulouse |publisher=Reuters.com |date= |accessdate=2013-10-01 |archive-date=2015-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151016071859/http://www.reuters.com/article/2012/03/20/us-france-shootings-toulouse-idUSBRE82J17C20120320 |url-status=dead }}</ref>. == Zanimivosti == * [[Toulouški Kapitol]], srce občinske uprave francoskega mesta Toulouse in njegove mestne hiše stoli na Kapitolskem trgu; * [[Bazilika svetega Saturnina, Toulouse|Bazilika svetega Sernina]] ali sv. Saturnina, nekdanja opatijska cerkev, zgrajena v 11. in 12. stoletju v romanskem slogu na mestu nekdanje bazilike iz 4. stoletja, z relikvijami toulouškega škofa svetega Sernina ali Saturnina († ok. 250), kot del [[Jakobova pot|romarske poti]] v [[Santiago de Compostela|Santiago de Compostelo]] od leta 1998 na [[Unesco]]vem [[Unescova svetovna dediščina|seznamu svetovne kulturne dediščine]]; * romansko gotska [[Toulouška stolnica|stolnica svetega Štefana]] iz 13. do 17. stoletja, sedež toulouške škofije; * Jakobinski samostanski kompleks, ustanovljen 1215 pod [[dominikanci]]; njihov vodja [[sveti Dominik Guzman]] je v Toulousu oznanjeval evangelij v boju proti katarskemu krivoverstvu, [[Jakobinska cerkev]] hrani relikvije svetega [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]; * gotska Marijina cerkev Notre-Dame du Taur iz 14. do 16. stoletja, po legendi zgrajena na mestu, kjer je bik vlekel po tleh svetega Sernina, med Kapiteljskim trgom in baziliko svetega Sernina; * bazilika Notre-Dame de la Daurade, prvotno svetišče Apolona iz leta 410, sedanja zgrajena v letih 1764-1883 v neoklasicističnem slogu ob bregovih reke Garone; * cerkev svetega Albuina iz sredine 19. stoletja; * cerkev svetega Nikolaja iz 12. do 14. stoletja; * cerkev Notre-Dame de la Daurade iz 15. do 19. stoletja; * avguštinski samostan z muzejem; * vodni kanal [[Canal du Midi]]; * Hôtel d'Assézat - je renesančna palača iz 16. stoletja, v katerem je ''fundacija Bemberg'', velika umetniška galerija mesta; * [[Pont Neuf, Toulouse|Pont Neuf]] na Garoni == Gospodarstvo == Glavne panoge so letalstvo, vesolje, elektronika, informacijska tehnologija in biotehnologija. Toulouse gosti sedeže [[Airbus]]a in linije Airbusov A320, A330, A350 in A380. (A320 linije obstajajo tudi v Hamburgu, Nemčiji, Tianjinu, na Kitajskem in v Mobile, Alabama, ZDA.) Airbus ima svoj sedež v Blagnacu v bližini Toulousa.<ref name="AirbusContacts">"[http://www.airbus.com/en/utilities/contacts.html Contacts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100110025630/http://www.airbus.com/en/utilities/contacts.html |date=10 January 2010 }}." Airbus. Retrieved 12 February 2010.</ref> Airbusova divizija Francije ima glavno pisarno v Toulousu. Toulouse gosti tudi sedež ATR, Sigfox, enega od dveh sedežev Liebherr Aerospace in Groupe Latécoère. Nadzvočno letalo Concorde je bilo tudi zgrajeno v Toulousu. == Visoko šolstvo == * [[École nationale de l'aviation civile]] * [[Institut polytechnique des sciences avancées]] == Šport == * ''Stade toulousain'', športno društvo; njegov domicil je Stade Ernest-Wallon; je bilo ustanovljeno leta 1907; je štirikratni evropski prvak in večkratni državni prvak v ragbiju, * Toulouse olympique XIII (1937, Stade des minimes), ragbi društvo, štirikratni zmagovalec državnega prvenstva, trenutno član angleško-francoske ragbi lige, * Toulouse Football Club (TFC) je nogometno društvo ustanovljeno leta 1970, trenutno član 1. francoske lige, enkratni zmagovalec francoskega pokala. Domače tekme igra na občinskem stadionu. Njegov predhodnik je leta 1957 postal zmagovalec francoskega pokala. * Fenix Toulouse Handball, odbojkarska moška ekipa, enkratni zmagovalec Francoskega pokala (1998), trenutno član 1. francoske lige, * Toulouse Métropole Basket, žensko košarkarsko društvo, član 1. francoske lige. == Kultura == [[File:Cloitres des Augustins-Toulouse-2005-05-14.jpg|thumb|upright=0.9|Musée des Augustins]] Théâtre du Capitole je operna in baletna hiša; tu je gledališče že od leta 1736<ref>{{navedi splet |url=http://www.theatre-du-capitole.fr/1/le-theatre/l-univers-du-theatre/l-histoire.html?lang=fr |archive-url=https://archive.today/20130217133513/http://www.theatre-du-capitole.fr/1/le-theatre/l-univers-du-theatre/l-histoire.html?lang=fr |url-status=dead |archive-date=17 February 2013 |title=L'univers du Théâtre |publisher=Theatre-du-capitole.fr |accessdate=14 March 2011 }} {{Webarchive|url=https://archive.today/20130217133513/http://www.theatre-du-capitole.fr/1/le-theatre/l-univers-du-theatre/l-histoire.html?lang=fr |date=2013-02-17 }}</ref>. Orchester National du Capitole, dolgo povezan z Michelom Plassonom, igra v Halle aux Grains<ref>{{navedi splet|url=http://www.onct.mairie-toulouse.fr/ |title=Orchestre National du Capitole de Toulouse |publisher=Onct.mairie-toulouse.fr |date= |accessdate=14 March 2011}}</ref>. Le Château d'Eau<ref name="Château d'Eau">{{navedi splet |url=http://www.galeriechateaudeau.org/ |title='&#39;'&#39;'Le Château d'Eau'&#39;'&#39;' Official website |language=fr |publisher=Galeriechateaudeau.org |date= |accessdate=2013-10-01 |archive-date=2011-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110308150450/http://www.galeriechateaudeau.org/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110308150450/http://www.galeriechateaudeau.org/ |date=2011-03-08 }}</ref>, stari vodni stolp iz 19. stoletja, je v galerijo leta 1974 spremenil Jean Dieuzaide, francoski fotograf iz Toulousa in je danes med najstarejšimi javnimi kraji, namenjeni fotografiji na svetu. Umetniški muzeji Toulousa so Musée des Augustins, Musée des Abattoirs, Musée Georges Labit in Fondacija Bemberg v Hôtel d'Assézat. Musée Saint-Raymond je posvečen antiki, Muséum de Toulouse pa naravoslovni zgodovini. Toulouse je sedež Académie des Jeux Floraux, enakovredna francoski akademiji, za okcitansko govoreče regije južne Francije, zato je Toulouse neuradna prestolnica okcitanske kulture. Tradicionalni [[Okcitanski križ|Toulouški križ]] (iz Provanse, pod imenom Provanški križ), emblem okrožja Toulouse, ki je bil v srednjem veku pogosto razširjen po celotni Oksitaniji, je simbol mesta in novo ustanovljene regije Oksitanija, pa tudi sicer priljubljen oksitanski simbol. Mestne gastronomske specialitete so ''saucisse de Toulouse'', vrsta klobase, ''cassoulet Toulousain'', enolončnica iz fižola in svinjine ter ''garbure'', zeljna juha s perutnino. Tudi ''[[foie gras]]'', jetra pitanih rac ali gosi so poslastica, ki jo običajno izdelujejo v regiji<ref>{{navedi splet|url=https://foiegras-factsandtruth.com/heritage/the-production-regions|title=The production regions|website=foiegras-factsandtruth.com|access-date=2019-02-04}}</ref>. == Osebnosti == * [[Rajmond IV. Touluški]] (1042-1105), grof, * [[Antoine Darquier de Pellepoix]] (1718-1802), astronom * [[Jean Dausset]] (1916-2009), imunolog, nobelov nagrajenec za fiziologijo ali medicino. == Pobratena mesta == {{Div col}} * {{flagicon|USA}} [[Atlanta]], ZDA, od 1975 * {{flagicon|ITA}} [[Bologna]], Italija, od 1981 * {{flagicon|ESP}} [[Elche]], Španija, od 1981 * {{flagicon|PRC}} [[Čongking]], Kitajska, od 1981 * {{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 1975 * {{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1962 {{Colend}} * {{flagicon|ISR}} [[Tel Mond]], Izrael, od 1987 {{Colend}} Toulouse ima tudi dogovor o sodelovanju z naslednjimi mesti:<ref>{{navedi splet |url=http://www.toulouse.fr/web/la-mairie/echanges-internationaux/les-villes-jumelees |title=Accords de coopération |publisher=Mairie de Toulouse |location=Toulouse, France |language=fr |accessdate=2015-07-05}}</ref> {{Div col}} * {{flagicon|ESP}} [[Zaragoza]], [[Aragonija]], Španija * {{flagicon|CHA}} [[N'Djamena]], Čad * {{flagicon|VIE}} [[Hanoj]], Vietnam * {{flagicon|SEN}} [[Saint-Louis, Senegal|Saint-Louis]], Senegal * {{flagicon|GER}} [[Düsseldorf]], Nemčija {{Colend}} [[Slika:Toulouse - Panorama.jpg|thumb|center|800px|Mestna panorama]] == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Toulouse}} * [http://www.toulouse.fr/ uradna stran] * [http://www.toulouse-tourisme.com/ turizem] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Okcitanija]] [[Kategorija:Občine departmaja Haute-Garonne]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Haute-Garonne]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Toulouse| ]] {{normativna kontrola}} t2sa9dc0o7vw4lnqntsiuw23eqvd6vv 0 110134 6708979 5636226 2026-07-09T17:50:02Z Jernej27 111579 Galerija 6708979 wikitext text/x-wiki '''Grafikon''' je prikaz številskih [[podatek|podatkov]] s sliko. Med najbolj običajnimi grafikoni so tortni, palični in črtni grafikon, vsak ima svoje prednosti in slabosti, cilj vseh pa je vizualizacija podatkov, ki si jih drugače težko predstavljamo. V njem je lahko prikazanih več različnih stvari. Takrat so podatki označeni z različnimi barvami, zraven pa je legenda. Po navadi ima dve dimenziji, na [[abscisna os|abscisni osi]] je neodvisna [[spremenljivka]], na [[ordinatna os|ordinati]] pa odvisna spremenljivka. == Galerija == <gallery> Slika:Frequency of relativizers.jpg|Tortni grafikon]] Slika:Personal pronouns2.jpg|Palični grafikon]] Slika:Intonation of German restrictive relative clauses.jpg|Črtni grafikon]] </gallery> {{normativna kontrola}} {{škrbina-matematika}} [[Kategorija:Matematika]] l57ugv541qzk6okh2s72e8e3b43x46y 6709043 6708979 2026-07-09T22:14:49Z Jernej27 111579 6709043 wikitext text/x-wiki '''Grafikon''' je prikaz številskih [[podatek|podatkov]] s sliko. Med najbolj običajnimi grafikoni so tortni, palični in črtni grafikon, vsak ima svoje prednosti in slabosti, cilj vseh pa je vizualizacija podatkov, ki si jih drugače težko predstavljamo. V njem je lahko prikazanih več različnih stvari. Takrat so podatki označeni z različnimi barvami, zraven pa je legenda. Po navadi ima dve dimenziji, na [[abscisna os|abscisni osi]] je neodvisna [[spremenljivka]], na [[ordinatna os|ordinati]] pa odvisna spremenljivka. == Galerija == <gallery> Slika:Frequency of relativizers.jpg|Tortni grafikon]] Slika:Frequency of demonstratives4.jpg|Palični grafikon]] Slika:Intonation of German restrictive relative clauses.jpg|Črtni grafikon]] </gallery> {{normativna kontrola}} {{škrbina-matematika}} [[Kategorija:Matematika]] mfxhpqko9ymfdpfidp1bq77wx35bhaf 0 123660 6709048 6658570 2026-07-10T01:19:03Z ~2026-39051-07 262740 /* Ime */ 6709048 wikitext text/x-wiki 6709051 6709048 2026-07-10T05:00:07Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-39051-07|~2026-39051-07]] ([[User talk:~2026-39051-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6658570 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infobox | name = Krščanska adventistična cerkev | image = [[File:Adventist Symbol.svg|220px]] | caption1 = Logo Krščanske adventistične cerkve | above = Krščanska adventistična cerkev | label1 = Former names | data1 = {{{former_names|}}} | label3 = Religija | data3 = Krščanstvo | label4 = Veja | data4 = Protestantizem | label5 = Predsednik | data5 = Ted N. C. Wilson | label6 = Regija | data6 = Svetovno | label7 = Ustanovitelji | data7 = Josepth Bates<br>James White<br>Ellen G. White<br>J. N. Andrews | label8 = Ustanovitev | data8 = 21. maj, 1863;<br>Battle Creek, Michigan, ZDA | label9 = Druga imena | data9 = Adventisti,<br>SDA (neuradno) | label10 = Uradna stran | data10 = [https://adventist.org/ adventisti.org] }} '''Krščanska adventistična cerkev''' je [[Protestantizem|protestantska]] [[Krščanstvo|krščanska]] cerkev, ki se razlikuje od drugih predvsem po posvečevanju [[Sobota|sobote]], sedmega dne po krščanskem in židovskem koledarju, in po poudarku na skorajšnjem drugem prihodu [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]. Po svetu je znana tudi kot '''Cerkev adventistov sedmega dne''' ([[Angleščina|angleško]] ''Seventh-day Adventist church'') ali '''Adventistična cerkev''' (angleško ''Adventist church''), vernike pa pogosto imenujejo '''adventisti'''. [[Denominacija (religija)|Denominacija]] je zrasla iz mileritskega gibanja v [[ZDA]] sredi 19. stoletja in je bila uradno ustanovljena leta 1863. Med njenimi soustanovitelji je bila [[Ellen G. White]]; njene obsežne spise cerkev še vedno visoko ceni. Velik del teologije Krščanske adventistične cerkve ustreza običajnim [[Evangeljske Cerkve|evangeličanskim]] krščanskim naukom, na primer nauk o [[Sveta Trojica|Trojici]] in nezmotljivosti [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. Prepoznavna nauka sta tudi nezavedno stanje mrtvih in preiskovalna sodba. Cerkev je znana po tem, da poudarja zdrav življenjski slog, vključno z upoštevanjem svetopisemskih prehrambnih nasvetov in spodbujanjem [[Vegetarijanstvo|vegetarijanstva]]. Znana je tudi po promociji verske svobode ter svojih konservativnih načelih in življenjskem slogu. Cerkev na svetovnem nivoju vodi Generalna konferenca, ki je razdeljena na manjše regije, imenovane divizije, unije in lokalne konference. Krščanska adventistična cerkev je trenutno ena najhitreje rastočih in najbolj razširjenih cerkva na svetu z več kakor 21 milijoni krščenih članov. Je etnično in kulturno raznolika. [[Misijonar|Misijonarsko]] aktivna je v več kot 215 državah in ozemljih. Cerkev upravlja z več kot 7500 šolami, vključno z več kot 100 visokošolskimi ustanovami, številnimi bolnišnicami in založbami po svetu. Poleg tega ima svojo humanitarno organizacijo, znano kot Adventist Development and Relief Agency (Adventistična agencija za razvoj in pomoč), ADRA.[[Slika:William Miller.jpg|thumb|[[William Miller]]]] == Ime == V imenu cerkve sta poudarjeni dve glavni lastnosti cerkve: [[advent]] in [[sedmi dan]]. Beseda ''advent'' pomeni ''pričakovanje'' in označuje pričakovanje [[Jezusov drugi prihod|drugega Jezusovega prihoda]]. Beseda ''sedmi dan'' pa označuje posvečevanje sedmega dne - [[Sobota|sobote]] - kot dneva počitka. V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je namreč v [[Deset Božjih zapovedi|desetih Božjih zapovedih]] zapisano: ''"Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj!"'' ({{Bibl|2 Mz 20,8}}). == Zgodovina == Krščanska adventistična cerkev je največja izmed skupin, ki so nastale zaradi mileritskega gibanja v 40. letih  19. stoletja. William Miller je na podlagi svetopisemskih vrstic iz Daniela 8,14-16 in načela »dan za leto« napovedal, da se bo Jezus Kristus vrnil na zemljo med pomladjo 1843 in pomladjo 1844. Poleti 1844 so mileriti sprejeli prepričanje, da se bo Jezus vrnil 22. oktobra 1844. Millerjeva napačna napoved je postala znana kot »veliko razočaranje« (ang. ''great disappointment''). Hiram Edson in drugi mileriti so verjeli, da so bili Millerjevi izračuni pravilni, vendar jih je napačno interpretiral, saj je domneval, da bo Kristus prišel očistit svet. Ti adventisti so prišli do zaključka, da je v Danielu 8,14 napovedan Kristusov vstop v najsvetejše nebeškega svetišča in ne njegov drugi prihod. V naslednjih nekaj desetletjih se je to razumevanje razvilo v doktrino preiskovalne sodbe, v eshatološki proces, ki se je začel leta 1844, v katerem se bo vsaki osebi sodilo, ali je upravičena do odrešenja; Božja pravičnost bo potrjena pred vsem vesoljem. Ta skupina adventistov je še naprej verjela v skorajšnji drugi Kristusov prihod, vendar se je uprla določanju novih datumov dogodka, pri čemer so navajali Razodetje 10,6: »Ne bo več časa!« == Verovanje == Uradni nauk Krščanske adventistične cerkve je izražen v 28 temeljnih verovanjih. To izjavo je prvotno sprejela Generalna konferenca leta 1980; leta 2005 je dodala še eno verovanje (številka 11). Sprejem krstnih zaobljub cerkve je predpogoj za članstvo. Adventistična doktrina je podobna trinitarni protestantski teologiji s predmilenijskimi in arminijanskimi poudarki. Adventisti podpirajo nauke, kot so nezmotljivost Svetega pisma, odkupna daritev, vstajenje mrtvih in opravičenje samo po veri. Opravljajo krst s potopitvijo in verjamejo v stvarjenje v šestih dobesednih dneh. Obstaja splošno priznan niz doktrin, ki adventizem razlikuje od preostalega krščanskega sveta, vendar vse te doktrine niso popolnoma edinstvene za adventizem: * Božje zapovedi (19. temeljno verovanje) – Božji zakon je utelešen v desetih zapovedih, ki so še vedno zavezujoče za kristjane. * Šabat (20. temeljno verovanje) – Gospodov dan (šabat, sobota) je treba posvečevati sedmi dan v tednu, natančneje od sončnega zahoda v petek zvečer do sončnega zahoda v soboto zvečer. * Drugi prihod in čas konca (25.–28. temeljno verovanje) – Jezus Kristus se bo vidno vrnil na zemljo po času stiske, med katero bo šabat postal svetovna preizkušnja. Drugemu prihodu bo sledila tisočletna vladavina zveličanih v nebesih. Adventistična eshatologija temelji na historicistični metodi preroške razlage. * Človeška narava (7. in 26. temeljno verovanje) – Ljudje smo nedeljiva telesna, umska in duševna celota. Naša duša ni nesmrtna; po smrti ni zavesti. * Pogojna nesmrtnost (27. temeljno verovanje) – Krivični ne bodo trpeli večnih muk v peklu, ampak bodo za večno uničeni. * Veliki spopad (8. temeljno verovanje) – Človeštvo je vključeno v veliki spopad med Jezusom Kristusom in Satanom. Ta boj se je začel v nebesih, ko je ustvarjeno bitje po svoji svobodni odločitvi zaradi ošabnosti postalo Satan, Božji sovražnik, in zapeljalo v upor del angelov. * Nebeško svetišče (24. temeljno verovanje) – Jezus Kristus je ob svojem vnebohodu začel odkupno službo v nebeškem svetišču. Leta 1844 je začel čistiti nebeško svetišče. * Preiskovalna sodba (24. temeljno verovanje) – Leta 1844 se je začela sodba kristjanov, pri kateri se odpirajo nebeške knjige vsemu vesolju na vpogled. Preiskovalna sodba bo razkrila, kdo bo odrešen, in pred vsem vesoljem potrdila, da je Bog pravično ravnal s človeštvom. * Ostanek (13. temeljno verovanje) – Na koncu časa bo živel ostanek, ki bo spoštoval Božje zapovedi in bo imel Jezusovo pričevanje. Svetu bo oznanjal sporočilo treh angelov iz Razodetja 14,6-12. * Duh preroštva (18. temeljno verovanje) – Dela Ellen G. White se običajno imenuje »duh preroštva«. Njeni spisi so stalen in veljaven vir resnice, ki daje cerkvi tolažbo, smernice, nauk in grajo. Spisi jasno poudarjajo, da je Sveto pismo merilo, po katerem se morajo presojati in ocenjevati vsi nauki in izkušnje. == Cerkev po svetu == Cerkev je navzoča v 203 državah po vsem svetu in ima več kakor 20 milijonov [[Sveti krst|krščenih]] odraslih vernikov. Poleg verskega deluje tudi na vzgojno-izobraževalnem (7442 vzgojno-izobraževalnih ustanov od osnovnih šol do univerz) in zdravstvenem področju (764 zdravstvenih ustanov) in izvaja številne družbeno koristne dejavnosti. == V popularni kulturi == Film ''Greben rešenih'' (ang. ''Hicksaw Ridge'') prikazuje življenje adventista sedmega dne in prejemnika medalje časti Desmonda Dossa. Roman ''Pot v Wellville'' (ang. ''The Road to Wellville'') temelji na življenju adventističnega zdravnika Johna Harveyja Kelloga, izumitelja koruznih kosmičev. ''Krik v temi'' (ang. ''A Cry in the Dark''), film o smrti Azarie Chamberlain, prikazuje predsodke, s katerimi so se soočili njeni starši zaradi napačnih predstav o njihovi veri. == Glej tudi == * [[Krščanska adventistična cerkev v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * http://www.adventist.org/, mednarodna stran * http://www.adventisti.si/ * [http://www.zivoupanje.org/ Krščanska adventistična cerkev "Živo upanje"] [[Kategorija:Protestantizem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1863]] {{normativna kontrola}} en9ixvloj995fqq9vkl2jek4261q5w5 0 123889 6708913 6694451 2026-07-09T15:38:02Z MaksiKavsek 244409 alt ime 6708913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10106885_b4 | latd = 46 |latm = 6 |lats = 29.83 |latNS = N | longd = 15 |longm = 19 |longs = 59.16 |longEW = E |najdisi=Jurklošter |slika=Kartuzija Jurklošter (4).jpg |nadmorska=574,5 |povrsina=3,78 |prebivalstvo=64 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3273 |posta=Jurklošter |obcina=Laško |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Jurklošter''', do leta 1972 '''Mišji Dol''' ({{jezik-de|Geyrach}}) je razloženo [[naselje]] v [[dolina|dolini]] ob sotočju [[Gračnica (reka)|Gračnice]] in Lahovgrabnice (Lahomščice) v [[občina Laško|Občini Laško]].<ref>''Slovenija, turistični vodnik''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.</ref> Od 1802 do 1860 je v Jurkloštru obratovala [[glažuta]] (iz nje je izšla sedanja [[Steklarna Hrastnik]]), nato [[papir]]nica, ki je bila ukinjena pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. == Umetnostni spomeniki == [[Slika:Kartuzija Jurklošter (5).jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja kartuzija Jurklošter danes]] ===Kartuzija Jurklošter=== [[Kartuzija Jurklošter]], ki je bila v ustanovljena 1170, je bila ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij. Kartuzija je bila 1199 iz gospodarskih razlogov razpuščena, vendar pa leta 1209 ponovno obujena. Do leta 1227 sta bila postavljena enoladijska [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in [[samostan]].<ref name="#1">''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> V samostanski cerkvi naj bi bila pokopana [[Veronika Deseniška]]. Dokončno so kartuzijo ukinili 1595 in samostan predali [[jezuiti|jezuitom]], po zatrtju jezuitskega reda leta 1780 so ga večji del podrli in konec 18. stoletja sezidali novo [[grad|graščino]] v [[barok|poznobaročnem]] slogu. == Izvor krajevnega imena == Srednjeveški zapisi kažejo na prvotno ''Jur(i)jova dolina'' ali ''Jur(i)jev dol'', kar vsebuje narečni svojilni pridevnik iz [[svetnik|svetniškega]] [[osebno ime|osebnega imena]] [[Jurij]]. Sv. Jurij je bil popularen srednjeveški svetnik, je zavetnik Ptuja in Pirana. Drugi del imenskega sklopa je slovenski ''klošter'' v pomenu [[samostan]].<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> V kraju je bil namreč v letih 1170 do 1595 [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|kartuzijanski]], od 1595 do 1780 pa jezuitski samostan. V starih listinah se kraj prvič omenja okoli leta 1145 kot ''Geyrowe'' in leta 1203 kot ''Gyriov''. == NOB == Po osvoboditvi Jurkloštra 9. junija 1944 so na nekaj kilometrov oddaljeni ''Henini'' izvolili krajevni [[NOO]], prvi izvoljeni organ ljudske oblasti na tem območju. Graščino so [[partizani]] leta 1945 požgali. Od kompleksa sta ohranjena [[obrambni stolp]] in [[romanika|poznoromanska]] [[župnijska cerkev]] sv. Mavricija.<ref name="#1"/> == Sklici == {{refsez}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Galerija == <gallery> Slika:Jurklošter_cerkev_1.jpg|Cerkev Slika:Altar of Jurklošter.jpg|Oltar </gallery> {{Laško}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Laško]] {{normativna kontrola}} 9z9n9merng9i72hfbxph2myk38gdi3g 0 123915 6708970 6700738 2026-07-09T17:04:25Z Ljuba24b 92351 posodobljeno 6708970 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune | name = Caen | native name = {{native name|nrf|Kaem}} | commune status = Prefektura in občina | image = {{multiple image |perrow = 1/2/2 |border = infobox |total_width = 280 |image1 = Mairie de Caen 7.JPG |caption1 = [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] in [[Opatija sv. Štefana, Caen]] |image2 = France Caen Trinite c.JPG |caption2 = [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatija Sainte-Trinité]] |image3 = Caen, Église Saint-Pierre 01.JPG |caption3 = [[Cerkev sv. Petra, Caen|Cerkev sv. Petra]] |image4 = Caen Château de Caen Südseite 08.jpg |caption4 = [[Grad Caen]] |image5 = Rue Froide de Caen 2017.jpg |caption5 = Rue Froide v starem Caenu }} | image coat of arms = Blason ville fr Caen (Calvados)2.svg | arrondissement = Caen | canton = [[Canton of Caen-1|Caen-1]], [[Canton of Caen-2|2]], [[Canton of Caen-3|3]], [[Canton of Caen-4|4]] and [[Canton of Caen-5|5]] | INSEE = 14118 | postal code = 14000 | demonym = Caennais | mayor = Aristide Olivier<ref name=mayor>{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=5 May 2026|language=fr}}</ref> | term = 2026&ndash;32 | party = | intercommunality = Caen la Mer | coordinates = {{Coord|49|10|53|N|00|21|49|W|display=inline,title}} | elevation m = 8 | elevation min m = 2 | elevation max m = 73 | area km2 = 25,70 | population = 109.400 (2023) | population date = 2023 | population footnotes = <ref>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/8643952?geo=COM-14118 "Populations de référence 2023"] (in French). National Institute of Statistics and Economic Studies. 18 December 2025.</ref> | urban pop = 205.708 | urban area km2 = 173,6 | urban pop date = 2018<ref name=compar/> | metro area pop = 469.526 | metro area km2 = 2597 | metro area pop date = 2018<ref name=compar/> | website = [https://caen.fr/ caen.fr] }} '''Caen''' ({{Jezik-nrf|Caën}}) {{IPA|fr|kɑ̃|lang|fr-Caen.ogg}}; {{langx|nrf|Kaem}}) je mesto in občina, ki leži 15 km od severozahodne obale Francije v notranjosti. Je prefektura [[Calvados (departma)|departmaja Calvados]]. Mesto ima 105.512 prebivalcev (podatki iz leta 2018), njegovo funkcionalno mestno območje pa 470.000,<ref name=compar>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 Comparateur de territoire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220620081507/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 |date=20 June 2022 }}, INSEE, retrieved 20 June 2022.</ref> zaradi česar je Caen drugo največje mestno območje v [[Normandija|Normandiji]] in 19. največje v Franciji.<ref>{{cite web |url=https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |title=France par aire d'attraction des villes - Population municipale 2019 >> Tableau |author=INSEE |author-link= |access-date=20 June 2022 |archive-date=29 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |url-status=live }}</ref> Je tudi tretja največja občina v celotni Normandiji za [[Le Havre|Le Havrom]] in [[Rouen]]om.<ref>{{Cite news |title=La Normandie compte 3 339 131 habitants |language=fr-FR |publisher=paris-normandie.fr |url=http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |access-date=22 March 2018 |archive-date=23 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323092243/http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |title=Grande Normandie : combien d'habitants dans votre commune ? |language=fr-FR |url=https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |access-date=22 March 2018 |archive-date=8 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908054258/https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |url-status=live }}</ref> Caen je 200 km severozahodno od [[Pariz]]a in je z jugom Anglije povezan s trajektno linijo Caen (Ouistreham)–Portsmouth preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. Caen, ki leži nekaj kilometrov od obale, plaž za izkrcanje, živahnih letovišč Deauville in Cabourg, pa tudi normanske Švice in Pays d'Auge, pogosto velja za arhetip Normandije. Caen je znan po svojih zgodovinskih stavbah, zgrajenih v času vladavine [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], ki je bil tam pokopan, in po bitki za Caen, težkih spopadih, ki so se odvijali v Caenu in okolici med bitko za Normandijo leta 1944 in uničili velik del mesta. Mesto je danes ohranilo spomin z gradnjo spomenika in muzeja, posvečenega miru, [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial de Caen]]. == Etimologija == Prvo omembo imena ''Caen'' najdemo v različnih aktih normandijskih vojvod: ''Cadon'' 1021/1025,<ref>Marie Fauroux, ''Recueil des actes des ducs de Normandie (911–1066)'', Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie XXXVI, Caen, 1961, p. 122, n° 32.</ref> ''Cadumus'' 1025,<ref>''Ibid.'', p. 130, n° 34.</ref> ''Cathim'' 1026/1027.<ref>''Villam que dicitur Cathim super fluvium Olne'': the town called Cathim on the Orne river, ''ibid''., p. 182, n° 58.</ref> Leto 1070 Parkerjevega rokopisa<ref>{{Cite web |date=15 August 2007 |title=Manuscript A: The Parker Chronicle |url=http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |access-date=7 July 2009 |publisher=Asc.jebbo.co.uk |archive-date=26 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726221228/http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |url-status=dead}}</ref> ''Anglosaške kronike'' omenja Caen kot ''Kadum'',<ref>''Her Landfranc se þe wæs abbod an Kadum com to Ængla lande'': Here Lanfranc who was abbot at Caen came to England.</ref>, leto 1086 ''Laudovega rokopisa''<ref>[http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html Manuscript E: The Laud Chronicle] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090212153114/http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |date=12 February 2009}} – Asc.jebbo.co.uk</ref> pa navaja ime ''Caþum''.<ref>''He swealt on Normandige on þone nextan dæg æfter natiuitas sancte Marie. 7-man bebyrgede hine on Caþum æt sancte Stephanes mynstre'': He [King William] died in Normandy on the day after the Nativity of St Mary and was buried in Caen, in St Stephen's Abbey</ref> Kljub pomanjkanju virov o izvoru naselbin se zdi, da je ime ''Caen'' galskega izvora, iz besed ''catu-'', ki se nanaša na vojaške dejavnosti in ''magos'', polje, kar pomeni 'manevrsko polje' ali 'bojišče'.<ref>René Lepelley, ''Dictionnaire étymologique des noms de communes de Normandie'', P.U.C., Corlet, Caen, Condé-sur-Noireau, 1996</ref> V Layamon's ''Brut'' pesnik trdi, da je [[kralj Artur]] mesto poimenoval v spomin na sira Kaya,<ref>Brut, l. 13,936</ref> čeprav je zgodovinskost kralja Arturja veliko dvomljiva. == Zgodovina == Caen je bil v rimskih časih znan kot ''Catumagos'' in je ostal manjše naselje. Leta 912 je Caen postal zahodna prestolnica Normandijske vojvodine{{sfn|Haydn|1910}} in zaradi pokroviteljstva normanskih vojvod se je v 10. stoletju začel velik razvoj. Okoli leta 1060 je Viljem Osvajalec začel graditi [[grad Caen]], ki je postal središče vojvodskega dvora. Vojvodinja Matilda Flandrijska je približno v istem času ustanovila tudi benediktinsko [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|opatijo Sainte-Trinité]] v Caenu, kjer je bila sčasoma pokopana. Caen je nasledil [[Bayeux]] kot glavno mesto Spodnje Normandije in dopolnil drugo vojvodsko prestolnico Rouen. Caen je 21. maja 1204 padel pod nadzor [[Filip II. Francoski|Filipa II.]] in bil skupaj s preostankom Normandije vključen v [[Francosko kraljestvo]]. === Stoletna vojna === Leta 1346 je angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] vodil svojo vojsko proti mestu v upanju, da ga bo oropal. Pričakovalo se je, da bo potrebno morda večtedensko obleganje, vendar je vojska mesto zavzela v manj kot enem dnevu, 26. julija 1346, ga napadla in izropala, ubila 3000 njegovih meščanov in požgala velik del trgovske četrti na otoku Île St-Jean. Le grad Caen se je kljub poskusom obleganja obdržal. Nekaj ​​dni pozneje so Angleži odšli in odkorakali proti vzhodu, kjer so zmagali v bitki pri Crécyju. Kasneje je bil po obleganju [[Henrik V. Angleški|Henrika V.]] leta 1417 zavzet in ostro obravnavan, ker je bil prvo mesto, ki se je uprlo njegovi invaziji. Leta 1450, proti koncu vojne, so francoske sile ponovno zavzele Caen. === Druga svetovna vojna === [[File:Canadian bulldozer in Caen.jpg|thumb|left|Ruševine Caena]] V [[bitka za Francijo|bitki za Francijo]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po [[Operacija Overlord|zavezniškem izkrcanju v Normandiji]], še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70 % mesta in ubil 2000 francoskih civilistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |title=Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie |publisher=Crhq.cnrs.fr |date= |accessdate=12 March 2013 |archive-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130312035826/http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |url-status=dead }}</ref> Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal [[Bernard Montgomery|Montgomery]]. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v ''Abbaye aux Hommes'' ('Moško opatijo'), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju. === Povojni Caen === Povojna dela so vključevala rekonstrukcijo celotnih mestnih okrožij in univerzitetnega kampusa. Trajala so 14 let (1948–1962) in so privedla do sedanje urbanizacije Caena. Ker je Caen v vojni izgubil veliko svojih zgodovinskih četrti in univerzitetnega kampusa, nima vzdušja tradicionalnega normanskega mesta, kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville ali Bayeux. Filmska in foto enota kanadske vojske je nekaj tednov pozneje posnela ofenzivo na ''dan D'' in ''preboj pri Ornu''. Nekaj ​​mesecev pozneje se je vrnila, da bi dokumentirala prizadevanja za obnovo mesta. Nastali film z naslovom ''Ne moreš ubiti mesta'' je shranjen v Nacionalnem arhivu Kanade. == Geografija == Caen leži na območju visoke vlažnosti. Skozi mesto teče [[Orne (reka)|reka Orne]], pa tudi manjše reke, znane kot ''les Odons'', ki so večinoma zakopane pod mestom, da bi izboljšali mestno higieno. Caen ima veliko poplavno območje, imenovano ''La prairie'', ki je okoli hipodroma, nedaleč od reke Orne, ki je redno poplavljena.<ref>{{Cite web |title=La Prairie de Caen |url=http://caen.fr/publications/prairie-caen |access-date=23 March 2018 |website=CAEN |language=fr}}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite news |title=EN IMAGES. Caen : inondations autour de la Prairie |language=fr-FR |work=Ouest-France.fr |url=https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |access-date=23 March 2018 |archive-date=20 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210820061100/https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |url-status=live }}</ref> Caen je 10 km oddaljen od Rokavskega preliva. V času vladavine [[Napoleon III.|Napoleona III.]] je bil zgrajen kanal (''Canal de Caen à la Mer''), ki je vzporeden z Orno, da bi mesto ves čas povezal z morjem. Kanal doseže Rokavski preliv pri Ouistrehamu. Zapornica preprečuje plimovanju in omogoča velikim ladjam plovbo po kanalu do sladkovodnih pristanišč v Caenu. Caen ima oceansko podnebje, ki je nekoliko blaženo zaradi rahlo vdolbine notranjosti. Kljub temu so poletja po francoskih standardih še vedno hladna, podnebje pa je značilno morsko z veliko padavinami, relativno skromnimi sončnimi urami in milimi zimami. == Uprava == [[Slika:Arrondissement de Caen.PNG|thumb|200px|Lega okrožja v regiji]] Caen je sedež petih kantonov: * Kanton Caen-1 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Bretteville-sur-Odon, del Caena, Mouen, Tourville-sur-Odon, Verson * Kanton Caen-2 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Authie, del Caena, Carpiquet, Saint-Contest, Saint-Germain-la-Blanche-Herbe, Villons-les-Buissons * Kanton Caen-3 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Épron, del Caena * Kanton Caen-4 - Njegov sedež je v Caenu; sestavlja ga del Caena * Kanton Caen-5 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Éterville, del Caena, Fleury-sur-Orne, Louvigny, Saint-André-sur-Orne Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni [[Bourguébus]], [[Bretteville-sur-Laize]], [[Cabourg]], [[Creully]], [[Douvres-la-Délivrande]], [[Évrecy]], [[Falaise, Calvados|Falaise-Jug/Sever]], [[Morteaux-Coulibœuf]], [[Ouistreham]], [[Thury-Harcourt]], [[Tilly-sur-Seulles]], [[Troarn]] in [[Villers-Bocage, Calvados|Villers-Bocage]] s 409.556 prebivalci. == Zanimivosti == [[Slika:Chevet abbHommes.JPG|thumb|right|280 px|Opatija sv. Štefana]] === Grad === '''[[Grad Caen|Grad]]''', ''Château de Caen'', je zgradil okoli leta 1060 [[Viljem Osvajalec]], ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali [[Henrik II. Angleški]] in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje ''Musée des Beaux-Arts de Caen'' (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in ''Musée de Normandie'' (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini. === Opatije === Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji: '''[[Opatija Saint-Étienne, Caen|Opatijo St-Etienne]],''' znano tudi kot ''Abbaye aux Hommes'' (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji ''Hôtel de Ville'' ([[mestna hiša]]) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji. '''[[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatijo Sainte-Trinité]]''', tudi ''Abbaye aux Dames'' (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (''conseil conseil régional'') Spodnje Normandie je v bližini. === Drugo === * ''Jardin Botanique de Caen'', zgodovinski botanični vrt * cerkev Saint-Pierre * [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial pour la Paix]] (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: "Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe". Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah. * ''Parc Festyland'', zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto. * ''Mondeville 2'' je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu. * ''Université de Caen''; univerzo je ustanovil leta [[1432]] angleški kralj [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]] in je ena najstarejših v Franciji. ===Slike=== <gallery> File:Escoville Angle.jpg|Hôtel d'Escoville, 16. st., Caen File:PlanCaenFortification.jpg|Risba fortifikacije Caena, avtor neznan, Bibliothèque Nationale, Pariz File:Chateau_Caen.jpg|Južno grajsko obzidje, ogromna trdnjava v centru mesta File:Caen gare bv.jpg|Gare de Caen, železniška postaja File:Tramway de Caen Station.jpg|Mestni tramvaj File:Normandie Calvados Caen6 tango7174.jpg|Cerkev Saint-Étienne-le-Vieux File:Caen-1.JPG|Notranjost cerkve Saint-Pierre File:Caen-2.JPG|Trdnjava File:Caen-3.JPG|Opatija St. Étienne </gallery> === Pomembni krajani === Caen je rojstni kraj: * Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega; * Jean Bertaut (1552–1611), pesnik; * François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik; * François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec; * Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak; * [[Jean Regnault de Segrais]] (1624–1701), pesnik in romanopisec; * Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak; * René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj; * [[Pierre Varignon]] (1654–1722), matematik; * Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; ([[Jean-Paul Marat]] (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije); * François Henri Turpin (1709–1799), literat; * Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik; * Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj; * Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni; * Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar; * Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik; * [[Daniel François Esprit Auber]] (1782–1871), skladatelj; * Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog; * Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar; * Jules Danbé (1840–1905) dirigent; * [[André-Louis Danjon]] (1890–1967), astronom; * Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France. == Pobratena mesta == Caen je pobraten z:<ref name="Caen twinnings">{{navedi splet| url = http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| title = National Commission for Decentralised cooperation| accessdate = 26 December 2013| work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)| language = fr| archive-date = 2013-11-27| archive-url = https://archive.today/20131127063207/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|title=Caen, terre d'échanges|author=Mairie de Caen|accessdate=28 September 2009|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420040713/http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|BUL}} [[Pernik]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|USA}} [[Nashville, Tennessee]], [[ZDA]] (11. april 1991)<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Nashville sisters">{{navedi splet |url=http://www.scnashville.org/ |title=Sister Cities of Nashville |work=SCNashville.org|accessdate=3 August 2011}}</ref> * {{flagicon|USA}} [[Alexandria, Virginia]], ZDA (28. oktober 1991)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|USA}} [[Stevens Point, Wisconsin]], ZDA || * {{flagicon|UK}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref name="Coventry twinnings">{{navedi splet|url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605|title=Coventry's twin towns|accessdate=6 August 2013|last=Griffin|first=Mary|date=2 August 2011|work=Coventry Telegraph}}</ref><ref name="Coventry twins">{{navedi splet|url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|title=Coventry - Twin towns and cities|accessdate=6 August 2013|work=Coventry City Council.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|archivedate=2013-04-12|url-status=live}}</ref><ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> * {{flagicon|UK}} [[Portsmouth]], Velika Britanija<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Archant twinning"/><ref name="Hampshire">(6 June 1987){{navedi splet |url=http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |title=Twin Towns in Hampshire |publisher=www3.hants.gov.uk |accessdate=6 November 2009 |archive-date=2009-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091130120441/http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Würzburg]], [[Nemčija]] (maj 1962)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|SEN}} [[Thiès]], [[Senegal]] (2. junij 1992)<ref name="Caen twinnings"/> |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |url = http://openlibrary.org/books/OL24627024M/A_handbook_for_travellers_in_France |title = A handbook for travellers in France |publication-date = 1861 |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n536/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Adam and Charles Black |publication-place = Edinburgh |title = Guide to the north of France |publication-date = 1876 |author = C. B. Black |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n312/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipsic |title = Northern France |url = http://openlibrary.org/books/OL24872324M/Northern_France |publication-date = 1899 |oclc = 2229516 |chapter-url= http://www26.us.archive.org/stream/northernfrance00karl#page/166/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Encyclopaedia Britannica |publication-place = New York |title = The Encyclopaedia Britannica |chapter-url = http://archive.org/stream/encyclopaediabri04chisrich#page/936/mode/2up |chapter= Caen |publication-date = 1910 |oclc = 14782424 |edition=11th }} * Joseph Decaëns and Adrien Dubois (ed.), ''Caen Castle. A ten Centuries Old Fortress within the Town'', Publications du CRAHM, 2010, ISBN 978-2-902685-75-2, [http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 Publications du CRAHM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606034828/http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 |date=2011-06-06 }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Caen}} * [http://www.ville-caen.fr/ Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081106223137/http://agglo-caen.fr/ |date=2008-11-06 }} {{fr}} * {{Wayback |date=20071212181143 |url=http://www.agglo-caen.fr/ |title=Caen Borough Council }} {{Fr icon}} * [http://www.britannica.com/eb/article-9018515/Caen Encyclopaedia Britannica Caen] * [http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp Mémorial pour la Paix museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070801165221/http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp |date=2007-08-01 }} * [http://www.informationfrance.com/caen.php Caen, vodič po mestu] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{Calvados communes}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]] [[Kategorija:Pristanišča v Franciji]] [[Kategorija:Caen]] nxa3dwv3m35er7w0hhvktw0o60z8vk6 6708991 6708970 2026-07-09T18:38:41Z Ljuba24b 92351 /* Drugo */ np 6708991 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune | name = Caen | native name = {{native name|nrf|Kaem}} | commune status = Prefektura in občina | image = {{multiple image |perrow = 1/2/2 |border = infobox |total_width = 280 |image1 = Mairie de Caen 7.JPG |caption1 = [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] in [[Opatija sv. Štefana, Caen]] |image2 = France Caen Trinite c.JPG |caption2 = [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatija Sainte-Trinité]] |image3 = Caen, Église Saint-Pierre 01.JPG |caption3 = [[Cerkev sv. Petra, Caen|Cerkev sv. Petra]] |image4 = Caen Château de Caen Südseite 08.jpg |caption4 = [[Grad Caen]] |image5 = Rue Froide de Caen 2017.jpg |caption5 = Rue Froide v starem Caenu }} | image coat of arms = Blason ville fr Caen (Calvados)2.svg | arrondissement = Caen | canton = [[Canton of Caen-1|Caen-1]], [[Canton of Caen-2|2]], [[Canton of Caen-3|3]], [[Canton of Caen-4|4]] and [[Canton of Caen-5|5]] | INSEE = 14118 | postal code = 14000 | demonym = Caennais | mayor = Aristide Olivier<ref name=mayor>{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=5 May 2026|language=fr}}</ref> | term = 2026&ndash;32 | party = | intercommunality = Caen la Mer | coordinates = {{Coord|49|10|53|N|00|21|49|W|display=inline,title}} | elevation m = 8 | elevation min m = 2 | elevation max m = 73 | area km2 = 25,70 | population = 109.400 (2023) | population date = 2023 | population footnotes = <ref>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/8643952?geo=COM-14118 "Populations de référence 2023"] (in French). National Institute of Statistics and Economic Studies. 18 December 2025.</ref> | urban pop = 205.708 | urban area km2 = 173,6 | urban pop date = 2018<ref name=compar/> | metro area pop = 469.526 | metro area km2 = 2597 | metro area pop date = 2018<ref name=compar/> | website = [https://caen.fr/ caen.fr] }} '''Caen''' ({{Jezik-nrf|Caën}}) {{IPA|fr|kɑ̃|lang|fr-Caen.ogg}}; {{langx|nrf|Kaem}}) je mesto in občina, ki leži 15 km od severozahodne obale Francije v notranjosti. Je prefektura [[Calvados (departma)|departmaja Calvados]]. Mesto ima 105.512 prebivalcev (podatki iz leta 2018), njegovo funkcionalno mestno območje pa 470.000,<ref name=compar>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 Comparateur de territoire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220620081507/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 |date=20 June 2022 }}, INSEE, retrieved 20 June 2022.</ref> zaradi česar je Caen drugo največje mestno območje v [[Normandija|Normandiji]] in 19. največje v Franciji.<ref>{{cite web |url=https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |title=France par aire d'attraction des villes - Population municipale 2019 >> Tableau |author=INSEE |author-link= |access-date=20 June 2022 |archive-date=29 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |url-status=live }}</ref> Je tudi tretja največja občina v celotni Normandiji za [[Le Havre|Le Havrom]] in [[Rouen]]om.<ref>{{Cite news |title=La Normandie compte 3 339 131 habitants |language=fr-FR |publisher=paris-normandie.fr |url=http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |access-date=22 March 2018 |archive-date=23 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323092243/http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |title=Grande Normandie : combien d'habitants dans votre commune ? |language=fr-FR |url=https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |access-date=22 March 2018 |archive-date=8 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908054258/https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |url-status=live }}</ref> Caen je 200 km severozahodno od [[Pariz]]a in je z jugom Anglije povezan s trajektno linijo Caen (Ouistreham)–Portsmouth preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. Caen, ki leži nekaj kilometrov od obale, plaž za izkrcanje, živahnih letovišč Deauville in Cabourg, pa tudi normanske Švice in Pays d'Auge, pogosto velja za arhetip Normandije. Caen je znan po svojih zgodovinskih stavbah, zgrajenih v času vladavine [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], ki je bil tam pokopan, in po bitki za Caen, težkih spopadih, ki so se odvijali v Caenu in okolici med bitko za Normandijo leta 1944 in uničili velik del mesta. Mesto je danes ohranilo spomin z gradnjo spomenika in muzeja, posvečenega miru, [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial de Caen]]. == Etimologija == Prvo omembo imena ''Caen'' najdemo v različnih aktih normandijskih vojvod: ''Cadon'' 1021/1025,<ref>Marie Fauroux, ''Recueil des actes des ducs de Normandie (911–1066)'', Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie XXXVI, Caen, 1961, p. 122, n° 32.</ref> ''Cadumus'' 1025,<ref>''Ibid.'', p. 130, n° 34.</ref> ''Cathim'' 1026/1027.<ref>''Villam que dicitur Cathim super fluvium Olne'': the town called Cathim on the Orne river, ''ibid''., p. 182, n° 58.</ref> Leto 1070 Parkerjevega rokopisa<ref>{{Cite web |date=15 August 2007 |title=Manuscript A: The Parker Chronicle |url=http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |access-date=7 July 2009 |publisher=Asc.jebbo.co.uk |archive-date=26 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726221228/http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |url-status=dead}}</ref> ''Anglosaške kronike'' omenja Caen kot ''Kadum'',<ref>''Her Landfranc se þe wæs abbod an Kadum com to Ængla lande'': Here Lanfranc who was abbot at Caen came to England.</ref>, leto 1086 ''Laudovega rokopisa''<ref>[http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html Manuscript E: The Laud Chronicle] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090212153114/http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |date=12 February 2009}} – Asc.jebbo.co.uk</ref> pa navaja ime ''Caþum''.<ref>''He swealt on Normandige on þone nextan dæg æfter natiuitas sancte Marie. 7-man bebyrgede hine on Caþum æt sancte Stephanes mynstre'': He [King William] died in Normandy on the day after the Nativity of St Mary and was buried in Caen, in St Stephen's Abbey</ref> Kljub pomanjkanju virov o izvoru naselbin se zdi, da je ime ''Caen'' galskega izvora, iz besed ''catu-'', ki se nanaša na vojaške dejavnosti in ''magos'', polje, kar pomeni 'manevrsko polje' ali 'bojišče'.<ref>René Lepelley, ''Dictionnaire étymologique des noms de communes de Normandie'', P.U.C., Corlet, Caen, Condé-sur-Noireau, 1996</ref> V Layamon's ''Brut'' pesnik trdi, da je [[kralj Artur]] mesto poimenoval v spomin na sira Kaya,<ref>Brut, l. 13,936</ref> čeprav je zgodovinskost kralja Arturja veliko dvomljiva. == Zgodovina == Caen je bil v rimskih časih znan kot ''Catumagos'' in je ostal manjše naselje. Leta 912 je Caen postal zahodna prestolnica Normandijske vojvodine{{sfn|Haydn|1910}} in zaradi pokroviteljstva normanskih vojvod se je v 10. stoletju začel velik razvoj. Okoli leta 1060 je Viljem Osvajalec začel graditi [[grad Caen]], ki je postal središče vojvodskega dvora. Vojvodinja Matilda Flandrijska je približno v istem času ustanovila tudi benediktinsko [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|opatijo Sainte-Trinité]] v Caenu, kjer je bila sčasoma pokopana. Caen je nasledil [[Bayeux]] kot glavno mesto Spodnje Normandije in dopolnil drugo vojvodsko prestolnico Rouen. Caen je 21. maja 1204 padel pod nadzor [[Filip II. Francoski|Filipa II.]] in bil skupaj s preostankom Normandije vključen v [[Francosko kraljestvo]]. === Stoletna vojna === Leta 1346 je angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] vodil svojo vojsko proti mestu v upanju, da ga bo oropal. Pričakovalo se je, da bo potrebno morda večtedensko obleganje, vendar je vojska mesto zavzela v manj kot enem dnevu, 26. julija 1346, ga napadla in izropala, ubila 3000 njegovih meščanov in požgala velik del trgovske četrti na otoku Île St-Jean. Le grad Caen se je kljub poskusom obleganja obdržal. Nekaj ​​dni pozneje so Angleži odšli in odkorakali proti vzhodu, kjer so zmagali v bitki pri Crécyju. Kasneje je bil po obleganju [[Henrik V. Angleški|Henrika V.]] leta 1417 zavzet in ostro obravnavan, ker je bil prvo mesto, ki se je uprlo njegovi invaziji. Leta 1450, proti koncu vojne, so francoske sile ponovno zavzele Caen. === Druga svetovna vojna === [[File:Canadian bulldozer in Caen.jpg|thumb|left|Ruševine Caena]] V [[bitka za Francijo|bitki za Francijo]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po [[Operacija Overlord|zavezniškem izkrcanju v Normandiji]], še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70 % mesta in ubil 2000 francoskih civilistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |title=Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie |publisher=Crhq.cnrs.fr |date= |accessdate=12 March 2013 |archive-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130312035826/http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |url-status=dead }}</ref> Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal [[Bernard Montgomery|Montgomery]]. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v ''Abbaye aux Hommes'' ('Moško opatijo'), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju. === Povojni Caen === Povojna dela so vključevala rekonstrukcijo celotnih mestnih okrožij in univerzitetnega kampusa. Trajala so 14 let (1948–1962) in so privedla do sedanje urbanizacije Caena. Ker je Caen v vojni izgubil veliko svojih zgodovinskih četrti in univerzitetnega kampusa, nima vzdušja tradicionalnega normanskega mesta, kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville ali Bayeux. Filmska in foto enota kanadske vojske je nekaj tednov pozneje posnela ofenzivo na ''dan D'' in ''preboj pri Ornu''. Nekaj ​​mesecev pozneje se je vrnila, da bi dokumentirala prizadevanja za obnovo mesta. Nastali film z naslovom ''Ne moreš ubiti mesta'' je shranjen v Nacionalnem arhivu Kanade. == Geografija == Caen leži na območju visoke vlažnosti. Skozi mesto teče [[Orne (reka)|reka Orne]], pa tudi manjše reke, znane kot ''les Odons'', ki so večinoma zakopane pod mestom, da bi izboljšali mestno higieno. Caen ima veliko poplavno območje, imenovano ''La prairie'', ki je okoli hipodroma, nedaleč od reke Orne, ki je redno poplavljena.<ref>{{Cite web |title=La Prairie de Caen |url=http://caen.fr/publications/prairie-caen |access-date=23 March 2018 |website=CAEN |language=fr}}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite news |title=EN IMAGES. Caen : inondations autour de la Prairie |language=fr-FR |work=Ouest-France.fr |url=https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |access-date=23 March 2018 |archive-date=20 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210820061100/https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |url-status=live }}</ref> Caen je 10 km oddaljen od Rokavskega preliva. V času vladavine [[Napoleon III.|Napoleona III.]] je bil zgrajen kanal (''Canal de Caen à la Mer''), ki je vzporeden z Orno, da bi mesto ves čas povezal z morjem. Kanal doseže Rokavski preliv pri Ouistrehamu. Zapornica preprečuje plimovanju in omogoča velikim ladjam plovbo po kanalu do sladkovodnih pristanišč v Caenu. Caen ima oceansko podnebje, ki je nekoliko blaženo zaradi rahlo vdolbine notranjosti. Kljub temu so poletja po francoskih standardih še vedno hladna, podnebje pa je značilno morsko z veliko padavinami, relativno skromnimi sončnimi urami in milimi zimami. == Uprava == [[Slika:Arrondissement de Caen.PNG|thumb|200px|Lega okrožja v regiji]] Caen je sedež petih kantonov: * Kanton Caen-1 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Bretteville-sur-Odon, del Caena, Mouen, Tourville-sur-Odon, Verson * Kanton Caen-2 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Authie, del Caena, Carpiquet, Saint-Contest, Saint-Germain-la-Blanche-Herbe, Villons-les-Buissons * Kanton Caen-3 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Épron, del Caena * Kanton Caen-4 - Njegov sedež je v Caenu; sestavlja ga del Caena * Kanton Caen-5 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Éterville, del Caena, Fleury-sur-Orne, Louvigny, Saint-André-sur-Orne Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni [[Bourguébus]], [[Bretteville-sur-Laize]], [[Cabourg]], [[Creully]], [[Douvres-la-Délivrande]], [[Évrecy]], [[Falaise, Calvados|Falaise-Jug/Sever]], [[Morteaux-Coulibœuf]], [[Ouistreham]], [[Thury-Harcourt]], [[Tilly-sur-Seulles]], [[Troarn]] in [[Villers-Bocage, Calvados|Villers-Bocage]] s 409.556 prebivalci. == Zanimivosti == [[Slika:Chevet abbHommes.JPG|thumb|right|280 px|Opatija sv. Štefana]] === Grad === '''[[Grad Caen|Grad]]''', ''Château de Caen'', je zgradil okoli leta 1060 [[Viljem Osvajalec]], ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali [[Henrik II. Angleški]] in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje ''Musée des Beaux-Arts de Caen'' (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in ''Musée de Normandie'' (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini. === Opatije === Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji: '''[[Opatija Saint-Étienne, Caen|Opatijo St-Etienne]],''' znano tudi kot ''Abbaye aux Hommes'' (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji ''Hôtel de Ville'' ([[mestna hiša]]) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji. '''[[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatijo Sainte-Trinité]]''', tudi ''Abbaye aux Dames'' (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (''conseil conseil régional'') Spodnje Normandie je v bližini. === Drugo === * [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] * ''Jardin Botanique de Caen'', zgodovinski botanični vrt * cerkev Saint-Pierre * [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial pour la Paix]] (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: "Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe". Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah. * ''Parc Festyland'', zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto. * ''Mondeville 2'' je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu. * ''Université de Caen''; univerzo je ustanovil leta [[1432]] angleški kralj [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]] in je ena najstarejših v Franciji. ===Slike=== <gallery> File:Escoville Angle.jpg|Hôtel d'Escoville, 16. st., Caen File:PlanCaenFortification.jpg|Risba fortifikacije Caena, avtor neznan, Bibliothèque Nationale, Pariz File:Chateau_Caen.jpg|Južno grajsko obzidje, ogromna trdnjava v centru mesta File:Caen gare bv.jpg|Gare de Caen, železniška postaja File:Tramway de Caen Station.jpg|Mestni tramvaj File:Normandie Calvados Caen6 tango7174.jpg|Cerkev Saint-Étienne-le-Vieux File:Caen-1.JPG|Notranjost cerkve Saint-Pierre File:Caen-2.JPG|Trdnjava File:Caen-3.JPG|Opatija St. Étienne </gallery> === Pomembni krajani === Caen je rojstni kraj: * Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega; * Jean Bertaut (1552–1611), pesnik; * François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik; * François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec; * Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak; * [[Jean Regnault de Segrais]] (1624–1701), pesnik in romanopisec; * Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak; * René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj; * [[Pierre Varignon]] (1654–1722), matematik; * Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; ([[Jean-Paul Marat]] (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije); * François Henri Turpin (1709–1799), literat; * Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik; * Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj; * Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni; * Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar; * Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik; * [[Daniel François Esprit Auber]] (1782–1871), skladatelj; * Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog; * Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar; * Jules Danbé (1840–1905) dirigent; * [[André-Louis Danjon]] (1890–1967), astronom; * Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France. == Pobratena mesta == Caen je pobraten z:<ref name="Caen twinnings">{{navedi splet| url = http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| title = National Commission for Decentralised cooperation| accessdate = 26 December 2013| work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)| language = fr| archive-date = 2013-11-27| archive-url = https://archive.today/20131127063207/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|title=Caen, terre d'échanges|author=Mairie de Caen|accessdate=28 September 2009|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420040713/http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|BUL}} [[Pernik]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|USA}} [[Nashville, Tennessee]], [[ZDA]] (11. april 1991)<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Nashville sisters">{{navedi splet |url=http://www.scnashville.org/ |title=Sister Cities of Nashville |work=SCNashville.org|accessdate=3 August 2011}}</ref> * {{flagicon|USA}} [[Alexandria, Virginia]], ZDA (28. oktober 1991)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|USA}} [[Stevens Point, Wisconsin]], ZDA || * {{flagicon|UK}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref name="Coventry twinnings">{{navedi splet|url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605|title=Coventry's twin towns|accessdate=6 August 2013|last=Griffin|first=Mary|date=2 August 2011|work=Coventry Telegraph}}</ref><ref name="Coventry twins">{{navedi splet|url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|title=Coventry - Twin towns and cities|accessdate=6 August 2013|work=Coventry City Council.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|archivedate=2013-04-12|url-status=live}}</ref><ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> * {{flagicon|UK}} [[Portsmouth]], Velika Britanija<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Archant twinning"/><ref name="Hampshire">(6 June 1987){{navedi splet |url=http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |title=Twin Towns in Hampshire |publisher=www3.hants.gov.uk |accessdate=6 November 2009 |archive-date=2009-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091130120441/http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Würzburg]], [[Nemčija]] (maj 1962)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|SEN}} [[Thiès]], [[Senegal]] (2. junij 1992)<ref name="Caen twinnings"/> |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |url = http://openlibrary.org/books/OL24627024M/A_handbook_for_travellers_in_France |title = A handbook for travellers in France |publication-date = 1861 |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n536/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Adam and Charles Black |publication-place = Edinburgh |title = Guide to the north of France |publication-date = 1876 |author = C. B. Black |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n312/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipsic |title = Northern France |url = http://openlibrary.org/books/OL24872324M/Northern_France |publication-date = 1899 |oclc = 2229516 |chapter-url= http://www26.us.archive.org/stream/northernfrance00karl#page/166/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Encyclopaedia Britannica |publication-place = New York |title = The Encyclopaedia Britannica |chapter-url = http://archive.org/stream/encyclopaediabri04chisrich#page/936/mode/2up |chapter= Caen |publication-date = 1910 |oclc = 14782424 |edition=11th }} * Joseph Decaëns and Adrien Dubois (ed.), ''Caen Castle. A ten Centuries Old Fortress within the Town'', Publications du CRAHM, 2010, ISBN 978-2-902685-75-2, [http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 Publications du CRAHM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606034828/http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 |date=2011-06-06 }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Caen}} * [http://www.ville-caen.fr/ Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081106223137/http://agglo-caen.fr/ |date=2008-11-06 }} {{fr}} * {{Wayback |date=20071212181143 |url=http://www.agglo-caen.fr/ |title=Caen Borough Council }} {{Fr icon}} * [http://www.britannica.com/eb/article-9018515/Caen Encyclopaedia Britannica Caen] * [http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp Mémorial pour la Paix museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070801165221/http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp |date=2007-08-01 }} * [http://www.informationfrance.com/caen.php Caen, vodič po mestu] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{Calvados communes}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]] [[Kategorija:Pristanišča v Franciji]] [[Kategorija:Caen]] 9860btjx9e4o8az6wzyumuebc16qjk7 6708993 6708991 2026-07-09T18:40:28Z Ljuba24b 92351 /* Opatije */ np 6708993 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune | name = Caen | native name = {{native name|nrf|Kaem}} | commune status = Prefektura in občina | image = {{multiple image |perrow = 1/2/2 |border = infobox |total_width = 280 |image1 = Mairie de Caen 7.JPG |caption1 = [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] in [[Opatija sv. Štefana, Caen]] |image2 = France Caen Trinite c.JPG |caption2 = [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatija Sainte-Trinité]] |image3 = Caen, Église Saint-Pierre 01.JPG |caption3 = [[Cerkev sv. Petra, Caen|Cerkev sv. Petra]] |image4 = Caen Château de Caen Südseite 08.jpg |caption4 = [[Grad Caen]] |image5 = Rue Froide de Caen 2017.jpg |caption5 = Rue Froide v starem Caenu }} | image coat of arms = Blason ville fr Caen (Calvados)2.svg | arrondissement = Caen | canton = [[Canton of Caen-1|Caen-1]], [[Canton of Caen-2|2]], [[Canton of Caen-3|3]], [[Canton of Caen-4|4]] and [[Canton of Caen-5|5]] | INSEE = 14118 | postal code = 14000 | demonym = Caennais | mayor = Aristide Olivier<ref name=mayor>{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=5 May 2026|language=fr}}</ref> | term = 2026&ndash;32 | party = | intercommunality = Caen la Mer | coordinates = {{Coord|49|10|53|N|00|21|49|W|display=inline,title}} | elevation m = 8 | elevation min m = 2 | elevation max m = 73 | area km2 = 25,70 | population = 109.400 (2023) | population date = 2023 | population footnotes = <ref>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/8643952?geo=COM-14118 "Populations de référence 2023"] (in French). National Institute of Statistics and Economic Studies. 18 December 2025.</ref> | urban pop = 205.708 | urban area km2 = 173,6 | urban pop date = 2018<ref name=compar/> | metro area pop = 469.526 | metro area km2 = 2597 | metro area pop date = 2018<ref name=compar/> | website = [https://caen.fr/ caen.fr] }} '''Caen''' ({{Jezik-nrf|Caën}}) {{IPA|fr|kɑ̃|lang|fr-Caen.ogg}}; {{langx|nrf|Kaem}}) je mesto in občina, ki leži 15 km od severozahodne obale Francije v notranjosti. Je prefektura [[Calvados (departma)|departmaja Calvados]]. Mesto ima 105.512 prebivalcev (podatki iz leta 2018), njegovo funkcionalno mestno območje pa 470.000,<ref name=compar>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 Comparateur de territoire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220620081507/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 |date=20 June 2022 }}, INSEE, retrieved 20 June 2022.</ref> zaradi česar je Caen drugo največje mestno območje v [[Normandija|Normandiji]] in 19. največje v Franciji.<ref>{{cite web |url=https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |title=France par aire d'attraction des villes - Population municipale 2019 >> Tableau |author=INSEE |author-link= |access-date=20 June 2022 |archive-date=29 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |url-status=live }}</ref> Je tudi tretja največja občina v celotni Normandiji za [[Le Havre|Le Havrom]] in [[Rouen]]om.<ref>{{Cite news |title=La Normandie compte 3 339 131 habitants |language=fr-FR |publisher=paris-normandie.fr |url=http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |access-date=22 March 2018 |archive-date=23 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323092243/http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |title=Grande Normandie : combien d'habitants dans votre commune ? |language=fr-FR |url=https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |access-date=22 March 2018 |archive-date=8 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908054258/https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |url-status=live }}</ref> Caen je 200 km severozahodno od [[Pariz]]a in je z jugom Anglije povezan s trajektno linijo Caen (Ouistreham)–Portsmouth preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. Caen, ki leži nekaj kilometrov od obale, plaž za izkrcanje, živahnih letovišč Deauville in Cabourg, pa tudi normanske Švice in Pays d'Auge, pogosto velja za arhetip Normandije. Caen je znan po svojih zgodovinskih stavbah, zgrajenih v času vladavine [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], ki je bil tam pokopan, in po bitki za Caen, težkih spopadih, ki so se odvijali v Caenu in okolici med bitko za Normandijo leta 1944 in uničili velik del mesta. Mesto je danes ohranilo spomin z gradnjo spomenika in muzeja, posvečenega miru, [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial de Caen]]. == Etimologija == Prvo omembo imena ''Caen'' najdemo v različnih aktih normandijskih vojvod: ''Cadon'' 1021/1025,<ref>Marie Fauroux, ''Recueil des actes des ducs de Normandie (911–1066)'', Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie XXXVI, Caen, 1961, p. 122, n° 32.</ref> ''Cadumus'' 1025,<ref>''Ibid.'', p. 130, n° 34.</ref> ''Cathim'' 1026/1027.<ref>''Villam que dicitur Cathim super fluvium Olne'': the town called Cathim on the Orne river, ''ibid''., p. 182, n° 58.</ref> Leto 1070 Parkerjevega rokopisa<ref>{{Cite web |date=15 August 2007 |title=Manuscript A: The Parker Chronicle |url=http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |access-date=7 July 2009 |publisher=Asc.jebbo.co.uk |archive-date=26 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726221228/http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |url-status=dead}}</ref> ''Anglosaške kronike'' omenja Caen kot ''Kadum'',<ref>''Her Landfranc se þe wæs abbod an Kadum com to Ængla lande'': Here Lanfranc who was abbot at Caen came to England.</ref>, leto 1086 ''Laudovega rokopisa''<ref>[http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html Manuscript E: The Laud Chronicle] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090212153114/http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |date=12 February 2009}} – Asc.jebbo.co.uk</ref> pa navaja ime ''Caþum''.<ref>''He swealt on Normandige on þone nextan dæg æfter natiuitas sancte Marie. 7-man bebyrgede hine on Caþum æt sancte Stephanes mynstre'': He [King William] died in Normandy on the day after the Nativity of St Mary and was buried in Caen, in St Stephen's Abbey</ref> Kljub pomanjkanju virov o izvoru naselbin se zdi, da je ime ''Caen'' galskega izvora, iz besed ''catu-'', ki se nanaša na vojaške dejavnosti in ''magos'', polje, kar pomeni 'manevrsko polje' ali 'bojišče'.<ref>René Lepelley, ''Dictionnaire étymologique des noms de communes de Normandie'', P.U.C., Corlet, Caen, Condé-sur-Noireau, 1996</ref> V Layamon's ''Brut'' pesnik trdi, da je [[kralj Artur]] mesto poimenoval v spomin na sira Kaya,<ref>Brut, l. 13,936</ref> čeprav je zgodovinskost kralja Arturja veliko dvomljiva. == Zgodovina == Caen je bil v rimskih časih znan kot ''Catumagos'' in je ostal manjše naselje. Leta 912 je Caen postal zahodna prestolnica Normandijske vojvodine{{sfn|Haydn|1910}} in zaradi pokroviteljstva normanskih vojvod se je v 10. stoletju začel velik razvoj. Okoli leta 1060 je Viljem Osvajalec začel graditi [[grad Caen]], ki je postal središče vojvodskega dvora. Vojvodinja Matilda Flandrijska je približno v istem času ustanovila tudi benediktinsko [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|opatijo Sainte-Trinité]] v Caenu, kjer je bila sčasoma pokopana. Caen je nasledil [[Bayeux]] kot glavno mesto Spodnje Normandije in dopolnil drugo vojvodsko prestolnico Rouen. Caen je 21. maja 1204 padel pod nadzor [[Filip II. Francoski|Filipa II.]] in bil skupaj s preostankom Normandije vključen v [[Francosko kraljestvo]]. === Stoletna vojna === Leta 1346 je angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] vodil svojo vojsko proti mestu v upanju, da ga bo oropal. Pričakovalo se je, da bo potrebno morda večtedensko obleganje, vendar je vojska mesto zavzela v manj kot enem dnevu, 26. julija 1346, ga napadla in izropala, ubila 3000 njegovih meščanov in požgala velik del trgovske četrti na otoku Île St-Jean. Le grad Caen se je kljub poskusom obleganja obdržal. Nekaj ​​dni pozneje so Angleži odšli in odkorakali proti vzhodu, kjer so zmagali v bitki pri Crécyju. Kasneje je bil po obleganju [[Henrik V. Angleški|Henrika V.]] leta 1417 zavzet in ostro obravnavan, ker je bil prvo mesto, ki se je uprlo njegovi invaziji. Leta 1450, proti koncu vojne, so francoske sile ponovno zavzele Caen. === Druga svetovna vojna === [[File:Canadian bulldozer in Caen.jpg|thumb|left|Ruševine Caena]] V [[bitka za Francijo|bitki za Francijo]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po [[Operacija Overlord|zavezniškem izkrcanju v Normandiji]], še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70 % mesta in ubil 2000 francoskih civilistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |title=Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie |publisher=Crhq.cnrs.fr |date= |accessdate=12 March 2013 |archive-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130312035826/http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |url-status=dead }}</ref> Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal [[Bernard Montgomery|Montgomery]]. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v ''Abbaye aux Hommes'' ('Moško opatijo'), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju. === Povojni Caen === Povojna dela so vključevala rekonstrukcijo celotnih mestnih okrožij in univerzitetnega kampusa. Trajala so 14 let (1948–1962) in so privedla do sedanje urbanizacije Caena. Ker je Caen v vojni izgubil veliko svojih zgodovinskih četrti in univerzitetnega kampusa, nima vzdušja tradicionalnega normanskega mesta, kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville ali Bayeux. Filmska in foto enota kanadske vojske je nekaj tednov pozneje posnela ofenzivo na ''dan D'' in ''preboj pri Ornu''. Nekaj ​​mesecev pozneje se je vrnila, da bi dokumentirala prizadevanja za obnovo mesta. Nastali film z naslovom ''Ne moreš ubiti mesta'' je shranjen v Nacionalnem arhivu Kanade. == Geografija == Caen leži na območju visoke vlažnosti. Skozi mesto teče [[Orne (reka)|reka Orne]], pa tudi manjše reke, znane kot ''les Odons'', ki so večinoma zakopane pod mestom, da bi izboljšali mestno higieno. Caen ima veliko poplavno območje, imenovano ''La prairie'', ki je okoli hipodroma, nedaleč od reke Orne, ki je redno poplavljena.<ref>{{Cite web |title=La Prairie de Caen |url=http://caen.fr/publications/prairie-caen |access-date=23 March 2018 |website=CAEN |language=fr}}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite news |title=EN IMAGES. Caen : inondations autour de la Prairie |language=fr-FR |work=Ouest-France.fr |url=https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |access-date=23 March 2018 |archive-date=20 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210820061100/https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |url-status=live }}</ref> Caen je 10 km oddaljen od Rokavskega preliva. V času vladavine [[Napoleon III.|Napoleona III.]] je bil zgrajen kanal (''Canal de Caen à la Mer''), ki je vzporeden z Orno, da bi mesto ves čas povezal z morjem. Kanal doseže Rokavski preliv pri Ouistrehamu. Zapornica preprečuje plimovanju in omogoča velikim ladjam plovbo po kanalu do sladkovodnih pristanišč v Caenu. Caen ima oceansko podnebje, ki je nekoliko blaženo zaradi rahlo vdolbine notranjosti. Kljub temu so poletja po francoskih standardih še vedno hladna, podnebje pa je značilno morsko z veliko padavinami, relativno skromnimi sončnimi urami in milimi zimami. == Uprava == [[Slika:Arrondissement de Caen.PNG|thumb|200px|Lega okrožja v regiji]] Caen je sedež petih kantonov: * Kanton Caen-1 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Bretteville-sur-Odon, del Caena, Mouen, Tourville-sur-Odon, Verson * Kanton Caen-2 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Authie, del Caena, Carpiquet, Saint-Contest, Saint-Germain-la-Blanche-Herbe, Villons-les-Buissons * Kanton Caen-3 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Épron, del Caena * Kanton Caen-4 - Njegov sedež je v Caenu; sestavlja ga del Caena * Kanton Caen-5 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Éterville, del Caena, Fleury-sur-Orne, Louvigny, Saint-André-sur-Orne Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni [[Bourguébus]], [[Bretteville-sur-Laize]], [[Cabourg]], [[Creully]], [[Douvres-la-Délivrande]], [[Évrecy]], [[Falaise, Calvados|Falaise-Jug/Sever]], [[Morteaux-Coulibœuf]], [[Ouistreham]], [[Thury-Harcourt]], [[Tilly-sur-Seulles]], [[Troarn]] in [[Villers-Bocage, Calvados|Villers-Bocage]] s 409.556 prebivalci. == Zanimivosti == [[Slika:Chevet abbHommes.JPG|thumb|right|280 px|Opatija sv. Štefana]] === Grad === '''[[Grad Caen|Grad]]''', ''Château de Caen'', je zgradil okoli leta 1060 [[Viljem Osvajalec]], ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali [[Henrik II. Angleški]] in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje ''Musée des Beaux-Arts de Caen'' (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in ''Musée de Normandie'' (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini. === Opatije === Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji: '''[[Opatija sv. Štefana, Caen]],''' znano tudi kot ''Abbaye aux Hommes'' (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji ''Hôtel de Ville'' ([[mestna hiša]]) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji. '''[[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatijo Sainte-Trinité]]''' znano tudi kot ''Abbaye aux Dames'' (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (''conseil conseil régional'') Spodnje Normandie je v bližini. === Drugo === * [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] * ''Jardin Botanique de Caen'', zgodovinski botanični vrt * cerkev Saint-Pierre * [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial pour la Paix]] (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: "Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe". Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah. * ''Parc Festyland'', zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto. * ''Mondeville 2'' je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu. * ''Université de Caen''; univerzo je ustanovil leta [[1432]] angleški kralj [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]] in je ena najstarejših v Franciji. ===Slike=== <gallery> File:Escoville Angle.jpg|Hôtel d'Escoville, 16. st., Caen File:PlanCaenFortification.jpg|Risba fortifikacije Caena, avtor neznan, Bibliothèque Nationale, Pariz File:Chateau_Caen.jpg|Južno grajsko obzidje, ogromna trdnjava v centru mesta File:Caen gare bv.jpg|Gare de Caen, železniška postaja File:Tramway de Caen Station.jpg|Mestni tramvaj File:Normandie Calvados Caen6 tango7174.jpg|Cerkev Saint-Étienne-le-Vieux File:Caen-1.JPG|Notranjost cerkve Saint-Pierre File:Caen-2.JPG|Trdnjava File:Caen-3.JPG|Opatija St. Étienne </gallery> === Pomembni krajani === Caen je rojstni kraj: * Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega; * Jean Bertaut (1552–1611), pesnik; * François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik; * François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec; * Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak; * [[Jean Regnault de Segrais]] (1624–1701), pesnik in romanopisec; * Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak; * René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj; * [[Pierre Varignon]] (1654–1722), matematik; * Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; ([[Jean-Paul Marat]] (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije); * François Henri Turpin (1709–1799), literat; * Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik; * Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj; * Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni; * Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar; * Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik; * [[Daniel François Esprit Auber]] (1782–1871), skladatelj; * Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog; * Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar; * Jules Danbé (1840–1905) dirigent; * [[André-Louis Danjon]] (1890–1967), astronom; * Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France. == Pobratena mesta == Caen je pobraten z:<ref name="Caen twinnings">{{navedi splet| url = http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| title = National Commission for Decentralised cooperation| accessdate = 26 December 2013| work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)| language = fr| archive-date = 2013-11-27| archive-url = https://archive.today/20131127063207/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|title=Caen, terre d'échanges|author=Mairie de Caen|accessdate=28 September 2009|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420040713/http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|BUL}} [[Pernik]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|USA}} [[Nashville, Tennessee]], [[ZDA]] (11. april 1991)<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Nashville sisters">{{navedi splet |url=http://www.scnashville.org/ |title=Sister Cities of Nashville |work=SCNashville.org|accessdate=3 August 2011}}</ref> * {{flagicon|USA}} [[Alexandria, Virginia]], ZDA (28. oktober 1991)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|USA}} [[Stevens Point, Wisconsin]], ZDA || * {{flagicon|UK}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref name="Coventry twinnings">{{navedi splet|url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605|title=Coventry's twin towns|accessdate=6 August 2013|last=Griffin|first=Mary|date=2 August 2011|work=Coventry Telegraph}}</ref><ref name="Coventry twins">{{navedi splet|url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|title=Coventry - Twin towns and cities|accessdate=6 August 2013|work=Coventry City Council.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|archivedate=2013-04-12|url-status=live}}</ref><ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> * {{flagicon|UK}} [[Portsmouth]], Velika Britanija<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Archant twinning"/><ref name="Hampshire">(6 June 1987){{navedi splet |url=http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |title=Twin Towns in Hampshire |publisher=www3.hants.gov.uk |accessdate=6 November 2009 |archive-date=2009-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091130120441/http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Würzburg]], [[Nemčija]] (maj 1962)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|SEN}} [[Thiès]], [[Senegal]] (2. junij 1992)<ref name="Caen twinnings"/> |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |url = http://openlibrary.org/books/OL24627024M/A_handbook_for_travellers_in_France |title = A handbook for travellers in France |publication-date = 1861 |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n536/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Adam and Charles Black |publication-place = Edinburgh |title = Guide to the north of France |publication-date = 1876 |author = C. B. Black |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n312/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipsic |title = Northern France |url = http://openlibrary.org/books/OL24872324M/Northern_France |publication-date = 1899 |oclc = 2229516 |chapter-url= http://www26.us.archive.org/stream/northernfrance00karl#page/166/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Encyclopaedia Britannica |publication-place = New York |title = The Encyclopaedia Britannica |chapter-url = http://archive.org/stream/encyclopaediabri04chisrich#page/936/mode/2up |chapter= Caen |publication-date = 1910 |oclc = 14782424 |edition=11th }} * Joseph Decaëns and Adrien Dubois (ed.), ''Caen Castle. A ten Centuries Old Fortress within the Town'', Publications du CRAHM, 2010, ISBN 978-2-902685-75-2, [http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 Publications du CRAHM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606034828/http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 |date=2011-06-06 }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Caen}} * [http://www.ville-caen.fr/ Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081106223137/http://agglo-caen.fr/ |date=2008-11-06 }} {{fr}} * {{Wayback |date=20071212181143 |url=http://www.agglo-caen.fr/ |title=Caen Borough Council }} {{Fr icon}} * [http://www.britannica.com/eb/article-9018515/Caen Encyclopaedia Britannica Caen] * [http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp Mémorial pour la Paix museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070801165221/http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp |date=2007-08-01 }} * [http://www.informationfrance.com/caen.php Caen, vodič po mestu] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{Calvados communes}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]] [[Kategorija:Pristanišča v Franciji]] [[Kategorija:Caen]] jgwe0jyu4a374d2eg8n0aotswcpk0xn 6708995 6708993 2026-07-09T18:41:21Z Ljuba24b 92351 /* Slike */ 6708995 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune | name = Caen | native name = {{native name|nrf|Kaem}} | commune status = Prefektura in občina | image = {{multiple image |perrow = 1/2/2 |border = infobox |total_width = 280 |image1 = Mairie de Caen 7.JPG |caption1 = [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] in [[Opatija sv. Štefana, Caen]] |image2 = France Caen Trinite c.JPG |caption2 = [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatija Sainte-Trinité]] |image3 = Caen, Église Saint-Pierre 01.JPG |caption3 = [[Cerkev sv. Petra, Caen|Cerkev sv. Petra]] |image4 = Caen Château de Caen Südseite 08.jpg |caption4 = [[Grad Caen]] |image5 = Rue Froide de Caen 2017.jpg |caption5 = Rue Froide v starem Caenu }} | image coat of arms = Blason ville fr Caen (Calvados)2.svg | arrondissement = Caen | canton = [[Canton of Caen-1|Caen-1]], [[Canton of Caen-2|2]], [[Canton of Caen-3|3]], [[Canton of Caen-4|4]] and [[Canton of Caen-5|5]] | INSEE = 14118 | postal code = 14000 | demonym = Caennais | mayor = Aristide Olivier<ref name=mayor>{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=5 May 2026|language=fr}}</ref> | term = 2026&ndash;32 | party = | intercommunality = Caen la Mer | coordinates = {{Coord|49|10|53|N|00|21|49|W|display=inline,title}} | elevation m = 8 | elevation min m = 2 | elevation max m = 73 | area km2 = 25,70 | population = 109.400 (2023) | population date = 2023 | population footnotes = <ref>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/8643952?geo=COM-14118 "Populations de référence 2023"] (in French). National Institute of Statistics and Economic Studies. 18 December 2025.</ref> | urban pop = 205.708 | urban area km2 = 173,6 | urban pop date = 2018<ref name=compar/> | metro area pop = 469.526 | metro area km2 = 2597 | metro area pop date = 2018<ref name=compar/> | website = [https://caen.fr/ caen.fr] }} '''Caen''' ({{Jezik-nrf|Caën}}) {{IPA|fr|kɑ̃|lang|fr-Caen.ogg}}; {{langx|nrf|Kaem}}) je mesto in občina, ki leži 15 km od severozahodne obale Francije v notranjosti. Je prefektura [[Calvados (departma)|departmaja Calvados]]. Mesto ima 105.512 prebivalcev (podatki iz leta 2018), njegovo funkcionalno mestno območje pa 470.000,<ref name=compar>[https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 Comparateur de territoire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220620081507/https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=AAV2020-024+UU2020-14701+COM-14118 |date=20 June 2022 }}, INSEE, retrieved 20 June 2022.</ref> zaradi česar je Caen drugo največje mestno območje v [[Normandija|Normandiji]] in 19. največje v Franciji.<ref>{{cite web |url=https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |title=France par aire d'attraction des villes - Population municipale 2019 >> Tableau |author=INSEE |author-link= |access-date=20 June 2022 |archive-date=29 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180129004346/https://statistiques-locales.insee.fr/#c=indicator&i=pop_legales.popmun&s=2019&view=map13 |url-status=live }}</ref> Je tudi tretja največja občina v celotni Normandiji za [[Le Havre|Le Havrom]] in [[Rouen]]om.<ref>{{Cite news |title=La Normandie compte 3 339 131 habitants |language=fr-FR |publisher=paris-normandie.fr |url=http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |access-date=22 March 2018 |archive-date=23 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323092243/http://www.paris-normandie.fr/actualites/societe/la-normandie-compte-3-339-131-habitants-KI11808460 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |title=Grande Normandie : combien d'habitants dans votre commune ? |language=fr-FR |url=https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |access-date=22 March 2018 |archive-date=8 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180908054258/https://actu.fr/societe/grande-normandie-combien-dhabitants-dans-votre-commune_469212.html |url-status=live }}</ref> Caen je 200 km severozahodno od [[Pariz]]a in je z jugom Anglije povezan s trajektno linijo Caen (Ouistreham)–Portsmouth preko [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]]. Caen, ki leži nekaj kilometrov od obale, plaž za izkrcanje, živahnih letovišč Deauville in Cabourg, pa tudi normanske Švice in Pays d'Auge, pogosto velja za arhetip Normandije. Caen je znan po svojih zgodovinskih stavbah, zgrajenih v času vladavine [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], ki je bil tam pokopan, in po bitki za Caen, težkih spopadih, ki so se odvijali v Caenu in okolici med bitko za Normandijo leta 1944 in uničili velik del mesta. Mesto je danes ohranilo spomin z gradnjo spomenika in muzeja, posvečenega miru, [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial de Caen]]. == Etimologija == Prvo omembo imena ''Caen'' najdemo v različnih aktih normandijskih vojvod: ''Cadon'' 1021/1025,<ref>Marie Fauroux, ''Recueil des actes des ducs de Normandie (911–1066)'', Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie XXXVI, Caen, 1961, p. 122, n° 32.</ref> ''Cadumus'' 1025,<ref>''Ibid.'', p. 130, n° 34.</ref> ''Cathim'' 1026/1027.<ref>''Villam que dicitur Cathim super fluvium Olne'': the town called Cathim on the Orne river, ''ibid''., p. 182, n° 58.</ref> Leto 1070 Parkerjevega rokopisa<ref>{{Cite web |date=15 August 2007 |title=Manuscript A: The Parker Chronicle |url=http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |access-date=7 July 2009 |publisher=Asc.jebbo.co.uk |archive-date=26 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726221228/http://asc.jebbo.co.uk/a/a-L.html |url-status=dead}}</ref> ''Anglosaške kronike'' omenja Caen kot ''Kadum'',<ref>''Her Landfranc se þe wæs abbod an Kadum com to Ængla lande'': Here Lanfranc who was abbot at Caen came to England.</ref>, leto 1086 ''Laudovega rokopisa''<ref>[http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html Manuscript E: The Laud Chronicle] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090212153114/http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |date=12 February 2009}} – Asc.jebbo.co.uk</ref> pa navaja ime ''Caþum''.<ref>''He swealt on Normandige on þone nextan dæg æfter natiuitas sancte Marie. 7-man bebyrgede hine on Caþum æt sancte Stephanes mynstre'': He [King William] died in Normandy on the day after the Nativity of St Mary and was buried in Caen, in St Stephen's Abbey</ref> Kljub pomanjkanju virov o izvoru naselbin se zdi, da je ime ''Caen'' galskega izvora, iz besed ''catu-'', ki se nanaša na vojaške dejavnosti in ''magos'', polje, kar pomeni 'manevrsko polje' ali 'bojišče'.<ref>René Lepelley, ''Dictionnaire étymologique des noms de communes de Normandie'', P.U.C., Corlet, Caen, Condé-sur-Noireau, 1996</ref> V Layamon's ''Brut'' pesnik trdi, da je [[kralj Artur]] mesto poimenoval v spomin na sira Kaya,<ref>Brut, l. 13,936</ref> čeprav je zgodovinskost kralja Arturja veliko dvomljiva. == Zgodovina == Caen je bil v rimskih časih znan kot ''Catumagos'' in je ostal manjše naselje. Leta 912 je Caen postal zahodna prestolnica Normandijske vojvodine{{sfn|Haydn|1910}} in zaradi pokroviteljstva normanskih vojvod se je v 10. stoletju začel velik razvoj. Okoli leta 1060 je Viljem Osvajalec začel graditi [[grad Caen]], ki je postal središče vojvodskega dvora. Vojvodinja Matilda Flandrijska je približno v istem času ustanovila tudi benediktinsko [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|opatijo Sainte-Trinité]] v Caenu, kjer je bila sčasoma pokopana. Caen je nasledil [[Bayeux]] kot glavno mesto Spodnje Normandije in dopolnil drugo vojvodsko prestolnico Rouen. Caen je 21. maja 1204 padel pod nadzor [[Filip II. Francoski|Filipa II.]] in bil skupaj s preostankom Normandije vključen v [[Francosko kraljestvo]]. === Stoletna vojna === Leta 1346 je angleški kralj [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] vodil svojo vojsko proti mestu v upanju, da ga bo oropal. Pričakovalo se je, da bo potrebno morda večtedensko obleganje, vendar je vojska mesto zavzela v manj kot enem dnevu, 26. julija 1346, ga napadla in izropala, ubila 3000 njegovih meščanov in požgala velik del trgovske četrti na otoku Île St-Jean. Le grad Caen se je kljub poskusom obleganja obdržal. Nekaj ​​dni pozneje so Angleži odšli in odkorakali proti vzhodu, kjer so zmagali v bitki pri Crécyju. Kasneje je bil po obleganju [[Henrik V. Angleški|Henrika V.]] leta 1417 zavzet in ostro obravnavan, ker je bil prvo mesto, ki se je uprlo njegovi invaziji. Leta 1450, proti koncu vojne, so francoske sile ponovno zavzele Caen. === Druga svetovna vojna === [[File:Canadian bulldozer in Caen.jpg|thumb|left|Ruševine Caena]] V [[bitka za Francijo|bitki za Francijo]] v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po [[Operacija Overlord|zavezniškem izkrcanju v Normandiji]], še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70 % mesta in ubil 2000 francoskih civilistov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |title=Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie |publisher=Crhq.cnrs.fr |date= |accessdate=12 March 2013 |archive-date=2013-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130312035826/http://www.crhq.cnrs.fr/1944/Basse-Normandie.php |url-status=dead }}</ref> Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal [[Bernard Montgomery|Montgomery]]. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v ''Abbaye aux Hommes'' ('Moško opatijo'), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju. === Povojni Caen === Povojna dela so vključevala rekonstrukcijo celotnih mestnih okrožij in univerzitetnega kampusa. Trajala so 14 let (1948–1962) in so privedla do sedanje urbanizacije Caena. Ker je Caen v vojni izgubil veliko svojih zgodovinskih četrti in univerzitetnega kampusa, nima vzdušja tradicionalnega normanskega mesta, kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville ali Bayeux. Filmska in foto enota kanadske vojske je nekaj tednov pozneje posnela ofenzivo na ''dan D'' in ''preboj pri Ornu''. Nekaj ​​mesecev pozneje se je vrnila, da bi dokumentirala prizadevanja za obnovo mesta. Nastali film z naslovom ''Ne moreš ubiti mesta'' je shranjen v Nacionalnem arhivu Kanade. == Geografija == Caen leži na območju visoke vlažnosti. Skozi mesto teče [[Orne (reka)|reka Orne]], pa tudi manjše reke, znane kot ''les Odons'', ki so večinoma zakopane pod mestom, da bi izboljšali mestno higieno. Caen ima veliko poplavno območje, imenovano ''La prairie'', ki je okoli hipodroma, nedaleč od reke Orne, ki je redno poplavljena.<ref>{{Cite web |title=La Prairie de Caen |url=http://caen.fr/publications/prairie-caen |access-date=23 March 2018 |website=CAEN |language=fr}}{{Dead link|date=October 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite news |title=EN IMAGES. Caen : inondations autour de la Prairie |language=fr-FR |work=Ouest-France.fr |url=https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |access-date=23 March 2018 |archive-date=20 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210820061100/https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/en-images-caen-les-photos-de-la-prairie-inondee-5444265 |url-status=live }}</ref> Caen je 10 km oddaljen od Rokavskega preliva. V času vladavine [[Napoleon III.|Napoleona III.]] je bil zgrajen kanal (''Canal de Caen à la Mer''), ki je vzporeden z Orno, da bi mesto ves čas povezal z morjem. Kanal doseže Rokavski preliv pri Ouistrehamu. Zapornica preprečuje plimovanju in omogoča velikim ladjam plovbo po kanalu do sladkovodnih pristanišč v Caenu. Caen ima oceansko podnebje, ki je nekoliko blaženo zaradi rahlo vdolbine notranjosti. Kljub temu so poletja po francoskih standardih še vedno hladna, podnebje pa je značilno morsko z veliko padavinami, relativno skromnimi sončnimi urami in milimi zimami. == Uprava == [[Slika:Arrondissement de Caen.PNG|thumb|200px|Lega okrožja v regiji]] Caen je sedež petih kantonov: * Kanton Caen-1 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Bretteville-sur-Odon, del Caena, Mouen, Tourville-sur-Odon, Verson * Kanton Caen-2 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Authie, del Caena, Carpiquet, Saint-Contest, Saint-Germain-la-Blanche-Herbe, Villons-les-Buissons * Kanton Caen-3 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Épron, del Caena * Kanton Caen-4 - Njegov sedež je v Caenu; sestavlja ga del Caena * Kanton Caen-5 - Njegov sedež je v Caenu; sestavljajo ga občine Éterville, del Caena, Fleury-sur-Orne, Louvigny, Saint-André-sur-Orne Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni [[Bourguébus]], [[Bretteville-sur-Laize]], [[Cabourg]], [[Creully]], [[Douvres-la-Délivrande]], [[Évrecy]], [[Falaise, Calvados|Falaise-Jug/Sever]], [[Morteaux-Coulibœuf]], [[Ouistreham]], [[Thury-Harcourt]], [[Tilly-sur-Seulles]], [[Troarn]] in [[Villers-Bocage, Calvados|Villers-Bocage]] s 409.556 prebivalci. == Zanimivosti == [[Slika:Chevet abbHommes.JPG|thumb|right|280 px|Opatija sv. Štefana]] === Grad === '''[[Grad Caen|Grad]]''', ''Château de Caen'', je zgradil okoli leta 1060 [[Viljem Osvajalec]], ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali [[Henrik II. Angleški]] in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času [[Stoletna vojna|stoletne vojne]] (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje ''Musée des Beaux-Arts de Caen'' (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in ''Musée de Normandie'' (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini. === Opatije === Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji: '''[[Opatija sv. Štefana, Caen]],''' znano tudi kot ''Abbaye aux Hommes'' (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji ''Hôtel de Ville'' ([[mestna hiša]]) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji. '''[[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Opatijo Sainte-Trinité]]''' znano tudi kot ''Abbaye aux Dames'' (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (''conseil conseil régional'') Spodnje Normandie je v bližini. === Drugo === * [[Mestna hiša, Caen|Mestna hiša]] * ''Jardin Botanique de Caen'', zgodovinski botanični vrt * cerkev Saint-Pierre * [[Muzej Mémorial, Caen|Mémorial pour la Paix]] (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: "Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe". Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah. * ''Parc Festyland'', zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto. * ''Mondeville 2'' je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu. * ''Université de Caen''; univerzo je ustanovil leta [[1432]] angleški kralj [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]] in je ena najstarejših v Franciji. ===Slike=== <gallery> File:Escoville Angle.jpg|Hôtel d'Escoville, 16. st., Caen File:PlanCaenFortification.jpg|Risba fortifikacije Caena, avtor neznan, Bibliothèque Nationale, Pariz File:Chateau_Caen.jpg|Južno grajsko obzidje, ogromna trdnjava v centru mesta File:Caen gare bv.jpg|Gare de Caen, železniška postaja File:Tramway de Caen Station.jpg|Mestni tramvaj File:Normandie Calvados Caen6 tango7174.jpg|Cerkev Saint-Étienne-le-Vieux File:Caen-1.JPG|Notranjost cerkve Saint-Pierre File:Caen-2.JPG|Trdnjava File:Caen-3.JPG|Opatija sv. Štefana </gallery> === Pomembni krajani === Caen je rojstni kraj: * Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega; * Jean Bertaut (1552–1611), pesnik; * François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik; * François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec; * Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak; * [[Jean Regnault de Segrais]] (1624–1701), pesnik in romanopisec; * Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak; * René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj; * [[Pierre Varignon]] (1654–1722), matematik; * Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; ([[Jean-Paul Marat]] (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije); * François Henri Turpin (1709–1799), literat; * Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik; * Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj; * Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni; * Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar; * Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik; * [[Daniel François Esprit Auber]] (1782–1871), skladatelj; * Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog; * Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar; * Jules Danbé (1840–1905) dirigent; * [[André-Louis Danjon]] (1890–1967), astronom; * Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France. == Pobratena mesta == Caen je pobraten z:<ref name="Caen twinnings">{{navedi splet| url = http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| title = National Commission for Decentralised cooperation| accessdate = 26 December 2013| work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)| language = fr| archive-date = 2013-11-27| archive-url = https://archive.today/20131127063207/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=4#tabs3| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|title=Caen, terre d'échanges|author=Mairie de Caen|accessdate=28 September 2009|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420040713/http://www.ville-caen.fr/infos_mairie/VillesJumelles/|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" |- valign="top" | * {{flagicon|BUL}} [[Pernik]], [[Bolgarija]] * {{flagicon|USA}} [[Nashville, Tennessee]], [[ZDA]] (11. april 1991)<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Nashville sisters">{{navedi splet |url=http://www.scnashville.org/ |title=Sister Cities of Nashville |work=SCNashville.org|accessdate=3 August 2011}}</ref> * {{flagicon|USA}} [[Alexandria, Virginia]], ZDA (28. oktober 1991)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|USA}} [[Stevens Point, Wisconsin]], ZDA || * {{flagicon|UK}} [[Coventry]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<ref name="Coventry twinnings">{{navedi splet|url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605|title=Coventry's twin towns|accessdate=6 August 2013|last=Griffin|first=Mary|date=2 August 2011|work=Coventry Telegraph}}</ref><ref name="Coventry twins">{{navedi splet|url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|title=Coventry - Twin towns and cities|accessdate=6 August 2013|work=Coventry City Council.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities|archivedate=2013-04-12|url-status=live}}</ref><ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> * {{flagicon|UK}} [[Portsmouth]], Velika Britanija<ref name="Caen twinnings"/><ref name="Archant twinning"/><ref name="Hampshire">(6 June 1987){{navedi splet |url=http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |title=Twin Towns in Hampshire |publisher=www3.hants.gov.uk |accessdate=6 November 2009 |archive-date=2009-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091130120441/http://www3.hants.gov.uk/localpages/twintown.htm |url-status=dead }}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Würzburg]], [[Nemčija]] (maj 1962)<ref name="Caen twinnings"/> * {{flagicon|SEN}} [[Thiès]], [[Senegal]] (2. junij 1992)<ref name="Caen twinnings"/> |} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |url = http://openlibrary.org/books/OL24627024M/A_handbook_for_travellers_in_France |title = A handbook for travellers in France |publication-date = 1861 |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n536/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Adam and Charles Black |publication-place = Edinburgh |title = Guide to the north of France |publication-date = 1876 |author = C. B. Black |chapter-url= http://www.archive.org/stream/guidetonorthfra01blacgoog#page/n312/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipsic |title = Northern France |url = http://openlibrary.org/books/OL24872324M/Northern_France |publication-date = 1899 |oclc = 2229516 |chapter-url= http://www26.us.archive.org/stream/northernfrance00karl#page/166/mode/2up |chapter= Caen }} * {{Citation |publisher = Encyclopaedia Britannica |publication-place = New York |title = The Encyclopaedia Britannica |chapter-url = http://archive.org/stream/encyclopaediabri04chisrich#page/936/mode/2up |chapter= Caen |publication-date = 1910 |oclc = 14782424 |edition=11th }} * Joseph Decaëns and Adrien Dubois (ed.), ''Caen Castle. A ten Centuries Old Fortress within the Town'', Publications du CRAHM, 2010, ISBN 978-2-902685-75-2, [http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 Publications du CRAHM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606034828/http://www.unicaen.fr/ufr/histoire/craham/publications/spip.php?article258 |date=2011-06-06 }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Caen}} * [http://www.ville-caen.fr/ Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081106223137/http://agglo-caen.fr/ |date=2008-11-06 }} {{fr}} * {{Wayback |date=20071212181143 |url=http://www.agglo-caen.fr/ |title=Caen Borough Council }} {{Fr icon}} * [http://www.britannica.com/eb/article-9018515/Caen Encyclopaedia Britannica Caen] * [http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp Mémorial pour la Paix museum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070801165221/http://www.memorial-caen.fr/portail_gb/hp/hp.asp |date=2007-08-01 }} * [http://www.informationfrance.com/caen.php Caen, vodič po mestu] {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} {{Calvados communes}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Calvados]] [[Kategorija:Pristanišča v Franciji]] [[Kategorija:Caen]] 42k7lr14i7lh1sraez9xk5eexa8ngd4 2 126606 6708875 6226977 2026-07-09T14:20:29Z Mafijec 3234 6708875 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#f3f9ff; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" |--- |{{Uporabnik Slovenija}} |- |{{uporabnik Evropska unija}} |- | {{User sl}} |- | {{User en-3}} |- | {{User de-2}} |- | {{User win}} |- | {{User linux}} |- |{{Uporabnik moški}} |} {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#e6ffff; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" |--- bgcolor="#aaaaff" | align=center colspan=4| '''Obiskane države''' |--- | [[Slika:Flag of Yugoslavia (1946–1992).svg|60px|SFR Jugoslavija]] | [[Slika:Flag of Austria.svg|60px|Avstrija]] | [[Slika:Flag of Italy.svg|60px|Italija]] | [[Slika:Flag of Slovenia.svg|60px|Slovenija]] |--- | [[Slika:Flag of Croatia.svg|60px|Hrvaška]] | [[Slika:Flag of Germany.svg|60px|Nemčija]] | [[Slika:Flag of France.svg|60px|Francija]] | [[Slika:Flag of Spain.svg|60px|Španija]] |--- | [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|60px|Češka]] | [[Slika:Flag of Hungary.svg|60px|Madžarska]] | [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|60px|Nizozemska]] | [[Slika:Flag of Belgium.svg|60px|Belgija]] |--- | [[Slika:Flag of Luxembourg.svg|60px|Luksemburg]] | [[Slika:Flag of Switzerland.svg|60px|Švica]] | [[Slika:Flag of Liechtenstein.svg|60px|Lihtenštajn]] | [[Slika:Flag of USA.svg|60px|ZDA]] |--- | [[Slika:Flag of Slovakia.svg|60px|Slovaška]] | [[Slika:Flag of Canada.svg|60px|Kanada]] | [[Slika:Flag of San Marino.svg|60px|San Marino]] | [[Slika:Flag of Serbia.svg|60px|Srbija]] |--- | [[Slika:Flag of Poland.svg|60px|Poljska]] | [[Slika:Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg|60px|Bosna in Hercegovina]] | [[Slika:Flag_of_Morocco.svg|60px|Maroko]] | [[Slika:Flag_of_Turkey.svg|60px|Turčija]] |--- | [[Slika:Flag of Portugal.svg|60px|Portugalska]] | [[Slika:Flag of Malta.svg|60px|Malta]] | [[Slika:Flag of Albania.svg|60px|Albanija]] |} efoble84lraw9k1hfwcqu773z363zo0 6708876 6708875 2026-07-09T14:22:34Z Mafijec 3234 6708876 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#f3f9ff; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" |--- |{{Uporabnik Slovenija}} |- |{{uporabnik Evropska unija}} |- | {{User sl}} |- | {{User en-3}} |- | {{User de-2}} |- | {{User win}} |- | {{User linux}} |- |{{Uporabnik moški}} |} {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#e6ffff; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" |--- bgcolor="#aaaaff" | align=center colspan=5| '''Obiskane države''' |--- | [[Slika:Flag of Yugoslavia (1946–1992).svg|60px|SFR Jugoslavija]] | [[Slika:Flag of Austria.svg|60px|Avstrija]] | [[Slika:Flag of Italy.svg|60px|Italija]] | [[Slika:Flag of Slovenia.svg|60px|Slovenija]] | [[Slika:Flag of Croatia.svg|60px|Hrvaška]] |--- | [[Slika:Flag of Germany.svg|60px|Nemčija]] | [[Slika:Flag of France.svg|60px|Francija]] | [[Slika:Flag of Spain.svg|60px|Španija]] | [[Slika:Flag of the Czech Republic.svg|60px|Češka]] | [[Slika:Flag of Hungary.svg|60px|Madžarska]] |--- | [[Slika:Flag of the Netherlands.svg|60px|Nizozemska]] | [[Slika:Flag of Belgium.svg|60px|Belgija]] | [[Slika:Flag of Luxembourg.svg|60px|Luksemburg]] | [[Slika:Flag of Switzerland.svg|60px|Švica]] | [[Slika:Flag of Liechtenstein.svg|60px|Lihtenštajn]] |--- | [[Slika:Flag of USA.svg|60px|ZDA]] | [[Slika:Flag of Slovakia.svg|60px|Slovaška]] | [[Slika:Flag of Canada.svg|60px|Kanada]] | [[Slika:Flag of San Marino.svg|60px|San Marino]] | [[Slika:Flag of Serbia.svg|60px|Srbija]] |--- | [[Slika:Flag of Poland.svg|60px|Poljska]] | [[Slika:Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg|60px|Bosna in Hercegovina]] | [[Slika:Flag_of_Morocco.svg|60px|Maroko]] | [[Slika:Flag_of_Turkey.svg|60px|Turčija]] | [[Slika:Flag of Portugal.svg|60px|Portugalska]] |--- | [[Slika:Flag of Malta.svg|60px|Malta]] | [[Slika:Flag of Albania.svg|60px|Albanija]] |} 1efyqrqwtvouigs8yrbr0fmmw1h3rvx 0 135273 6709199 6703017 2026-07-10T10:50:22Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6709199 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Boris Cavazza |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = |children=4, med njimi<br> [[Sebastijan Cavazza]]| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])<br>[[Oriana Girotto]]<br>[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes }} '''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]].<ref name=":1" /> Spada med najpomembnejše slovenske igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}</ref> Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,<ref name=":1" /> še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].<ref>{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06}}</ref> Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',<ref name=":2" /> ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodnja leta in delo na morju == Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Igralstvo == Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].<ref name=":1" /> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.<ref name=":1" /> == Razmerja in otroci == Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}</ref> Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.<ref>{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}</ref> V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].<ref>{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}</ref>. Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]]. [[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022). == Filmografija == [[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']] * ''[[Peta zaseda]]'' (1968) * ''[[To so gadi]]'' (1976) * ''[[Iskanja]]'' (1979) * ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982) * ''[[Leta odločitve]]'' (1984) * ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987) * ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV) * ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992) * ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) * ''[[Piran - Pirano]]'' (2010) * ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013) * ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017) *''[[Igor in Rosa]]'' (2019) === TV serije === * [[Vest in pločevina]] (1974) *[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79) == Diskografija == * ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}</ref> === Slovenska popevka === * 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) * [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov *[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza] *[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava) * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175078842 Boris Cavazza: "Režiranje je za igralca zelo spodbudno"]. Naši umetniki pred mikrofonom (12. oktober 2024). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] fa2dd5jryzfyezzkcsbtig9qjler7yb 0 135629 6709186 6436318 2026-07-10T10:25:24Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Lake Ossiach inserted. 6709186 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Osojsko jezero<br>Ossiacher See |image_lake = Aerial image of Lake Ossiach (view from the east).jpg |caption_lake = |image_bathymetry = |caption_bathymetry = |pushpin_map = Avstrija |location = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |coords = {{koord|46|40|N|13|58|E|type:waterbody_region:AT|display=inline,title}} |type = |inflow = Tiebel |outflow = Seebach v [[Drava|Dravo]] |catchment = |basin_countries = Avstrija |length = 11 km |width = 1700 m |area = 10,5 km² |depth = 19,6 m |max-depth = 52 m |volume = 206 km³ |residence_time = 1,8 leta |shore = |elevation = 501 m |islands = |cities = Annenheim, Sattendorf, Bodensdorf, Steindorf, Ossiach }} [[Slika:Ossiacher See mit Blick Richtung Westen, Strandbad Annenheim.jpg|thumb|Osojsko jezero]] '''Osojsko jezero''' ([[nemščina|nemško]] in v Avstriji imenovano '''''Ossiacher See''''') je [[ledenik|ledeniško]] [[jezero]], na nadmorski višini 488 [[nadmorska višina|mnm]], severno od [[Beljak]]a na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. == Geografija == Jezero leži na nadmorski višini 501 m. in je na najgloblji točki 52 m globoko. Površina je približno 10,5 km². Od jugozahoda do severovzhoda meri okoli 10,2 km, na najožji točki pri [[Osoje, Avstrija|Osojah]] (''Ossiach'') je približno 600 m široko. Jezero leži med gozdnatimi strmimi pobočji [[Osojščica|Osojščice]] (''Gerlitzen'') na severu in zahodnim vznožjem [[Osojske Ture|Osojskih Tur]] (''Ossiacher Tauern'') na jugu. Jezero je pretočno, zato se v fazi cirkulacije spomladi in pozno jeseni voda meša do dna. Naravno jezersko in obalno območje jezera je razglašeno za naravni rezervat in zavarovano območje. Vzhodni zaliv zaseda [[močvirje]] Bleistätter, skozi katerega teče potok Tiebel, jezerski pritok. Iz jezera izteka Villacher Seebach (Beljaška Jezernica) v [[Drava|Dravo]]. Glavno mesto ob jezeru so Osoje z znamenitim [[Benediktinski samostan Osoje|Osojskim samostanom]], največja občina v Beljaku, z okrožjem Landskron. Preostanek jezera je razdeljen med občine [[Trebinja (Avstrijska Koroška)|Trebinja]] (''Treffen'') z Annenheimom, Sattendorfom in Steindorfom z naseljem Bodensdorf. Jezero je nastalo v zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] po umiku [[Dravski ledenik|Dravskega ledenika]] proti zahodu. == Flora in favna == Plavajoče rastline na jezeru so [[beli lokvanj]] (''Nymphaea alba'') in [[rumeni blatnik]] (''Nuphar lutea''). Proti kopnemu sledi [[jezerski biček]] (''Scirpus lacustris'') in [[širokolistni rogoz]], nato [[trstičevje]] (''Phragmites australis''). Redke rastlinske vrste v trstičju so [[pravi kolmež]] (''Acorus calamus''), ki raste pogosto skupaj z ''Sparganium erectum'' in [[močvirska perunika|močvirsko peruniko]] (''Iris pseudacorus''). Dlje sledi pas velikega [[Šaš (rastlina) |šaš]]a, predvsem kepe [[togi šaš|togega šaša]] (''Carex elata''), čemur sledi gozd [[črna jelša|črne jelše]]. Močvirja danes v veliki meri nadomeščajo travniki, pašniki in polja. Posebnost na področju Tiebelmündunga je [[vodni orešek]] (''Trapa natans''). <ref name="Spielvogel">Ilse Spielvogel-Bodo: ''Der Ossiacher See zwischen gestern und heute. Geschichte, Kunst, Landeskunde der Seeregion mit den Gemeinden Ossiach, Steindorf/Bodensdorf, Treffen, Villach/Landskron und Feldkirchen in Kärnten''. 2., geänderte Auflage. Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft, Klagenfurt 1998, ISBN 3-85391-149-8, S. 9–16.</ref> V jezeru se pojavljajo naslednje 21 vrste rib<ref name="KIS2009">Kärntner Institut für Seenforschung: ''Der Ossiacher See. Kärnten – Österreich. Limnologische Langzeitentwicklung 1964 – 2005''. Kärntner Institut für Seenforschung, Klagenfurt 2009. – [http://www.kis.ktn.gv.at/173022_DE%2d%2dlzs%5f2009%5fossiach.pdf Volltext online (PDF; 3,2 MB)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180521021514/http://www.kis.ktn.gv.at/173022_DE%2d%2dlzs%5f2009%5fossiach.pdf |date=2018-05-21 }}.</ref>: * velika ozimica (''Coregonus lavaretus'') * jezerska postrv (''Salmo trutta f. Lacustris'') * šarenka (''Oncorhynchus mykiss'') * navadna ščuka (''Esox lucius'') * [[evropski som]] (''Silurus glanis'') * menek (''Lota lota'') * rdeča jegulja (''Anguilla anguilla'') * ''Leuciscus delineatus'' * [[ploščič]] (''Abramis brama'') * androga (''Blicca bjoerkna'') * [[navadni koreselj]] (''Carassius carassius'') * [[krap]] (''Cyprinus carpio'') * [[zelenika]] (''Alburnus alburnus'') * [[rdečeoka]] (''Rutilus rutilus'') * [[rdečeperka]] (''Scardinius erythrophthalmus'') * [[linj]] (''Tinca tinca'') * [[ogrica]] (''Vimba vimba'') * navadni ostriž (''Perca fluviatilis'') * [[smuč]] (''Sander lucioperca'') * [[sončni ostriž]] (''Lepomis gibbosus'') * navadna mrena (''Barbus barbus'') Ingo Findegg je v svojem delu leta 1934 <ref>Ingo Findenegg: ''Beiträge zur Kenntnis des Ossiacher Sees''. Carinthia II, 123./124. Jahrgang 1934, S. 61–78. – [http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/CAR_123_43_124_44_0061-0078.pdf Volltext online (PDF; 2,7&nbsp;MB)].</ref> dodatno imenoval naslednje vrste: ''Gobio gobio'', pezdirk (''Rhodeus sericeus amarus''), ''Aburnoides bipunctatus'', [[Jez (riba)|jez]] (''Leuciscus idus''), [[klenič]] (''Leuciscus leuciscus''), [[Babica (riba)|babica]] (Barbatula barbatula). Rečni raki v jezeru so bili leta 1890 prvi na Koroškem, a so jih napadli ''Aphanomyces astaci''. Danes posamezne primere opažajo znova in znova, in so se morda preselili iz okoliških potokov. Školjka potujoča trikotničarka (''dreissena polymorpha'') je bila uvedena leta 1972 in se je močno razširila. Tipične vodne ptice na jezeru so [[čopasti ponirek]], [[liska]] in [[mlakarica]]. Redke so [[mokož]], [[čapljica]], ''Locustella luscinioides'' in [[Rakar (ptič)|rakar]], plašica (''Remiz pendulinus''), [[kobilar]] (''Oriolus oriolus'') in [[vodomec]]. Populacija ptic je v zadnjih desetih letih stabilna. == Turizem == [[Slika:Blick von der Gerlitzen auf den Ossiacher See 2003.jpg|thumb|Pogled iz Osojščice]] Osojsko jezero je pomembno turistično območje z okoli dva milijona nočitev na leto. Najpomembnejša letovišča ob jezeru so Annenheim, Sattendorf, Bodensdorf, Steindorf in Osoje. Okoli jezera vodi ''Ossiacherseeradweg R2'' približno 25 km dolga kolesarska pot. Z etapama 18 do 20 gre skozi tudi [[Pot Alpe Adria]] ali ''Alpe Adria Trail'', 690 km dolga pešpot, ki vodi od vznožja [[Veliki Klek|Grossglocknerja]] na Avstrijskem Koroškem do Milj (''Muggia'') v Furlaniji-Julijski krajini na italijanski jadranski obali. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Matthias Maierbrugger: Ferien am Ossiacher See. Heyn, Klagenfurt 1970. (93 Seiten; allgemeines Überblickswerk mit geschichtlichem Abriss der umliegende Orte ohne weiterführende Fußnoten). (Erweiterte Auflage 1978: ISBN 3-85366-273-0). == Zunanje povezave == {{Commons category| Ossiacher See}} * [http://www.region-villach.at/ Offizielles Tourismusbüro der Region] * [http://www.kis.ktn.gv.at/166897_DE- Ossiacher See (Kärntner Institut für Seenforschung)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180521021404/http://www.kis.ktn.gv.at/166897_DE- |date=2018-05-21 }} * [http://www.kis.ktn.gv.at/188642_DE-Seen-Seen_erleben.?seeid=29 Badestellen am Ossiacher See] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190124120009/http://www.kis.ktn.gv.at/188642_DE-Seen-Seen_erleben.?seeid=29 |date=2019-01-24 }} {{Jezera na avstrijskem Koroškem}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Osojske Ture}} [[Kategorija:Jezera na Koroškem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] {{normativna kontrola}} 9adv6n3fla4r1979g5uqo3yet5off86 0 136774 6708809 6488840 2026-07-09T12:06:22Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Burgundija]] na [[Burgundija (kraljestvo)]]: razčiščevanje pojmov 6488840 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}} [[Slika:Armoiries Bourgogne Moderne.png|180px|thumb|Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije]] [[Slika:France 12thC.jpg|right|thumb|Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid [[William R. Shepherd]]a.]] '''Burgundija''' ([[francoščina|francosko]] '''Bourgogne''', [[nemščina|nemško]] '''Burgund''') je zgodovinsko [[Francija|francosko]] ozemlje, naseljeno zapovrstjo z [[Galci]], [[Rimljani]], različnimi [[Germani|germanskimi ljudstvi]], od katerih so bili najpomembnejši [[Franki]] in [[Burgundi]]; slednji so dali ozemlju tudi ime. Kasneje je bilo ozemlje porazdeljeno na [[Burgundsko vojvodstvo]] (zahodni del) in [[Grofija Burgundija|Grofijo Burgundijo]] (vzhodni del). Večjo slavo je poželo Burgundsko vojvodstvo, kasnejša provinca Burgundija, medtem ko je grofija postala provinca [[Franche-Comté]]. Sodobna administrativna regija [[Burgundija (regija)|Burgundija]] je v glavnem izšla iz nekdanjega Burgundskega vojvodstva. == Zgodovina == [[Burgundi]] so bili germansko ljudstvo, ki so nadomestili rimsko oblast po [[Zaton Rimskega cesarstva|zlomu]] zahodnega dela [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. V letu [[411]] so prešli [[Ren]] in ustanovili svoje kraljestvo s središčem v [[Worms]]u. Sredi ponavljajočih se bojev med Rimljani in [[Huni]] je [[Burgundi#Ustanovitev kraljestva|Burgundsko kraljestvo]] sčasoma zavzemalo ozemlje ob meji sedanjih Francije, [[Italija|Italije]] in [[Švica|Švice]]. Leta [[534]] so [[Franki]] porazili [[Godomar II.|Godomarja II.]], poslednjega burgundskega kralja, ozemlje pa priključili svojemu hitro rastočemu imperiju. Obstoj sodobne Burgundije korenini v razdelitvi [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] konec 9. stoletja. V tem času so obstajale tri Burgundije: [[Kraljevina Zgornja Burgundija]] okoli [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], [[Kraljevina Spodnja Burgundija]] v [[Provansa|Provansi]] in [[Vojvodina Burgundija|Burgundsko vojvodstvo]]. Obe kraljestvi sta bili leta [[933]] združeni, v letu [[1032]] pa vključeni v [[Sveto rimsko cesarstvo]] pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]], medtem ko je v letu [[1003]] Vojvodina prešla k francoski kroni. V srednjem veku je bila Burgundija središče verskega življenja v zahodni Evropi s cerkvami in samostani v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Štefan Harding#Nova ustanova - Cistercium (Citeaux)|Citeauxu]] in [[Opatija Vézelay|Vézelayu]]. [[Slika:Shepherd-c-076.jpg|thumb|left|Burgundija znotraj Francije 14. stoletja, zemljevid Williama R. Shepherda.]] [[Slika:Map France 1477-fr.svg|thumb|right|Ozemlje Francije leta 1477.]] Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] je francoski kralj [[Ivan II. Francoski|Ivan II.]] raje podelil vojvodstvo svojemu mlajšemu sinu, kot bi ga prepustil svojemu nasledniku na prestolu. Vojvodstvo je ob sestavljanju svojega imperija, v glavnem s porokami, od Švice do [[Severno morje|Severnega morja]], kmalu postalo glavni tekmec francoske krone. Vključevalo je številne posesti na obeh straneh tedaj simbolne meje med Francoskim kraljestvom in Svetim rimskim cesarstvom. Njegova ekonomska moč se je nahajala v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], zlasti v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Vojvodina Brabant|Brabantu]]. Dvor v [[Dijon]]u je bil tako ekonomsko kot kulturno veliko bolj sijoč kot francoski dvor. Leta [[1477]] je bil v bitki ubit zadnji burgundski vojvoda [[Karel Predrzni]]. Njegova hči [[Marija Burgundska|Marija]] se je poročila s kasnejšim nemškim kraljem in cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Habsburškim]]. Bojevanje za burgundsko dediščino med njim in francoskim kraljem se je končalo leta 1493 z mirom v [[Senlis]]u. Francija je tedaj dobila nazaj matično vojvodino Burgundijo (kasnejšo francosko pokrajino [[Burgundija (regija)|Burgundijo]]), ki je spet postala francoska kronska dežela, [[Grofija Burgundija|grofijo Burgundijo]] pa so dobili Habsburžani; v francosko kraljestvo je bila vključena šele leta [[1678]] s [[Nijmegenski mir|sporazumom]] iz [[Nijmegen|Nijmegna]]. [[Kategorija:Burgundija|*]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Zgodovina Nizozemske]] [[Kategorija:Zgodovina Luksemburga]] {{normativna kontrola}} 0sir4gbgyf3cerm8sa2o5b7kl02ikkz 6708835 6708809 2026-07-09T12:53:24Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6708835 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}} [[File:Les 4 commendement de bourgognes.png|thumb|right|220px|Glavne zgodovinske regije Burgundije]] '''Kraljevina Burgundija''', poimenovana po germanskem plemenu [[Burgundi|Burgundov]], je bilo ime, ki so ga v srednjem veku uporabljala različna zaporedna kraljestva s središčem v zgodovinski [[Burgundija (regija)|regiji Burgundija]]. Osrčje zgodovinske Burgundije se ujema z obmejnim območjem med [[Francija|Francijo]] in [[Švica|Švico]] ter vključuje večji sodobni mesti [[Ženeva|Ženevo]] in [[Lyon]]. Kot politična entiteta je Burgundija obstajala v več oblikah z različnimi mejami. V 9. stoletju je bila razdeljena na Zgornjo in Spodnjo Burgundijo ter Provanso. Dve od teh entitet, prva ustanovljena okoli 6. stoletja in druga okoli 11. stoletja, sta se imenovali Kraljevina Burgundija. Kasnejši nasledniki te države so bili Kraljevina Provansa, [[Burgundsko vojvodstvo]] in [[Grofija Burgundija]] (vzhodni del). Večjo slavo je poželo Burgundsko vojvodstvo, kasnejša provinca Burgundija, medtem ko je grofija postala provinca [[Franche-Comté]]. Sodobna administrativna regija [[Burgundija (regija)|Burgundija]] je v glavnem izšla iz nekdanjega Burgundskega vojvodstva. == Kraljestvo Burgundcev (411–534) {{glavni|Kraljestvo Burgundcev}} [[File:Karte Koenigreich Burgund DE.png|thumb|Kraljestvo Burgundcev po naselitvi v Savoji leta 443]] Burgundija je dobila ime po germanskem plemenu Burgundov, ki so morda izvirali z otoka Bornholm, čigar ime je bilo v stari nordijski dikciji Burgundarholmr ('Otok Burgundov'). Burgundsko ime je bilo morda tudi splošno germansko ime za 'višavce', saj je bilo lahko ime več kot enega nepovezanega plemena. Iz svoje prve dokumentirane lokacije na Srednjem [[Ren]]u so se preselili proti jugu v rimsko [[Galija|Galijo]] in se v velikem številu naselili na ozemlju Sapaudije, v današnji zahodni Švici in severovzhodni Franciji, preden so svojo oblast razširili še južneje v dolino [[Rona|Rone]] in ustanovili barbarsko kraljestvo Burgundcev. Prvi dokumentirani, čeprav zgodovinsko nepotrjeni, kralj Burgundov je bil Gjúki (Gebicca), ki je živel v poznem 4. stoletju. Med prečkanjem Rena leta 406 so se Burgundi naselili kot ''federati'' v rimski provinci ''[[Spodnja Germanija|Germania Secunda]]'' ob srednjem Renu. Njihov položaj se je poslabšal, ko je okoli leta 430 njihov kralj Gunter začel več vpadov v sosednjo [[Belgijska Galija|Belgijsko Galijo]], kar je leta 436 privedlo do uničujočega poraza združenih rimskih in hunskih čet pod poveljstvom [[Flavij Ecij|Flavija Ecija]] v bližini [[Worms]]a (osrednjega središča srednjeveške pesnitve ''[[Pesem o Nibelungih]]''). Od leta 443 naprej so se preostali Burgundi naselili v regiji Sapaudia, spet kot ''federati'', v rimski provinci [[Sekvani|Maxima Sequanorum]] (današnja zahodna Švica in severovzhodna Francija). Njihova prizadevanja za širitev kraljestva po reki Roni so jih pripeljala v konflikt z [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskim kraljestvom]] na jugu. Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 se je kralj Gundobad povezal z mogočnim frankovskim kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] proti grožnji [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]]. Nato je lahko organiziral burgundske pridobitve na podlagi ''Lex Burgundionum'', zgodnjegermanskega zakonika. Propad kraljestva se je začel, ko so ga napadli njihovi nekdanji frankovski zavezniki. Leta 523 so sinovi Klodvika I. začeli pohod v burgundskih deželah, ki jih je spodbudila njihova mati Klotilda, čigar očeta, kralja Hilperika II. Burgundskega, je ubil Gundobad. Leta 532 so Franki Burgunde odločno premagali pri Autunu, nakar je bil ubit kralj [[Godomar II.]], burgundska dežela pa je bila leta 534 priključena [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskemu cesarstvu]]. == Merovinška Burgundija (534–751) == [[File:Map Burgundian Kingdom 2 EN.png|thumb|Burgundija kot del Frankovskega cesarstva med letoma 534 in 843]] Čeprav ni bilo več neodvisnega Burgundskega kraljestva, je Burgundija ostala ena od treh glavnih političnih skupnosti, ki so skupaj z [[Avstrazija|Avstrazijo]] in [[Nevstrija|Nevstrijo]] opredeljevale osrednje frankovsko kraljestvo.<ref name=Grosse>{{cite book|author=Rolf Grosse |title=Du royaume franc aux origines de la France et de l'Allemagne 800–1214 |publisher=Presses Universitaires du Septentrion |date=2014 }}</ref> Med letoma 561 in 592 ter med 639 in 737 je več vladarjev frankovske [[Merovingi|merovinške dinastije]] uporabljalo naziv ''kralj Burgundije''. == Karolinška Burgundija (751–879) == Razdelitve Karlovega cesarstva s strani njegovih neposrednih karolinških dedičev so privedle do kratkotrajnega [[Srednjefrankovsko kraljestvo|Srednjefrankovskega kraljestva]], ki je bilo ustanovljeno po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843. Vključevalo je ozemlja od Severnega morja do južne Italije in mu je vladal cesar [[Lotar I.]] Severozahodni del nekdanjih burgundskih dežel je bil vključen v [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] kot [[Vojvodina Burgundija]] s prestolnico v [[Dijon]]u. Kmalu pred svojo smrtjo leta 855 je Lotar I. svoje kraljestvo razdelil med svoje tri sinove na tri dele: [[Lotaringija]], Kraljevina Italijo (Sveto Rimsko cesarstvo) ter regiji [[Spodnja Burgundija]] in [[Provansa]]. Slednji sta bili prepuščeni najmlajšemu sinu, znanemu kot [[Karel Provansalski]]. Ta razdelitev je povzročila še več konfliktov, saj so se starejši [[Karolingi]], ki so vladali Zahodni in Vzhodni Frankovski, imeli za prave dediče Srednje Frankovske. Ker je bil Karel Provansalski premlad za vladanje, je dejansko oblast imel regent, grof Girart II. Viennski, čigar žena je bila svakinja cesarja Lotarja I. Girart je bil močan regent, ki je branil kraljestvo pred [[Vikingi]], ki so plenili vse do [[Valence]]. Karlov stric, [[Karel Plešasti]] Zahodnofrankovski, je leta 861 poskušal posredovati v Provansi, potem ko je prejel prošnjo za posredovanje od grofa Arlesa. Vdrl je v Provanso vse do [[Mâcon]]a, preden ga je Hincmar iz Rheimsa ustavil. Leta 858 je grof Girart uredil, da se bo v primeru Karel Provansalski umrl brez dedičev kraljestvo Provansa vrnilo Karlovemu starejšemu bratu [[Lotar II.|Lotarju II.]], ki je vladal v Lotaringiji. Ko je Karel umrl leta 863, si je njegov najstarejši brat Ludvik II. zase prisvojil Provanso, zato je bilo kraljestvo razdeljeno med preostala dva brata: Lotar II. je prejel škofije Lyon, [[Vienne (naselje)|Vienne]] in [[Grenoble]], ki jih je upravljal Girart in Ludvik II. je prejel [[Arles]], [[Aix-en-Provence]] in [[Embrun]]. Po smrti Lotarja II. je [[Mersenski sporazum]] iz leta 870 dodelil severni del nekdanje Srednjefrankovske kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]] iz Vzhodnefrankovske, južna ozemlja Karla Provansalskega pa kralju Karlu Plešastemu iz Zahodnefrankovske. == Spodnja in Zgornja Burgundija (879–933) == [[File:Karte Hoch und Niederburgund EN.png|thumb|Kraljestva Zgornje in Spodnje Burgundije med letoma 879 in 933]] {{glavni|Spodnja Burgundija|Zgornja Burgundija}} Po strmoglavljenju Karla Plešastega leta 877 in smrti njegovega sina [[Ludvik Jecljavi|Ludvika Jecljavega]] dve leti pozneje se je frankovski plemič [[Boson Provansalski]] iz družine [[Bosonidi|Bosonidov]] leta 879 v Vienni razglasil za ''kralja Burgundije in Provanse''. Bosova vladavina je trajala do njegove smrti leta 887. Naslednje leto je [[Rudolf I. Burgundski]] iz starejše hiše Welf ustanovil lastno kraljestvo Zgornje Burgundije s središčem ob Ženevskem jezeru, ki je vključevalo dežele okoli [[Besançon]]a, ki so kasneje postale [[Franche-Comté]]. Medtem je Bosov sin Ludvik, kasneje znan kot [[Ludvik Slepi]], leta 890 v Valenciji postal kralj Spodnje Burgundije.{{R|Grosse|page=139}} Leta 933 je Rudolfov sin in dedič [[Rudolf II. Burgundski]] pridobil Spodnjo Burgundijo in združil obe kraljestvi v eno samo Burgundsko kraljestvo. == Kraljevina Burgundija-Arles (po letu 933) == [[File:Map_Kingdom_Arelat_EN.png|thumb|Kraljevina Arles (po letu 1032)]] {{glavni|Arleško kraljestvo}} Kraljevina Burgundija je obstajala neodvisno do leta 1032, čeprav se moč njenih monarhov ni raztezala veliko dlje od območja Ženevskega jezera. Leta 1032 je bila pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]] priključena [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]], ki je dvakrat prejel njeno krono, najprej v opatiji Payerne februarja 1033 in nato, po odbitju izziva Oda II. Bloiškega, v [[Ženevska stolnica|ženevski stolnici]] 1. avgusta 1034.{{R|Grosse|page=142}} Burgundija je bila nato eno od treh kraljestev znotraj srednjeveškega cesarstva, skupaj z Nemškim kraljestvom in Italijanskim kraljestvom. Od 12. stoletja je bilo znano tudi kot [[Arleško kraljestvo]].{{R|Grosse|page=140}} Kraljestvo se je postopoma razdrobilo, ko je bilo razdeljeno med dediče ali pa so bila ozemlja izgubljena in pridobljena z diplomacijo in dinastičnimi porokami. Cesarji so na splošno zanemarjali njegovo upravljanje, čeprav sta [[Friderik I. Barbarossa]] in [[Karel IV. Luksemburški]] leta 1178 oziroma 1365 v Arlesu opravila burgundsko kronanje. Friderik je leta 1157 v Besançonu sklical tudi cesarski zbor, ki je poudaril pomen ''regnum Burgundiae'' znotraj cesarstva.{{R|Grosse|page=143}} == Poskus oživitve Valoisa == [[File:Karte Haus Burgund 4 EN.png|thumb|Posed hiše Valois-Burgundija med vladavino Karla Drznega v poznem 15. stoletju]] Konec 15. stoletja je [[Karel Drzni]], vojvoda Burgundije, zasnoval projekt združitve svojih ozemelj (vojvodine Burgundije, Franche-Comtéja in Burgundske Nizozemske) v obnovljeno kraljestvo Burgundije, s katerim bi postal kralj. Karel in cesar [[Friderik III. Habsburški]] sta se lotila pogajanj, ki bi lahko privedla do kronanja v Trierju. Načrtovana slovesnost se ni zgodila, ker je cesar ponoči septembra 1473 pobegnil zaradi nezadovoljstva z vojvodovim odnosom. Vojvodina je na koncu prenehala obstajati kot neodvisno kraljestvo s porazom in smrtjo Karla v bitki pri Nancyju leta 1477. == Povzetek == Obstoj sodobne Burgundije korenini v razdelitvi [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] konec 9. stoletja. V tem času so obstajale tri Burgundije: [[Kraljevina Zgornja Burgundija]] okoli [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], [[Kraljevina Spodnja Burgundija]] v [[Provansa|Provansi]] in [[Vojvodina Burgundija|Burgundsko vojvodstvo]]. Obe kraljestvi sta bili leta 933 združeni, v letu 1032 pa vključeni v [[Sveto rimsko cesarstvo]] pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]], medtem ko je v letu [[1003]] Vojvodina prešla k francoski kroni. V srednjem veku je bila Burgundija središče verskega življenja v zahodni Evropi s cerkvami in samostani v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Štefan Harding#Nova ustanova - Cistercium (Citeaux)|Citeauxu]] in [[Opatija Vézelay|Vézelayu]]. <gallery> Slika:Armoiries Bourgogne Moderne.png|Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Slika:France 12thC.jpg|Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda Slika:Shepherd-c-076.jpg|Burgundija znotraj Francije 14. stoletja, zemljevid Williama R. Shepherda Slika:Map France 1477-fr.svg|Ozemlje Francije leta 1477 </gallery> Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] je francoski kralj [[Ivan II. Francoski|Ivan II.]] raje podelil vojvodstvo svojemu mlajšemu sinu, kot bi ga prepustil svojemu nasledniku na prestolu. Vojvodstvo je ob sestavljanju svojega imperija, v glavnem s porokami, od Švice do [[Severno morje|Severnega morja]], kmalu postalo glavni tekmec francoske krone. Vključevalo je številne posesti na obeh straneh tedaj simbolne meje med Francoskim kraljestvom in Svetim rimskim cesarstvom. Njegova ekonomska moč se je nahajala v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], zlasti v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Vojvodina Brabant|Brabantu]]. Dvor v [[Dijon]]u je bil tako ekonomsko kot kulturno veliko bolj sijoč kot francoski dvor. Leta 1477 je bil v bitki ubit zadnji burgundski vojvoda [[Karel Predrzni]]. Njegova hči [[Marija Burgundska|Marija]] se je poročila s kasnejšim nemškim kraljem in cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Habsburškim]]. Bojevanje za burgundsko dediščino med njim in francoskim kraljem se je končalo leta 1493 z mirom v [[Senlis]]u. Francija je tedaj dobila nazaj matično vojvodino Burgundijo (kasnejšo francosko pokrajino [[Burgundija (regija)|Burgundijo]]), ki je spet postala francoska kronska dežela, [[Grofija Burgundija|grofijo Burgundijo]] pa so dobili Habsburžani; v francosko kraljestvo je bila vključena šele leta 1678 s [[Nijmegenski mir|sporazumom]] iz [[Nijmegen|Nijmegna]]. == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|2}} *{{cite book |first=Christopher |last=Cope |title=Phoenix Frustrated: The Lost Kingdom of Burgundy |publisher=Constable |year=1987}} *{{cite book |first=Norman |last=Davies |author-link=|year=2011 |title=Vanished Kingdoms: The History of Half-Forgotten Europe |publisher=Penguin}} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne sous le règne de Frédéric II (1214–1250) |location=Grenoble |publisher=G. Dupont |year=1885 |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |archive-date=2021-01-22 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122130407/https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |url-status=live }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne (1138–1378): étude sur la formation territoriale de la France dans l'Ést et le Sudest |location=Paris |publisher=Picard |year=1891 |url=https://archive.org/details/leroyaumedarlese00four }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |chapter=The Kingdom of Burgundy or Arles from the Eleventh to the Fifteenth Century |title=The Cambridge Medieval History, VIII: The Close of the Middle Ages |editor=C. W. Previté-Orton |editor-link= |location=Cambridge |year=1959 |pages=306–31 |publisher=Cambridge University Press}} * {{Cite book|last=McKitterick|first=Rosamond|author-link=|title=The Frankish Kingdoms Under the Carolingians, 751-987|year=1983|location=Harlow|publisher=Longman|isbn=978-0-582-49005-5|url=https://books.google.com/books?id=wtNnAAAAMAAJ}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, I: The Alpine Son-in-Law of Edward the Elder |author-link=|first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=26 |issue=102 |year=1911 |pages=310–17 |doi=10.1093/ehr/xxvi.cii.310 |url=https://zenodo.org/record/1431718 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114170321/https://zenodo.org/record/1431718 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, II: Cisalpinus and Constantinus |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=27 |issue=106 |year=1912 |pages=299–309 |doi=10.1093/ehr/xxvii.cvi.299 |url=https://zenodo.org/record/1431720 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114191332/https://zenodo.org/record/1431720 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, III: The Union of the Two Kingdoms of Burgundy |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=28 |issue=109 |year=1913 |pages=106–12}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, IV: The Supposed Origin of Burgundia Minor |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=30 |issue=117 |year=1915 |pages=51–56 |doi=10.1093/ehr/xxx.cxvii.51 |url=https://zenodo.org/record/1431736 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114063953/https://zenodo.org/record/1431736 |url-status=live }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |author-link=|title=Boson et le royaume de Provence (855–933) |location=Chalon-sur-Saône |publisher=E. Bertrand |year=1899}} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Provence sous les Carolingiens, 855–933 |location=Paris |publisher=Émile Bouillon |year=1901 |url=https://archive.org/details/leroyaumedeprove00poupuoft }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Bourgogne, 888–1038: étude sur les origines du royaume d'Arles |location=Paris |publisher=Champion |year=1907 |url=http://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |archive-date=2021-06-12 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210612145735/https://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |url-status=live }} * {{Cite book|last=West|first=Charles|title=The Fall of a Carolingian Kingdom: Lotharingia, 855–869|year=2023|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-1-4875-4518-5|url=https://books.google.com/books?id=Sp_UEAAAQBAJ}} *{{cite book |first=Peter |last=Wilson |title=Heart of Europe: A History of the Holy Roman Empire |location=Cambridge, MA |publisher=Belknap Press |year=2016}} {{Refend}} [[Kategorija:Burgundija|*]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Zgodovina Nizozemske]] [[Kategorija:Zgodovina Luksemburga]] {{normativna kontrola}} 2mqcrwvawwi1s2eh93j8tmyi76l8sd6 6708837 6708835 2026-07-09T12:53:41Z Ljuba24b 92351 6708837 wikitext text/x-wiki [[File:Les 4 commendement de bourgognes.png|thumb|right|220px|Glavne zgodovinske regije Burgundije]] '''Kraljevina Burgundija''', poimenovana po germanskem plemenu [[Burgundi|Burgundov]], je bilo ime, ki so ga v srednjem veku uporabljala različna zaporedna kraljestva s središčem v zgodovinski [[Burgundija (regija)|regiji Burgundija]]. Osrčje zgodovinske Burgundije se ujema z obmejnim območjem med [[Francija|Francijo]] in [[Švica|Švico]] ter vključuje večji sodobni mesti [[Ženeva|Ženevo]] in [[Lyon]]. Kot politična entiteta je Burgundija obstajala v več oblikah z različnimi mejami. V 9. stoletju je bila razdeljena na Zgornjo in Spodnjo Burgundijo ter Provanso. Dve od teh entitet, prva ustanovljena okoli 6. stoletja in druga okoli 11. stoletja, sta se imenovali Kraljevina Burgundija. Kasnejši nasledniki te države so bili Kraljevina Provansa, [[Burgundsko vojvodstvo]] in [[Grofija Burgundija]] (vzhodni del). Večjo slavo je poželo Burgundsko vojvodstvo, kasnejša provinca Burgundija, medtem ko je grofija postala provinca [[Franche-Comté]]. Sodobna administrativna regija [[Burgundija (regija)|Burgundija]] je v glavnem izšla iz nekdanjega Burgundskega vojvodstva. == Kraljestvo Burgundcev (411–534) {{glavni|Kraljestvo Burgundcev}} [[File:Karte Koenigreich Burgund DE.png|thumb|Kraljestvo Burgundcev po naselitvi v Savoji leta 443]] Burgundija je dobila ime po germanskem plemenu Burgundov, ki so morda izvirali z otoka Bornholm, čigar ime je bilo v stari nordijski dikciji Burgundarholmr ('Otok Burgundov'). Burgundsko ime je bilo morda tudi splošno germansko ime za 'višavce', saj je bilo lahko ime več kot enega nepovezanega plemena. Iz svoje prve dokumentirane lokacije na Srednjem [[Ren]]u so se preselili proti jugu v rimsko [[Galija|Galijo]] in se v velikem številu naselili na ozemlju Sapaudije, v današnji zahodni Švici in severovzhodni Franciji, preden so svojo oblast razširili še južneje v dolino [[Rona|Rone]] in ustanovili barbarsko kraljestvo Burgundcev. Prvi dokumentirani, čeprav zgodovinsko nepotrjeni, kralj Burgundov je bil Gjúki (Gebicca), ki je živel v poznem 4. stoletju. Med prečkanjem Rena leta 406 so se Burgundi naselili kot ''federati'' v rimski provinci ''[[Spodnja Germanija|Germania Secunda]]'' ob srednjem Renu. Njihov položaj se je poslabšal, ko je okoli leta 430 njihov kralj Gunter začel več vpadov v sosednjo [[Belgijska Galija|Belgijsko Galijo]], kar je leta 436 privedlo do uničujočega poraza združenih rimskih in hunskih čet pod poveljstvom [[Flavij Ecij|Flavija Ecija]] v bližini [[Worms]]a (osrednjega središča srednjeveške pesnitve ''[[Pesem o Nibelungih]]''). Od leta 443 naprej so se preostali Burgundi naselili v regiji Sapaudia, spet kot ''federati'', v rimski provinci [[Sekvani|Maxima Sequanorum]] (današnja zahodna Švica in severovzhodna Francija). Njihova prizadevanja za širitev kraljestva po reki Roni so jih pripeljala v konflikt z [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskim kraljestvom]] na jugu. Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 se je kralj Gundobad povezal z mogočnim frankovskim kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] proti grožnji [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]]. Nato je lahko organiziral burgundske pridobitve na podlagi ''Lex Burgundionum'', zgodnjegermanskega zakonika. Propad kraljestva se je začel, ko so ga napadli njihovi nekdanji frankovski zavezniki. Leta 523 so sinovi Klodvika I. začeli pohod v burgundskih deželah, ki jih je spodbudila njihova mati Klotilda, čigar očeta, kralja Hilperika II. Burgundskega, je ubil Gundobad. Leta 532 so Franki Burgunde odločno premagali pri Autunu, nakar je bil ubit kralj [[Godomar II.]], burgundska dežela pa je bila leta 534 priključena [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskemu cesarstvu]]. == Merovinška Burgundija (534–751) == [[File:Map Burgundian Kingdom 2 EN.png|thumb|Burgundija kot del Frankovskega cesarstva med letoma 534 in 843]] Čeprav ni bilo več neodvisnega Burgundskega kraljestva, je Burgundija ostala ena od treh glavnih političnih skupnosti, ki so skupaj z [[Avstrazija|Avstrazijo]] in [[Nevstrija|Nevstrijo]] opredeljevale osrednje frankovsko kraljestvo.<ref name=Grosse>{{cite book|author=Rolf Grosse |title=Du royaume franc aux origines de la France et de l'Allemagne 800–1214 |publisher=Presses Universitaires du Septentrion |date=2014 }}</ref> Med letoma 561 in 592 ter med 639 in 737 je več vladarjev frankovske [[Merovingi|merovinške dinastije]] uporabljalo naziv ''kralj Burgundije''. == Karolinška Burgundija (751–879) == Razdelitve Karlovega cesarstva s strani njegovih neposrednih karolinških dedičev so privedle do kratkotrajnega [[Srednjefrankovsko kraljestvo|Srednjefrankovskega kraljestva]], ki je bilo ustanovljeno po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843. Vključevalo je ozemlja od Severnega morja do južne Italije in mu je vladal cesar [[Lotar I.]] Severozahodni del nekdanjih burgundskih dežel je bil vključen v [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] kot [[Vojvodina Burgundija]] s prestolnico v [[Dijon]]u. Kmalu pred svojo smrtjo leta 855 je Lotar I. svoje kraljestvo razdelil med svoje tri sinove na tri dele: [[Lotaringija]], Kraljevina Italijo (Sveto Rimsko cesarstvo) ter regiji [[Spodnja Burgundija]] in [[Provansa]]. Slednji sta bili prepuščeni najmlajšemu sinu, znanemu kot [[Karel Provansalski]]. Ta razdelitev je povzročila še več konfliktov, saj so se starejši [[Karolingi]], ki so vladali Zahodni in Vzhodni Frankovski, imeli za prave dediče Srednje Frankovske. Ker je bil Karel Provansalski premlad za vladanje, je dejansko oblast imel regent, grof Girart II. Viennski, čigar žena je bila svakinja cesarja Lotarja I. Girart je bil močan regent, ki je branil kraljestvo pred [[Vikingi]], ki so plenili vse do [[Valence]]. Karlov stric, [[Karel Plešasti]] Zahodnofrankovski, je leta 861 poskušal posredovati v Provansi, potem ko je prejel prošnjo za posredovanje od grofa Arlesa. Vdrl je v Provanso vse do [[Mâcon]]a, preden ga je Hincmar iz Rheimsa ustavil. Leta 858 je grof Girart uredil, da se bo v primeru Karel Provansalski umrl brez dedičev kraljestvo Provansa vrnilo Karlovemu starejšemu bratu [[Lotar II.|Lotarju II.]], ki je vladal v Lotaringiji. Ko je Karel umrl leta 863, si je njegov najstarejši brat Ludvik II. zase prisvojil Provanso, zato je bilo kraljestvo razdeljeno med preostala dva brata: Lotar II. je prejel škofije Lyon, [[Vienne (naselje)|Vienne]] in [[Grenoble]], ki jih je upravljal Girart in Ludvik II. je prejel [[Arles]], [[Aix-en-Provence]] in [[Embrun]]. Po smrti Lotarja II. je [[Mersenski sporazum]] iz leta 870 dodelil severni del nekdanje Srednjefrankovske kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]] iz Vzhodnefrankovske, južna ozemlja Karla Provansalskega pa kralju Karlu Plešastemu iz Zahodnefrankovske. == Spodnja in Zgornja Burgundija (879–933) == [[File:Karte Hoch und Niederburgund EN.png|thumb|Kraljestva Zgornje in Spodnje Burgundije med letoma 879 in 933]] {{glavni|Spodnja Burgundija|Zgornja Burgundija}} Po strmoglavljenju Karla Plešastega leta 877 in smrti njegovega sina [[Ludvik Jecljavi|Ludvika Jecljavega]] dve leti pozneje se je frankovski plemič [[Boson Provansalski]] iz družine [[Bosonidi|Bosonidov]] leta 879 v Vienni razglasil za ''kralja Burgundije in Provanse''. Bosova vladavina je trajala do njegove smrti leta 887. Naslednje leto je [[Rudolf I. Burgundski]] iz starejše hiše Welf ustanovil lastno kraljestvo Zgornje Burgundije s središčem ob Ženevskem jezeru, ki je vključevalo dežele okoli [[Besançon]]a, ki so kasneje postale [[Franche-Comté]]. Medtem je Bosov sin Ludvik, kasneje znan kot [[Ludvik Slepi]], leta 890 v Valenciji postal kralj Spodnje Burgundije.{{R|Grosse|page=139}} Leta 933 je Rudolfov sin in dedič [[Rudolf II. Burgundski]] pridobil Spodnjo Burgundijo in združil obe kraljestvi v eno samo Burgundsko kraljestvo. == Kraljevina Burgundija-Arles (po letu 933) == [[File:Map_Kingdom_Arelat_EN.png|thumb|Kraljevina Arles (po letu 1032)]] {{glavni|Arleško kraljestvo}} Kraljevina Burgundija je obstajala neodvisno do leta 1032, čeprav se moč njenih monarhov ni raztezala veliko dlje od območja Ženevskega jezera. Leta 1032 je bila pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]] priključena [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]], ki je dvakrat prejel njeno krono, najprej v opatiji Payerne februarja 1033 in nato, po odbitju izziva Oda II. Bloiškega, v [[Ženevska stolnica|ženevski stolnici]] 1. avgusta 1034.{{R|Grosse|page=142}} Burgundija je bila nato eno od treh kraljestev znotraj srednjeveškega cesarstva, skupaj z Nemškim kraljestvom in Italijanskim kraljestvom. Od 12. stoletja je bilo znano tudi kot [[Arleško kraljestvo]].{{R|Grosse|page=140}} Kraljestvo se je postopoma razdrobilo, ko je bilo razdeljeno med dediče ali pa so bila ozemlja izgubljena in pridobljena z diplomacijo in dinastičnimi porokami. Cesarji so na splošno zanemarjali njegovo upravljanje, čeprav sta [[Friderik I. Barbarossa]] in [[Karel IV. Luksemburški]] leta 1178 oziroma 1365 v Arlesu opravila burgundsko kronanje. Friderik je leta 1157 v Besançonu sklical tudi cesarski zbor, ki je poudaril pomen ''regnum Burgundiae'' znotraj cesarstva.{{R|Grosse|page=143}} == Poskus oživitve Valoisa == [[File:Karte Haus Burgund 4 EN.png|thumb|Posed hiše Valois-Burgundija med vladavino Karla Drznega v poznem 15. stoletju]] Konec 15. stoletja je [[Karel Drzni]], vojvoda Burgundije, zasnoval projekt združitve svojih ozemelj (vojvodine Burgundije, Franche-Comtéja in Burgundske Nizozemske) v obnovljeno kraljestvo Burgundije, s katerim bi postal kralj. Karel in cesar [[Friderik III. Habsburški]] sta se lotila pogajanj, ki bi lahko privedla do kronanja v Trierju. Načrtovana slovesnost se ni zgodila, ker je cesar ponoči septembra 1473 pobegnil zaradi nezadovoljstva z vojvodovim odnosom. Vojvodina je na koncu prenehala obstajati kot neodvisno kraljestvo s porazom in smrtjo Karla v bitki pri Nancyju leta 1477. == Povzetek == Obstoj sodobne Burgundije korenini v razdelitvi [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] konec 9. stoletja. V tem času so obstajale tri Burgundije: [[Kraljevina Zgornja Burgundija]] okoli [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], [[Kraljevina Spodnja Burgundija]] v [[Provansa|Provansi]] in [[Vojvodina Burgundija|Burgundsko vojvodstvo]]. Obe kraljestvi sta bili leta 933 združeni, v letu 1032 pa vključeni v [[Sveto rimsko cesarstvo]] pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]], medtem ko je v letu [[1003]] Vojvodina prešla k francoski kroni. V srednjem veku je bila Burgundija središče verskega življenja v zahodni Evropi s cerkvami in samostani v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Štefan Harding#Nova ustanova - Cistercium (Citeaux)|Citeauxu]] in [[Opatija Vézelay|Vézelayu]]. <gallery> Slika:Armoiries Bourgogne Moderne.png|Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Slika:France 12thC.jpg|Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda Slika:Shepherd-c-076.jpg|Burgundija znotraj Francije 14. stoletja, zemljevid Williama R. Shepherda Slika:Map France 1477-fr.svg|Ozemlje Francije leta 1477 </gallery> Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] je francoski kralj [[Ivan II. Francoski|Ivan II.]] raje podelil vojvodstvo svojemu mlajšemu sinu, kot bi ga prepustil svojemu nasledniku na prestolu. Vojvodstvo je ob sestavljanju svojega imperija, v glavnem s porokami, od Švice do [[Severno morje|Severnega morja]], kmalu postalo glavni tekmec francoske krone. Vključevalo je številne posesti na obeh straneh tedaj simbolne meje med Francoskim kraljestvom in Svetim rimskim cesarstvom. Njegova ekonomska moč se je nahajala v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], zlasti v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Vojvodina Brabant|Brabantu]]. Dvor v [[Dijon]]u je bil tako ekonomsko kot kulturno veliko bolj sijoč kot francoski dvor. Leta 1477 je bil v bitki ubit zadnji burgundski vojvoda [[Karel Predrzni]]. Njegova hči [[Marija Burgundska|Marija]] se je poročila s kasnejšim nemškim kraljem in cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Habsburškim]]. Bojevanje za burgundsko dediščino med njim in francoskim kraljem se je končalo leta 1493 z mirom v [[Senlis]]u. Francija je tedaj dobila nazaj matično vojvodino Burgundijo (kasnejšo francosko pokrajino [[Burgundija (regija)|Burgundijo]]), ki je spet postala francoska kronska dežela, [[Grofija Burgundija|grofijo Burgundijo]] pa so dobili Habsburžani; v francosko kraljestvo je bila vključena šele leta 1678 s [[Nijmegenski mir|sporazumom]] iz [[Nijmegen|Nijmegna]]. == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|2}} *{{cite book |first=Christopher |last=Cope |title=Phoenix Frustrated: The Lost Kingdom of Burgundy |publisher=Constable |year=1987}} *{{cite book |first=Norman |last=Davies |author-link=|year=2011 |title=Vanished Kingdoms: The History of Half-Forgotten Europe |publisher=Penguin}} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne sous le règne de Frédéric II (1214–1250) |location=Grenoble |publisher=G. Dupont |year=1885 |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |archive-date=2021-01-22 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122130407/https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |url-status=live }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne (1138–1378): étude sur la formation territoriale de la France dans l'Ést et le Sudest |location=Paris |publisher=Picard |year=1891 |url=https://archive.org/details/leroyaumedarlese00four }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |chapter=The Kingdom of Burgundy or Arles from the Eleventh to the Fifteenth Century |title=The Cambridge Medieval History, VIII: The Close of the Middle Ages |editor=C. W. Previté-Orton |editor-link= |location=Cambridge |year=1959 |pages=306–31 |publisher=Cambridge University Press}} * {{Cite book|last=McKitterick|first=Rosamond|author-link=|title=The Frankish Kingdoms Under the Carolingians, 751-987|year=1983|location=Harlow|publisher=Longman|isbn=978-0-582-49005-5|url=https://books.google.com/books?id=wtNnAAAAMAAJ}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, I: The Alpine Son-in-Law of Edward the Elder |author-link=|first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=26 |issue=102 |year=1911 |pages=310–17 |doi=10.1093/ehr/xxvi.cii.310 |url=https://zenodo.org/record/1431718 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114170321/https://zenodo.org/record/1431718 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, II: Cisalpinus and Constantinus |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=27 |issue=106 |year=1912 |pages=299–309 |doi=10.1093/ehr/xxvii.cvi.299 |url=https://zenodo.org/record/1431720 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114191332/https://zenodo.org/record/1431720 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, III: The Union of the Two Kingdoms of Burgundy |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=28 |issue=109 |year=1913 |pages=106–12}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, IV: The Supposed Origin of Burgundia Minor |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=30 |issue=117 |year=1915 |pages=51–56 |doi=10.1093/ehr/xxx.cxvii.51 |url=https://zenodo.org/record/1431736 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114063953/https://zenodo.org/record/1431736 |url-status=live }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |author-link=|title=Boson et le royaume de Provence (855–933) |location=Chalon-sur-Saône |publisher=E. Bertrand |year=1899}} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Provence sous les Carolingiens, 855–933 |location=Paris |publisher=Émile Bouillon |year=1901 |url=https://archive.org/details/leroyaumedeprove00poupuoft }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Bourgogne, 888–1038: étude sur les origines du royaume d'Arles |location=Paris |publisher=Champion |year=1907 |url=http://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |archive-date=2021-06-12 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210612145735/https://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |url-status=live }} * {{Cite book|last=West|first=Charles|title=The Fall of a Carolingian Kingdom: Lotharingia, 855–869|year=2023|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-1-4875-4518-5|url=https://books.google.com/books?id=Sp_UEAAAQBAJ}} *{{cite book |first=Peter |last=Wilson |title=Heart of Europe: A History of the Holy Roman Empire |location=Cambridge, MA |publisher=Belknap Press |year=2016}} {{Refend}} [[Kategorija:Burgundija|*]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Zgodovina Nizozemske]] [[Kategorija:Zgodovina Luksemburga]] {{normativna kontrola}} j6um3d9b5mpcgyfws1p7ax22x7tb1eh 6708838 6708837 2026-07-09T12:54:21Z Ljuba24b 92351 /* Karolinška Burgundija (751–879) */ np 6708838 wikitext text/x-wiki [[File:Les 4 commendement de bourgognes.png|thumb|right|220px|Glavne zgodovinske regije Burgundije]] '''Kraljevina Burgundija''', poimenovana po germanskem plemenu [[Burgundi|Burgundov]], je bilo ime, ki so ga v srednjem veku uporabljala različna zaporedna kraljestva s središčem v zgodovinski [[Burgundija (regija)|regiji Burgundija]]. Osrčje zgodovinske Burgundije se ujema z obmejnim območjem med [[Francija|Francijo]] in [[Švica|Švico]] ter vključuje večji sodobni mesti [[Ženeva|Ženevo]] in [[Lyon]]. Kot politična entiteta je Burgundija obstajala v več oblikah z različnimi mejami. V 9. stoletju je bila razdeljena na Zgornjo in Spodnjo Burgundijo ter Provanso. Dve od teh entitet, prva ustanovljena okoli 6. stoletja in druga okoli 11. stoletja, sta se imenovali Kraljevina Burgundija. Kasnejši nasledniki te države so bili Kraljevina Provansa, [[Burgundsko vojvodstvo]] in [[Grofija Burgundija]] (vzhodni del). Večjo slavo je poželo Burgundsko vojvodstvo, kasnejša provinca Burgundija, medtem ko je grofija postala provinca [[Franche-Comté]]. Sodobna administrativna regija [[Burgundija (regija)|Burgundija]] je v glavnem izšla iz nekdanjega Burgundskega vojvodstva. == Kraljestvo Burgundcev (411–534) {{glavni|Kraljestvo Burgundcev}} [[File:Karte Koenigreich Burgund DE.png|thumb|Kraljestvo Burgundcev po naselitvi v Savoji leta 443]] Burgundija je dobila ime po germanskem plemenu Burgundov, ki so morda izvirali z otoka Bornholm, čigar ime je bilo v stari nordijski dikciji Burgundarholmr ('Otok Burgundov'). Burgundsko ime je bilo morda tudi splošno germansko ime za 'višavce', saj je bilo lahko ime več kot enega nepovezanega plemena. Iz svoje prve dokumentirane lokacije na Srednjem [[Ren]]u so se preselili proti jugu v rimsko [[Galija|Galijo]] in se v velikem številu naselili na ozemlju Sapaudije, v današnji zahodni Švici in severovzhodni Franciji, preden so svojo oblast razširili še južneje v dolino [[Rona|Rone]] in ustanovili barbarsko kraljestvo Burgundcev. Prvi dokumentirani, čeprav zgodovinsko nepotrjeni, kralj Burgundov je bil Gjúki (Gebicca), ki je živel v poznem 4. stoletju. Med prečkanjem Rena leta 406 so se Burgundi naselili kot ''federati'' v rimski provinci ''[[Spodnja Germanija|Germania Secunda]]'' ob srednjem Renu. Njihov položaj se je poslabšal, ko je okoli leta 430 njihov kralj Gunter začel več vpadov v sosednjo [[Belgijska Galija|Belgijsko Galijo]], kar je leta 436 privedlo do uničujočega poraza združenih rimskih in hunskih čet pod poveljstvom [[Flavij Ecij|Flavija Ecija]] v bližini [[Worms]]a (osrednjega središča srednjeveške pesnitve ''[[Pesem o Nibelungih]]''). Od leta 443 naprej so se preostali Burgundi naselili v regiji Sapaudia, spet kot ''federati'', v rimski provinci [[Sekvani|Maxima Sequanorum]] (današnja zahodna Švica in severovzhodna Francija). Njihova prizadevanja za širitev kraljestva po reki Roni so jih pripeljala v konflikt z [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskim kraljestvom]] na jugu. Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 se je kralj Gundobad povezal z mogočnim frankovskim kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] proti grožnji [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]]. Nato je lahko organiziral burgundske pridobitve na podlagi ''Lex Burgundionum'', zgodnjegermanskega zakonika. Propad kraljestva se je začel, ko so ga napadli njihovi nekdanji frankovski zavezniki. Leta 523 so sinovi Klodvika I. začeli pohod v burgundskih deželah, ki jih je spodbudila njihova mati Klotilda, čigar očeta, kralja Hilperika II. Burgundskega, je ubil Gundobad. Leta 532 so Franki Burgunde odločno premagali pri Autunu, nakar je bil ubit kralj [[Godomar II.]], burgundska dežela pa je bila leta 534 priključena [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskemu cesarstvu]]. == Merovinška Burgundija (534–751) == [[File:Map Burgundian Kingdom 2 EN.png|thumb|Burgundija kot del Frankovskega cesarstva med letoma 534 in 843]] Čeprav ni bilo več neodvisnega Burgundskega kraljestva, je Burgundija ostala ena od treh glavnih političnih skupnosti, ki so skupaj z [[Avstrazija|Avstrazijo]] in [[Nevstrija|Nevstrijo]] opredeljevale osrednje frankovsko kraljestvo.<ref name=Grosse>{{cite book|author=Rolf Grosse |title=Du royaume franc aux origines de la France et de l'Allemagne 800–1214 |publisher=Presses Universitaires du Septentrion |date=2014 }}</ref> Med letoma 561 in 592 ter med 639 in 737 je več vladarjev frankovske [[Merovingi|merovinške dinastije]] uporabljalo naziv ''kralj Burgundije''. == Karolinška Burgundija (751–879) == Razdelitve Karlovega cesarstva s strani njegovih neposrednih karolinških dedičev so privedle do kratkotrajnega [[Srednjefrankovsko kraljestvo|Srednjefrankovskega kraljestva]], ki je bilo ustanovljeno po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843. Vključevalo je ozemlja od Severnega morja do južne Italije in mu je vladal cesar [[Lotar I.]] Severozahodni del nekdanjih burgundskih dežel je bil vključen v [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] kot [[Vojvodina Burgundija]] s prestolnico v [[Dijon]]u. Kmalu pred svojo smrtjo leta 855 je Lotar I. svoje kraljestvo razdelil med svoje tri sinove na tri dele: [[Lotaringija]], Kraljevina Italijo (Sveto Rimsko cesarstvo) ter regiji [[Spodnja Burgundija]] in [[Provansa]]. Slednji sta bili prepuščeni najmlajšemu sinu, znanemu kot [[Karel Provansalski]]. Ta razdelitev je povzročila še več konfliktov, saj so se starejši [[Karolingi]], ki so vladali Zahodni in Vzhodni Frankovski, imeli za prave dediče Srednje Frankovske. Ker je bil Karel Provansalski premlad za vladanje, je dejansko oblast imel regent, grof Girart II. Viennski, čigar žena je bila svakinja cesarja Lotarja I. Girart je bil močan regent, ki je branil kraljestvo pred [[Vikingi]], ki so plenili vse do [[Valence]]. Karlov stric, [[Karel Plešasti]] Zahodnofrankovski, je leta 861 poskušal posredovati v Provansi, potem ko je prejel prošnjo za posredovanje od grofa Arlesa. Vdrl je v Provanso vse do [[Mâcon]]a, preden ga je Hincmar iz Rheimsa ustavil. Leta 858 je grof Girart uredil, da se bo v primeru Karel Provansalski umrl brez dedičev kraljestvo Provansa vrnilo Karlovemu starejšemu bratu [[Lotar II. Lotarinški|Lotarju II.]], ki je vladal v Lotaringiji. Ko je Karel umrl leta 863, si je njegov najstarejši brat Ludvik II. zase prisvojil Provanso, zato je bilo kraljestvo razdeljeno med preostala dva brata: Lotar II. je prejel škofije Lyon, [[Vienne (naselje)|Vienne]] in [[Grenoble]], ki jih je upravljal Girart in Ludvik II. je prejel [[Arles]], [[Aix-en-Provence]] in [[Embrun]]. Po smrti Lotarja II. je [[Mersenski sporazum]] iz leta 870 dodelil severni del nekdanje Srednjefrankovske kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]] iz Vzhodnefrankovske, južna ozemlja Karla Provansalskega pa kralju Karlu Plešastemu iz Zahodnefrankovske. == Spodnja in Zgornja Burgundija (879–933) == [[File:Karte Hoch und Niederburgund EN.png|thumb|Kraljestva Zgornje in Spodnje Burgundije med letoma 879 in 933]] {{glavni|Spodnja Burgundija|Zgornja Burgundija}} Po strmoglavljenju Karla Plešastega leta 877 in smrti njegovega sina [[Ludvik Jecljavi|Ludvika Jecljavega]] dve leti pozneje se je frankovski plemič [[Boson Provansalski]] iz družine [[Bosonidi|Bosonidov]] leta 879 v Vienni razglasil za ''kralja Burgundije in Provanse''. Bosova vladavina je trajala do njegove smrti leta 887. Naslednje leto je [[Rudolf I. Burgundski]] iz starejše hiše Welf ustanovil lastno kraljestvo Zgornje Burgundije s središčem ob Ženevskem jezeru, ki je vključevalo dežele okoli [[Besançon]]a, ki so kasneje postale [[Franche-Comté]]. Medtem je Bosov sin Ludvik, kasneje znan kot [[Ludvik Slepi]], leta 890 v Valenciji postal kralj Spodnje Burgundije.{{R|Grosse|page=139}} Leta 933 je Rudolfov sin in dedič [[Rudolf II. Burgundski]] pridobil Spodnjo Burgundijo in združil obe kraljestvi v eno samo Burgundsko kraljestvo. == Kraljevina Burgundija-Arles (po letu 933) == [[File:Map_Kingdom_Arelat_EN.png|thumb|Kraljevina Arles (po letu 1032)]] {{glavni|Arleško kraljestvo}} Kraljevina Burgundija je obstajala neodvisno do leta 1032, čeprav se moč njenih monarhov ni raztezala veliko dlje od območja Ženevskega jezera. Leta 1032 je bila pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]] priključena [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]], ki je dvakrat prejel njeno krono, najprej v opatiji Payerne februarja 1033 in nato, po odbitju izziva Oda II. Bloiškega, v [[Ženevska stolnica|ženevski stolnici]] 1. avgusta 1034.{{R|Grosse|page=142}} Burgundija je bila nato eno od treh kraljestev znotraj srednjeveškega cesarstva, skupaj z Nemškim kraljestvom in Italijanskim kraljestvom. Od 12. stoletja je bilo znano tudi kot [[Arleško kraljestvo]].{{R|Grosse|page=140}} Kraljestvo se je postopoma razdrobilo, ko je bilo razdeljeno med dediče ali pa so bila ozemlja izgubljena in pridobljena z diplomacijo in dinastičnimi porokami. Cesarji so na splošno zanemarjali njegovo upravljanje, čeprav sta [[Friderik I. Barbarossa]] in [[Karel IV. Luksemburški]] leta 1178 oziroma 1365 v Arlesu opravila burgundsko kronanje. Friderik je leta 1157 v Besançonu sklical tudi cesarski zbor, ki je poudaril pomen ''regnum Burgundiae'' znotraj cesarstva.{{R|Grosse|page=143}} == Poskus oživitve Valoisa == [[File:Karte Haus Burgund 4 EN.png|thumb|Posed hiše Valois-Burgundija med vladavino Karla Drznega v poznem 15. stoletju]] Konec 15. stoletja je [[Karel Drzni]], vojvoda Burgundije, zasnoval projekt združitve svojih ozemelj (vojvodine Burgundije, Franche-Comtéja in Burgundske Nizozemske) v obnovljeno kraljestvo Burgundije, s katerim bi postal kralj. Karel in cesar [[Friderik III. Habsburški]] sta se lotila pogajanj, ki bi lahko privedla do kronanja v Trierju. Načrtovana slovesnost se ni zgodila, ker je cesar ponoči septembra 1473 pobegnil zaradi nezadovoljstva z vojvodovim odnosom. Vojvodina je na koncu prenehala obstajati kot neodvisno kraljestvo s porazom in smrtjo Karla v bitki pri Nancyju leta 1477. == Povzetek == Obstoj sodobne Burgundije korenini v razdelitvi [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] konec 9. stoletja. V tem času so obstajale tri Burgundije: [[Kraljevina Zgornja Burgundija]] okoli [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], [[Kraljevina Spodnja Burgundija]] v [[Provansa|Provansi]] in [[Vojvodina Burgundija|Burgundsko vojvodstvo]]. Obe kraljestvi sta bili leta 933 združeni, v letu 1032 pa vključeni v [[Sveto rimsko cesarstvo]] pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]], medtem ko je v letu [[1003]] Vojvodina prešla k francoski kroni. V srednjem veku je bila Burgundija središče verskega življenja v zahodni Evropi s cerkvami in samostani v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Štefan Harding#Nova ustanova - Cistercium (Citeaux)|Citeauxu]] in [[Opatija Vézelay|Vézelayu]]. <gallery> Slika:Armoiries Bourgogne Moderne.png|Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Slika:France 12thC.jpg|Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda Slika:Shepherd-c-076.jpg|Burgundija znotraj Francije 14. stoletja, zemljevid Williama R. Shepherda Slika:Map France 1477-fr.svg|Ozemlje Francije leta 1477 </gallery> Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] je francoski kralj [[Ivan II. Francoski|Ivan II.]] raje podelil vojvodstvo svojemu mlajšemu sinu, kot bi ga prepustil svojemu nasledniku na prestolu. Vojvodstvo je ob sestavljanju svojega imperija, v glavnem s porokami, od Švice do [[Severno morje|Severnega morja]], kmalu postalo glavni tekmec francoske krone. Vključevalo je številne posesti na obeh straneh tedaj simbolne meje med Francoskim kraljestvom in Svetim rimskim cesarstvom. Njegova ekonomska moč se je nahajala v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], zlasti v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Vojvodina Brabant|Brabantu]]. Dvor v [[Dijon]]u je bil tako ekonomsko kot kulturno veliko bolj sijoč kot francoski dvor. Leta 1477 je bil v bitki ubit zadnji burgundski vojvoda [[Karel Predrzni]]. Njegova hči [[Marija Burgundska|Marija]] se je poročila s kasnejšim nemškim kraljem in cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Habsburškim]]. Bojevanje za burgundsko dediščino med njim in francoskim kraljem se je končalo leta 1493 z mirom v [[Senlis]]u. Francija je tedaj dobila nazaj matično vojvodino Burgundijo (kasnejšo francosko pokrajino [[Burgundija (regija)|Burgundijo]]), ki je spet postala francoska kronska dežela, [[Grofija Burgundija|grofijo Burgundijo]] pa so dobili Habsburžani; v francosko kraljestvo je bila vključena šele leta 1678 s [[Nijmegenski mir|sporazumom]] iz [[Nijmegen|Nijmegna]]. == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|2}} *{{cite book |first=Christopher |last=Cope |title=Phoenix Frustrated: The Lost Kingdom of Burgundy |publisher=Constable |year=1987}} *{{cite book |first=Norman |last=Davies |author-link=|year=2011 |title=Vanished Kingdoms: The History of Half-Forgotten Europe |publisher=Penguin}} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne sous le règne de Frédéric II (1214–1250) |location=Grenoble |publisher=G. Dupont |year=1885 |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |archive-date=2021-01-22 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122130407/https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |url-status=live }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne (1138–1378): étude sur la formation territoriale de la France dans l'Ést et le Sudest |location=Paris |publisher=Picard |year=1891 |url=https://archive.org/details/leroyaumedarlese00four }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |chapter=The Kingdom of Burgundy or Arles from the Eleventh to the Fifteenth Century |title=The Cambridge Medieval History, VIII: The Close of the Middle Ages |editor=C. W. Previté-Orton |editor-link= |location=Cambridge |year=1959 |pages=306–31 |publisher=Cambridge University Press}} * {{Cite book|last=McKitterick|first=Rosamond|author-link=|title=The Frankish Kingdoms Under the Carolingians, 751-987|year=1983|location=Harlow|publisher=Longman|isbn=978-0-582-49005-5|url=https://books.google.com/books?id=wtNnAAAAMAAJ}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, I: The Alpine Son-in-Law of Edward the Elder |author-link=|first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=26 |issue=102 |year=1911 |pages=310–17 |doi=10.1093/ehr/xxvi.cii.310 |url=https://zenodo.org/record/1431718 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114170321/https://zenodo.org/record/1431718 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, II: Cisalpinus and Constantinus |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=27 |issue=106 |year=1912 |pages=299–309 |doi=10.1093/ehr/xxvii.cvi.299 |url=https://zenodo.org/record/1431720 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114191332/https://zenodo.org/record/1431720 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, III: The Union of the Two Kingdoms of Burgundy |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=28 |issue=109 |year=1913 |pages=106–12}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, IV: The Supposed Origin of Burgundia Minor |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=30 |issue=117 |year=1915 |pages=51–56 |doi=10.1093/ehr/xxx.cxvii.51 |url=https://zenodo.org/record/1431736 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114063953/https://zenodo.org/record/1431736 |url-status=live }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |author-link=|title=Boson et le royaume de Provence (855–933) |location=Chalon-sur-Saône |publisher=E. Bertrand |year=1899}} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Provence sous les Carolingiens, 855–933 |location=Paris |publisher=Émile Bouillon |year=1901 |url=https://archive.org/details/leroyaumedeprove00poupuoft }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Bourgogne, 888–1038: étude sur les origines du royaume d'Arles |location=Paris |publisher=Champion |year=1907 |url=http://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |archive-date=2021-06-12 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210612145735/https://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |url-status=live }} * {{Cite book|last=West|first=Charles|title=The Fall of a Carolingian Kingdom: Lotharingia, 855–869|year=2023|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-1-4875-4518-5|url=https://books.google.com/books?id=Sp_UEAAAQBAJ}} *{{cite book |first=Peter |last=Wilson |title=Heart of Europe: A History of the Holy Roman Empire |location=Cambridge, MA |publisher=Belknap Press |year=2016}} {{Refend}} [[Kategorija:Burgundija|*]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Zgodovina Nizozemske]] [[Kategorija:Zgodovina Luksemburga]] {{normativna kontrola}} nou2xzoufhx0qxhv7kx3px85cl14oea 6708867 6708838 2026-07-09T14:04:35Z Ljuba24b 92351 /* Povzetek */ 6708867 wikitext text/x-wiki [[File:Les 4 commendement de bourgognes.png|thumb|right|220px|Glavne zgodovinske regije Burgundije]] '''Kraljevina Burgundija''', poimenovana po germanskem plemenu [[Burgundi|Burgundov]], je bilo ime, ki so ga v srednjem veku uporabljala različna zaporedna kraljestva s središčem v zgodovinski [[Burgundija (regija)|regiji Burgundija]]. Osrčje zgodovinske Burgundije se ujema z obmejnim območjem med [[Francija|Francijo]] in [[Švica|Švico]] ter vključuje večji sodobni mesti [[Ženeva|Ženevo]] in [[Lyon]]. Kot politična entiteta je Burgundija obstajala v več oblikah z različnimi mejami. V 9. stoletju je bila razdeljena na Zgornjo in Spodnjo Burgundijo ter Provanso. Dve od teh entitet, prva ustanovljena okoli 6. stoletja in druga okoli 11. stoletja, sta se imenovali Kraljevina Burgundija. Kasnejši nasledniki te države so bili Kraljevina Provansa, [[Burgundsko vojvodstvo]] in [[Grofija Burgundija]] (vzhodni del). Večjo slavo je poželo Burgundsko vojvodstvo, kasnejša provinca Burgundija, medtem ko je grofija postala provinca [[Franche-Comté]]. Sodobna administrativna regija [[Burgundija (regija)|Burgundija]] je v glavnem izšla iz nekdanjega Burgundskega vojvodstva. == Kraljestvo Burgundcev (411–534) {{glavni|Kraljestvo Burgundcev}} [[File:Karte Koenigreich Burgund DE.png|thumb|Kraljestvo Burgundcev po naselitvi v Savoji leta 443]] Burgundija je dobila ime po germanskem plemenu Burgundov, ki so morda izvirali z otoka Bornholm, čigar ime je bilo v stari nordijski dikciji Burgundarholmr ('Otok Burgundov'). Burgundsko ime je bilo morda tudi splošno germansko ime za 'višavce', saj je bilo lahko ime več kot enega nepovezanega plemena. Iz svoje prve dokumentirane lokacije na Srednjem [[Ren]]u so se preselili proti jugu v rimsko [[Galija|Galijo]] in se v velikem številu naselili na ozemlju Sapaudije, v današnji zahodni Švici in severovzhodni Franciji, preden so svojo oblast razširili še južneje v dolino [[Rona|Rone]] in ustanovili barbarsko kraljestvo Burgundcev. Prvi dokumentirani, čeprav zgodovinsko nepotrjeni, kralj Burgundov je bil Gjúki (Gebicca), ki je živel v poznem 4. stoletju. Med prečkanjem Rena leta 406 so se Burgundi naselili kot ''federati'' v rimski provinci ''[[Spodnja Germanija|Germania Secunda]]'' ob srednjem Renu. Njihov položaj se je poslabšal, ko je okoli leta 430 njihov kralj Gunter začel več vpadov v sosednjo [[Belgijska Galija|Belgijsko Galijo]], kar je leta 436 privedlo do uničujočega poraza združenih rimskih in hunskih čet pod poveljstvom [[Flavij Ecij|Flavija Ecija]] v bližini [[Worms]]a (osrednjega središča srednjeveške pesnitve ''[[Pesem o Nibelungih]]''). Od leta 443 naprej so se preostali Burgundi naselili v regiji Sapaudia, spet kot ''federati'', v rimski provinci [[Sekvani|Maxima Sequanorum]] (današnja zahodna Švica in severovzhodna Francija). Njihova prizadevanja za širitev kraljestva po reki Roni so jih pripeljala v konflikt z [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskim kraljestvom]] na jugu. Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 se je kralj Gundobad povezal z mogočnim frankovskim kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] proti grožnji [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]]. Nato je lahko organiziral burgundske pridobitve na podlagi ''Lex Burgundionum'', zgodnjegermanskega zakonika. Propad kraljestva se je začel, ko so ga napadli njihovi nekdanji frankovski zavezniki. Leta 523 so sinovi Klodvika I. začeli pohod v burgundskih deželah, ki jih je spodbudila njihova mati Klotilda, čigar očeta, kralja Hilperika II. Burgundskega, je ubil Gundobad. Leta 532 so Franki Burgunde odločno premagali pri Autunu, nakar je bil ubit kralj [[Godomar II.]], burgundska dežela pa je bila leta 534 priključena [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskemu cesarstvu]]. == Merovinška Burgundija (534–751) == [[File:Map Burgundian Kingdom 2 EN.png|thumb|Burgundija kot del Frankovskega cesarstva med letoma 534 in 843]] Čeprav ni bilo več neodvisnega Burgundskega kraljestva, je Burgundija ostala ena od treh glavnih političnih skupnosti, ki so skupaj z [[Avstrazija|Avstrazijo]] in [[Nevstrija|Nevstrijo]] opredeljevale osrednje frankovsko kraljestvo.<ref name=Grosse>{{cite book|author=Rolf Grosse |title=Du royaume franc aux origines de la France et de l'Allemagne 800–1214 |publisher=Presses Universitaires du Septentrion |date=2014 }}</ref> Med letoma 561 in 592 ter med 639 in 737 je več vladarjev frankovske [[Merovingi|merovinške dinastije]] uporabljalo naziv ''kralj Burgundije''. == Karolinška Burgundija (751–879) == Razdelitve Karlovega cesarstva s strani njegovih neposrednih karolinških dedičev so privedle do kratkotrajnega [[Srednjefrankovsko kraljestvo|Srednjefrankovskega kraljestva]], ki je bilo ustanovljeno po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843. Vključevalo je ozemlja od Severnega morja do južne Italije in mu je vladal cesar [[Lotar I.]] Severozahodni del nekdanjih burgundskih dežel je bil vključen v [[Zahodnofrankovsko kraljestvo]] kot [[Vojvodina Burgundija]] s prestolnico v [[Dijon]]u. Kmalu pred svojo smrtjo leta 855 je Lotar I. svoje kraljestvo razdelil med svoje tri sinove na tri dele: [[Lotaringija]], Kraljevina Italijo (Sveto Rimsko cesarstvo) ter regiji [[Spodnja Burgundija]] in [[Provansa]]. Slednji sta bili prepuščeni najmlajšemu sinu, znanemu kot [[Karel Provansalski]]. Ta razdelitev je povzročila še več konfliktov, saj so se starejši [[Karolingi]], ki so vladali Zahodni in Vzhodni Frankovski, imeli za prave dediče Srednje Frankovske. Ker je bil Karel Provansalski premlad za vladanje, je dejansko oblast imel regent, grof Girart II. Viennski, čigar žena je bila svakinja cesarja Lotarja I. Girart je bil močan regent, ki je branil kraljestvo pred [[Vikingi]], ki so plenili vse do [[Valence]]. Karlov stric, [[Karel Plešasti]] Zahodnofrankovski, je leta 861 poskušal posredovati v Provansi, potem ko je prejel prošnjo za posredovanje od grofa Arlesa. Vdrl je v Provanso vse do [[Mâcon]]a, preden ga je Hincmar iz Rheimsa ustavil. Leta 858 je grof Girart uredil, da se bo v primeru Karel Provansalski umrl brez dedičev kraljestvo Provansa vrnilo Karlovemu starejšemu bratu [[Lotar II. Lotarinški|Lotarju II.]], ki je vladal v Lotaringiji. Ko je Karel umrl leta 863, si je njegov najstarejši brat Ludvik II. zase prisvojil Provanso, zato je bilo kraljestvo razdeljeno med preostala dva brata: Lotar II. je prejel škofije Lyon, [[Vienne (naselje)|Vienne]] in [[Grenoble]], ki jih je upravljal Girart in Ludvik II. je prejel [[Arles]], [[Aix-en-Provence]] in [[Embrun]]. Po smrti Lotarja II. je [[Mersenski sporazum]] iz leta 870 dodelil severni del nekdanje Srednjefrankovske kralju [[Ludvik Nemški|Ludviku Nemškemu]] iz Vzhodnefrankovske, južna ozemlja Karla Provansalskega pa kralju Karlu Plešastemu iz Zahodnefrankovske. == Spodnja in Zgornja Burgundija (879–933) == [[File:Karte Hoch und Niederburgund EN.png|thumb|Kraljestva Zgornje in Spodnje Burgundije med letoma 879 in 933]] {{glavni|Spodnja Burgundija|Zgornja Burgundija}} Po strmoglavljenju Karla Plešastega leta 877 in smrti njegovega sina [[Ludvik Jecljavi|Ludvika Jecljavega]] dve leti pozneje se je frankovski plemič [[Boson Provansalski]] iz družine [[Bosonidi|Bosonidov]] leta 879 v Vienni razglasil za ''kralja Burgundije in Provanse''. Bosova vladavina je trajala do njegove smrti leta 887. Naslednje leto je [[Rudolf I. Burgundski]] iz starejše hiše Welf ustanovil lastno kraljestvo Zgornje Burgundije s središčem ob Ženevskem jezeru, ki je vključevalo dežele okoli [[Besançon]]a, ki so kasneje postale [[Franche-Comté]]. Medtem je Bosov sin Ludvik, kasneje znan kot [[Ludvik Slepi]], leta 890 v Valenciji postal kralj Spodnje Burgundije.{{R|Grosse|page=139}} Leta 933 je Rudolfov sin in dedič [[Rudolf II. Burgundski]] pridobil Spodnjo Burgundijo in združil obe kraljestvi v eno samo Burgundsko kraljestvo. == Kraljevina Burgundija-Arles (po letu 933) == [[File:Map_Kingdom_Arelat_EN.png|thumb|Kraljevina Arles (po letu 1032)]] {{glavni|Arleško kraljestvo}} Kraljevina Burgundija je obstajala neodvisno do leta 1032, čeprav se moč njenih monarhov ni raztezala veliko dlje od območja Ženevskega jezera. Leta 1032 je bila pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]] priključena [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetemu rimskemu cesarstvu]], ki je dvakrat prejel njeno krono, najprej v opatiji Payerne februarja 1033 in nato, po odbitju izziva Oda II. Bloiškega, v [[Ženevska stolnica|ženevski stolnici]] 1. avgusta 1034.{{R|Grosse|page=142}} Burgundija je bila nato eno od treh kraljestev znotraj srednjeveškega cesarstva, skupaj z Nemškim kraljestvom in Italijanskim kraljestvom. Od 12. stoletja je bilo znano tudi kot [[Arleško kraljestvo]].{{R|Grosse|page=140}} Kraljestvo se je postopoma razdrobilo, ko je bilo razdeljeno med dediče ali pa so bila ozemlja izgubljena in pridobljena z diplomacijo in dinastičnimi porokami. Cesarji so na splošno zanemarjali njegovo upravljanje, čeprav sta [[Friderik I. Barbarossa]] in [[Karel IV. Luksemburški]] leta 1178 oziroma 1365 v Arlesu opravila burgundsko kronanje. Friderik je leta 1157 v Besançonu sklical tudi cesarski zbor, ki je poudaril pomen ''regnum Burgundiae'' znotraj cesarstva.{{R|Grosse|page=143}} == Poskus oživitve Valoisa == [[File:Karte Haus Burgund 4 EN.png|thumb|Posed hiše Valois-Burgundija med vladavino Karla Drznega v poznem 15. stoletju]] Konec 15. stoletja je [[Karel Drzni]], vojvoda Burgundije, zasnoval projekt združitve svojih ozemelj (vojvodine Burgundije, Franche-Comtéja in Burgundske Nizozemske) v obnovljeno kraljestvo Burgundije, s katerim bi postal kralj. Karel in cesar [[Friderik III. Habsburški]] sta se lotila pogajanj, ki bi lahko privedla do kronanja v Trierju. Načrtovana slovesnost se ni zgodila, ker je cesar ponoči septembra 1473 pobegnil zaradi nezadovoljstva z vojvodovim odnosom. Vojvodina je na koncu prenehala obstajati kot neodvisno kraljestvo s porazom in smrtjo Karla v bitki pri Nancyju leta 1477. == Povzetek == Obstoj sodobne Burgundije korenini v razdelitvi [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] konec 9. stoletja. V tem času so obstajale tri Burgundije: [[Kraljevina Zgornja Burgundija]] okoli [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], [[Kraljevina Spodnja Burgundija]] v [[Provansa|Provansi]] in [[Vojvodina Burgundija|Burgundsko vojvodstvo]]. Obe kraljestvi sta bili leta 933 združeni, v letu 1032 pa vključeni v [[Sveto rimsko cesarstvo]] pod [[Konrad II. Nemški|Konradom II.]], medtem ko je v letu [[1003]] Vojvodina prešla k francoski kroni. V srednjem veku je bila Burgundija središče verskega življenja v zahodni Evropi s cerkvami in samostani v [[Cluny (opatija)|Clunyju]], [[Štefan Harding#Nova ustanova - Cistercium (Citeaux)|Citeauxu]] in [[Bazilika v Vézelayu|Vézelayu]]. <gallery> Slika:Armoiries Bourgogne Moderne.png|Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Slika:France 12thC.jpg|Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda Slika:Shepherd-c-076.jpg|Burgundija znotraj Francije 14. stoletja, zemljevid Williama R. Shepherda Slika:Map France 1477-fr.svg|Ozemlje Francije leta 1477 </gallery> Med [[Stoletna vojna|stoletno vojno]] je francoski kralj [[Ivan II. Francoski|Ivan II.]] raje podelil vojvodstvo svojemu mlajšemu sinu, kot bi ga prepustil svojemu nasledniku na prestolu. Vojvodstvo je ob sestavljanju svojega imperija, v glavnem s porokami, od Švice do [[Severno morje|Severnega morja]], kmalu postalo glavni tekmec francoske krone. Vključevalo je številne posesti na obeh straneh tedaj simbolne meje med Francoskim kraljestvom in Svetim rimskim cesarstvom. Njegova ekonomska moč se je nahajala v [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], zlasti v [[Flandrija|Flandriji]] in [[Vojvodina Brabant|Brabantu]]. Dvor v [[Dijon]]u je bil tako ekonomsko kot kulturno veliko bolj sijoč kot francoski dvor. Leta 1477 je bil v bitki ubit zadnji burgundski vojvoda [[Karel Predrzni]]. Njegova hči [[Marija Burgundska|Marija]] se je poročila s kasnejšim nemškim kraljem in cesarjem [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanom I. Habsburškim]]. Bojevanje za burgundsko dediščino med njim in francoskim kraljem se je končalo leta 1493 z mirom v [[Senlis]]u. Francija je tedaj dobila nazaj matično vojvodino Burgundijo (kasnejšo francosko pokrajino [[Burgundija (regija)|Burgundijo]]), ki je spet postala francoska kronska dežela, [[Grofija Burgundija|grofijo Burgundijo]] pa so dobili Habsburžani; v francosko kraljestvo je bila vključena šele leta 1678 s [[Nijmegenski mir|sporazumom]] iz [[Nijmegen|Nijmegna]]. == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|2}} *{{cite book |first=Christopher |last=Cope |title=Phoenix Frustrated: The Lost Kingdom of Burgundy |publisher=Constable |year=1987}} *{{cite book |first=Norman |last=Davies |author-link=|year=2011 |title=Vanished Kingdoms: The History of Half-Forgotten Europe |publisher=Penguin}} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne sous le règne de Frédéric II (1214–1250) |location=Grenoble |publisher=G. Dupont |year=1885 |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |archive-date=2021-01-22 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122130407/https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k66676j |url-status=live }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |title=Le royaume d'Arles et de Vienne (1138–1378): étude sur la formation territoriale de la France dans l'Ést et le Sudest |location=Paris |publisher=Picard |year=1891 |url=https://archive.org/details/leroyaumedarlese00four }} *{{cite book |first=Paul |last=Fournier |chapter=The Kingdom of Burgundy or Arles from the Eleventh to the Fifteenth Century |title=The Cambridge Medieval History, VIII: The Close of the Middle Ages |editor=C. W. Previté-Orton |editor-link= |location=Cambridge |year=1959 |pages=306–31 |publisher=Cambridge University Press}} * {{Cite book|last=McKitterick|first=Rosamond|author-link=|title=The Frankish Kingdoms Under the Carolingians, 751-987|year=1983|location=Harlow|publisher=Longman|isbn=978-0-582-49005-5|url=https://books.google.com/books?id=wtNnAAAAMAAJ}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, I: The Alpine Son-in-Law of Edward the Elder |author-link=|first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=26 |issue=102 |year=1911 |pages=310–17 |doi=10.1093/ehr/xxvi.cii.310 |url=https://zenodo.org/record/1431718 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114170321/https://zenodo.org/record/1431718 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, II: Cisalpinus and Constantinus |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=27 |issue=106 |year=1912 |pages=299–309 |doi=10.1093/ehr/xxvii.cvi.299 |url=https://zenodo.org/record/1431720 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114191332/https://zenodo.org/record/1431720 |url-status=live }} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, III: The Union of the Two Kingdoms of Burgundy |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=28 |issue=109 |year=1913 |pages=106–12}} *{{cite journal |title=Burgundian Notes, IV: The Supposed Origin of Burgundia Minor |first=Reginald |last=Poole |journal=English Historical Review |volume=30 |issue=117 |year=1915 |pages=51–56 |doi=10.1093/ehr/xxx.cxvii.51 |url=https://zenodo.org/record/1431736 |archive-date=2021-01-14 |access-date=2019-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210114063953/https://zenodo.org/record/1431736 |url-status=live }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |author-link=|title=Boson et le royaume de Provence (855–933) |location=Chalon-sur-Saône |publisher=E. Bertrand |year=1899}} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Provence sous les Carolingiens, 855–933 |location=Paris |publisher=Émile Bouillon |year=1901 |url=https://archive.org/details/leroyaumedeprove00poupuoft }} *{{cite book |first=René |last=Poupardin |title=Le Royaume de Bourgogne, 888–1038: étude sur les origines du royaume d'Arles |location=Paris |publisher=Champion |year=1907 |url=http://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |archive-date=2021-06-12 |access-date=2016-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210612145735/https://gallica.bnf.fr/ark%3A/12148/bpt6k5530689v/f3.image.r%3DL%27Assembl%C3%A9e%20de%20Vizille.langFR |url-status=live }} * {{Cite book|last=West|first=Charles|title=The Fall of a Carolingian Kingdom: Lotharingia, 855–869|year=2023|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-1-4875-4518-5|url=https://books.google.com/books?id=Sp_UEAAAQBAJ}} *{{cite book |first=Peter |last=Wilson |title=Heart of Europe: A History of the Holy Roman Empire |location=Cambridge, MA |publisher=Belknap Press |year=2016}} {{Refend}} [[Kategorija:Burgundija|*]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Zgodovina Nizozemske]] [[Kategorija:Zgodovina Luksemburga]] {{normativna kontrola}} 3vapvjahjazt6zn95mqw9deqsu08bxy 0 136790 6709167 6579936 2026-07-10T10:00:18Z Erardo Galbi 166658 6709167 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Goriška pokrajina}}{{Infobox former subdivision |native_name = Provincia di Gorizia<br />Provincie di Gurize |conventional_long_name = Pokrajina Gorica |common_name = Pokrajina Gorica |common_name2 = Pokrajine Gorica |subdivision = Nekdanja [[Pokrajine Italije|italijanska pokrajina]] |nation = v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in v [[Republika Italija|Republiki Italiji]] |p1 = |flag_p1 = |national_motto = |national_anthem = |image_flag = |image_border = |flag_type = |flag = |image_coat = |symbol_type = |symbol = |image_map = Gorizia mappa.png |image_map_caption = Zemljevid z označeno lego pokrajine Gorica v Italiji |capital = Gorica |government_type = |title_leader = Predsednik |leader1 = |year_leader1 = |leader2 = |year_leader2 = |date_start = |year_start = 1927 |event1 = |date_event1 = |date_end = 30. september |year_end = 2017 |stat_year1 = 2016 |stat_area1 = 466 |stat_pop1 = 139902 |political_subdiv = |today = [[Goriška deželna ustanova za decentralizacijo|Goriške deželne ustanove za decentralizacijo]] |footnotes = }} '''Pokrajina Gorica''', tudi '''Goriška pokrajina''', ({{Jezik-it|Provincia di Gorizia}} [provínča di gorícja]; {{Jezik-fur|Provincie di Gurize}} [provínče di guríce]) je bila ena od štirih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki so do leta 2017 sestavljale [[italija]]nsko [[italijanske dežele|avtonomno deželo]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Na severu in na zahodu je mejila na [[Pokrajina Videm|pokrajino Videm]], na jugu na [[Jadransko morje]] in na vzhodu na [[Pokrajina Trst|Pokrajino Trst]] in na [[Slovenija|Slovenijo]]. Zajemala je tudi [[Gradeška laguna|Gradeško laguno]]. Prokrajina, ki je bila ukinjena leta 2017, bo ponovno ustanovljena leta 2027.<ref>{{Navedi novice|title=Deželni svet FJK potrdil ponovno vzpostavitev pokrajin|date=1. julij 2026|url=https://www.sta.si/3573135/dezelni-svet-fjk-potrdil-ponovno-vzpostavitev-pokrajin}}</ref> ==Ukinitev== Ukinjena je bila z deželnim zakonom [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] št. 20 z dne 9. decembra 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gse.it/normativa_site/GSE%20Documenti%20normativa/FRIULI_V_G_LR_n20__09_12_2016.pdf |title=Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20 |accessdate= |date=9. december 2016 |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Nadomestitev== === Območna medobčinska zveza === Pokrajino Gorica sta od leta 2016 do leta 2020 nadomestili dve novi upravnoorganizacijski obliki oz. [[območna medobčinska zveza|območni medobčinski zvezi]] [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] (UTI Carso Isonzo Adriatico), s sedežem v [[Monfalcone|Tržiču]] in [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje]] (UTI Collio–Alto Isonzo), s sedežem v [[Gorizia|Gorici]]. === Deželna ustanova za decentralizacijo === Od leta 2019 obstaja Goriška deželna ustanova za decentralizacijo, ki upravlja s površino nekdanje Pokrajine Gorica. == Občine == Glavno mesto je bila [[Gorica]]. {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !# !Občinska središča !Italijansko !Furlansko !Prebivalci |- !1 |[[Gorica]] |Gorizia |Gurize | align="right" |36.172 |- !2 |[[Tržič, Italija|Tržič]] |Monfalcone |Monfalcon | align="right" |27.701 |- !3 |[[Ronke]] |Ronchi dei Legionari |Roncjis | align="right" |11.810 |- !4 |[[Gradež (Italija)|Gradež]] |Grado |Grau | align="right" |8.641 |- !5 |[[Krmin]] |Cormons |Cormons | align="right" |7.699 |- !6 |[[Štarancan]] |Staranzano |Staranzan | align="right" |7.260 |- !7 |[[Gradišče ob Soči]] |Gradisca d'Isonzo |Gardiscje | align="right" |6.469 |- !8 |[[Škocjan ob Soči]] |San Canzian d'Isonzo |San Canzian | align="right" |6.198 |- !9 |[[Romanž na Soči]] |Romans d'Isonzo |Romans dal Lusinç | align="right" |3.663 |- !10 |[[Foljan Sredipolje]] |Fogliano Redipuglia |Foian Redipulie | align="right" |2.946 |- !11 |[[Turjak, Gorica|Turjak]] |Turriaco |Turiàc | align="right" |2.805 |- !12 |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] |Sagrado |Segrât | align="right" |2.140 |- !13 |[[Špeter ob Soči]] |San Pier d'Isonzo |San Pier dai Bisiacs | align="right" |1.994 |- !14 |[[Sovodnje ob Soči]] |Savogna d'Isonzo |Savogne di Gurize | align="right" |1.655 |- !15 |[[Fara ob Soči]] |Farra d'Isonzo |Fare | align="right" |1.655 |- !16 |[[Vileš]] |Villesse |Vilès | align="right" |1.628 |- !17 |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] |Capriva del Friuli |Caprive | align="right" |1.627 |- !18 |[[Moš, Italija|Moš]] |Mossa |Mosse | align="right" |1.529 |- !19 |[[Šlovrenc ob Soči]] |San Lorenzo Isontino |San Lurinç Lisuntin | align="right" |1.512 |- !20 |[[Mariano del Friuli]] |Mariano del Friuli |Marian | align="right" |1.473 |- !21 |[[Doberdob]] |Doberdò del Lago |Dobardò | align="right" |1.352 |- !22 |[[Medeja, Gorica|Medeja]] |Medea |Migjee | align="right" |964 |- !23 |[[Števerjan]] |San Floriano del Collio |San Florean dal Cuei | align="right" |746 |- !24 |[[Moraro]] |Moraro |Morâr | align="right" |695 |- !25 |[[Dolenje v Brdih]] |Dolegna del Collio |Dolegne dal Cuei | align="right" |323 |- |} ==Zgodovina== [[Goriški grofje|Goriška grofija]] je obstajala od zgodnjega dvanajstega stoletja do leta 1500, ko je po izumrtju [[Goriški grofje|Goriških grofov]] prešla k [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Na višku svoje moči se je razprostirala preko vseh [[Treviso|treviških]] posestev, [[Tirolska|Tirolske]] in [[Podravje|Podravja]] do mesta [[Lienz]]. == Naravne znamenitosti == Zaščitena območja: * [[Naravni rezervat Doberdobsko in Prelostno jezero]] (Laghi di Doberdò e Pietrarossa) * [[Naravni rezervat Plešivski gozd]] (Bosco di Plessiva) * [[Naravni rezervat Pevmski gozd]] (Bosco di Piuma) * [[Naravni rezervat izliva Soče]] (Isola della Cona) * [[Mokrišče v Gradeški laguni]] (Valle Cavanata) == Glej tudi== * [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] * [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Province of Gorizia}} * [https://web.archive.org/web/20050121093255/http://www.provincia.gorizia.it/ Official website] {{in lang|it}} {{in lang|sl}} <!-- {{Friuli-Venezia Giulia}} --> {{Province of Gorizia|nocat=yes}} {{koord novi|45.9398|N|13.6234|E|source:trwiki_region:IT|format=dms|display=title}} [[Kategorija:Pokrajina Gorica| ]] [[Kategorija:Bivše pokrajine Italije|Gorica]] {{normativna kontrola}} 4upucpa39fdn994cqie2pfpemrseyzq 6709175 6709167 2026-07-10T10:06:14Z Erardo Galbi 166658 6709175 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Goriška pokrajina}} {{Infopolje Pokrajina Italije |native_name = Provincia di Gorizia<br />Provincie di Gurize |conventional_long_name = Pokrajina Gorica |common_name = Pokrajina Gorica |common_name2 = Pokrajine Gorica |subdivision = Nekdanja [[Pokrajine Italije|italijanska pokrajina]] |nation = v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in v [[Republika Italija|Republiki Italiji]] |p1 = |flag_p1 = |national_motto = |national_anthem = |image_flag = |image_border = |flag_type = |flag = |image_coat = |symbol_type = |symbol = |image_map = Gorizia mappa.png |image_map_caption = Zemljevid z označeno lego pokrajine Gorica v Italiji |capital = Gorica |government_type = |title_leader = Predsednik |leader1 = |year_leader1 = |leader2 = |year_leader2 = |date_start = |year_start = 1927 |event1 = |date_event1 = |date_end = 30. september |year_end = 2017 |stat_year1 = 2016 |stat_area1 = 466 |stat_pop1 = 139902 |political_subdiv = |today = [[Goriška deželna ustanova za decentralizacijo|Goriške deželne ustanove za decentralizacijo]] |footnotes = |zastava=Flag of the Province of Gorizia.svg|grb=Provincia di Gorizia-Stemma.svg}} '''Pokrajina Gorica''', tudi '''Goriška pokrajina''', ({{Jezik-it|Provincia di Gorizia}}<ref>[provínča di gorícja]</ref>; {{Jezik-fur|Provincie di Gurize}}<ref>[provínče di guríce]</ref>) je bila ena od štirih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki so do leta 2017 sestavljale [[italija]]nsko [[italijanske dežele|avtonomno deželo]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Na severu in na zahodu je mejila na [[Pokrajina Videm|pokrajino Videm]], na jugu na [[Jadransko morje]] in na vzhodu na [[Pokrajina Trst|Pokrajino Trst]] in na [[Slovenija|Slovenijo]]. Zajemala je tudi [[Gradeška laguna|Gradeško laguno]]. Prokrajina, ki je bila ukinjena leta 2017, bo ponovno ustanovljena leta 2027.<ref>{{Navedi novice|title=Deželni svet FJK potrdil ponovno vzpostavitev pokrajin|date=1. julij 2026|url=https://www.sta.si/3573135/dezelni-svet-fjk-potrdil-ponovno-vzpostavitev-pokrajin}}</ref> ==Ukinitev== Ukinjena je bila z deželnim zakonom [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] št. 20 z dne 9. decembra 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gse.it/normativa_site/GSE%20Documenti%20normativa/FRIULI_V_G_LR_n20__09_12_2016.pdf |title=Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20 |accessdate= |date=9. december 2016 |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Nadomestitev== === Območna medobčinska zveza === Pokrajino Gorica sta od leta 2016 do leta 2020 nadomestili dve novi upravnoorganizacijski obliki oz. [[območna medobčinska zveza|območni medobčinski zvezi]] [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] (UTI Carso Isonzo Adriatico), s sedežem v [[Monfalcone|Tržiču]] in [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje]] (UTI Collio–Alto Isonzo), s sedežem v [[Gorizia|Gorici]]. === Deželna ustanova za decentralizacijo === Od leta 2019 obstaja Goriška deželna ustanova za decentralizacijo, ki upravlja s površino nekdanje Pokrajine Gorica. == Občine == Glavno mesto je bila [[Gorica]]. {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !# !Občinska središča !Italijansko !Furlansko !Prebivalci |- !1 |[[Gorica]] |Gorizia |Gurize | align="right" |36.172 |- !2 |[[Tržič, Italija|Tržič]] |Monfalcone |Monfalcon | align="right" |27.701 |- !3 |[[Ronke]] |Ronchi dei Legionari |Roncjis | align="right" |11.810 |- !4 |[[Gradež (Italija)|Gradež]] |Grado |Grau | align="right" |8.641 |- !5 |[[Krmin]] |Cormons |Cormons | align="right" |7.699 |- !6 |[[Štarancan]] |Staranzano |Staranzan | align="right" |7.260 |- !7 |[[Gradišče ob Soči]] |Gradisca d'Isonzo |Gardiscje | align="right" |6.469 |- !8 |[[Škocjan ob Soči]] |San Canzian d'Isonzo |San Canzian | align="right" |6.198 |- !9 |[[Romanž na Soči]] |Romans d'Isonzo |Romans dal Lusinç | align="right" |3.663 |- !10 |[[Foljan Sredipolje]] |Fogliano Redipuglia |Foian Redipulie | align="right" |2.946 |- !11 |[[Turjak, Gorica|Turjak]] |Turriaco |Turiàc | align="right" |2.805 |- !12 |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] |Sagrado |Segrât | align="right" |2.140 |- !13 |[[Špeter ob Soči]] |San Pier d'Isonzo |San Pier dai Bisiacs | align="right" |1.994 |- !14 |[[Sovodnje ob Soči]] |Savogna d'Isonzo |Savogne di Gurize | align="right" |1.655 |- !15 |[[Fara ob Soči]] |Farra d'Isonzo |Fare | align="right" |1.655 |- !16 |[[Vileš]] |Villesse |Vilès | align="right" |1.628 |- !17 |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] |Capriva del Friuli |Caprive | align="right" |1.627 |- !18 |[[Moš, Italija|Moš]] |Mossa |Mosse | align="right" |1.529 |- !19 |[[Šlovrenc ob Soči]] |San Lorenzo Isontino |San Lurinç Lisuntin | align="right" |1.512 |- !20 |[[Mariano del Friuli]] |Mariano del Friuli |Marian | align="right" |1.473 |- !21 |[[Doberdob]] |Doberdò del Lago |Dobardò | align="right" |1.352 |- !22 |[[Medeja, Gorica|Medeja]] |Medea |Migjee | align="right" |964 |- !23 |[[Števerjan]] |San Floriano del Collio |San Florean dal Cuei | align="right" |746 |- !24 |[[Moraro]] |Moraro |Morâr | align="right" |695 |- !25 |[[Dolenje v Brdih]] |Dolegna del Collio |Dolegne dal Cuei | align="right" |323 |- |} ==Zgodovina== [[Goriški grofje|Goriška grofija]] je obstajala od zgodnjega dvanajstega stoletja do leta 1500, ko je po izumrtju [[Goriški grofje|Goriških grofov]] prešla k [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Na višku svoje moči se je razprostirala preko vseh [[Treviso|treviških]] posestev, [[Tirolska|Tirolske]] in [[Podravje|Podravja]] do mesta [[Lienz]]. == Naravne znamenitosti == Zaščitena območja: * [[Naravni rezervat Doberdobsko in Prelostno jezero]] (Laghi di Doberdò e Pietrarossa) * [[Naravni rezervat Plešivski gozd]] (Bosco di Plessiva) * [[Naravni rezervat Pevmski gozd]] (Bosco di Piuma) * [[Naravni rezervat izliva Soče]] (Isola della Cona) * [[Mokrišče v Gradeški laguni]] (Valle Cavanata) == Glej tudi== * [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] * [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Province of Gorizia}} * [https://web.archive.org/web/20050121093255/http://www.provincia.gorizia.it/ Official website] {{in lang|it}} {{in lang|sl}} <!-- {{Friuli-Venezia Giulia}} --> {{Province of Gorizia|nocat=yes}} {{koord novi|45.9398|N|13.6234|E|source:trwiki_region:IT|format=dms|display=title}} [[Kategorija:Pokrajina Gorica| ]] [[Kategorija:Bivše pokrajine Italije|Gorica]] {{normativna kontrola}} 9j5c6vbffo0vp561v9ul35dp93dqek9 6709193 6709175 2026-07-10T10:41:48Z Erardo Galbi 166658 6709193 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Goriška pokrajina}} {{Infopolje Pokrajina Italije |native_name = Provincia di Gorizia<br />Provincie di Gurize |conventional_long_name = Pokrajina Gorica |common_name = Pokrajina Gorica |common_name2 = Pokrajine Gorica |subdivision = Nekdanja [[Pokrajine Italije|italijanska pokrajina]] |nation = v [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in v [[Republika Italija|Republiki Italiji]] |p1 = |flag_p1 = |national_motto = |national_anthem = |image_flag = |image_border = |flag_type = |flag = |image_coat = |symbol_type = |symbol = |image_map = Gorizia mappa.png |image_map_caption = Zemljevid z označeno lego pokrajine Gorica v Italiji |capital = Gorica |government_type = |title_leader = Predsednik |leader1 = |year_leader1 = |leader2 = |year_leader2 = |date_start = |year_start = 1927 |event1 = |date_event1 = |date_end = 30. september |year_end = 2017 |stat_year1 = 2016 |stat_area1 = 466 |stat_pop1 = 139902 |political_subdiv = |today = [[Goriška deželna ustanova za decentralizacijo|Goriške deželne ustanove za decentralizacijo]] |footnotes = |zastava=Flag of the Province of Gorizia.svg|grb=Provincia di Gorizia-Stemma.svg}} '''Pokrajina Gorica''', tudi '''Goriška pokrajina''', ({{Jezik-it|Provincia di Gorizia}}<ref>[provínča di gorícja]</ref>; {{Jezik-fur|Provincie di Gurize}}<ref>[provínče di guríce]</ref>) je bila ena od štirih [[italijanske pokrajine|pokrajin]], ki so do leta 2017 sestavljale [[italija]]nsko [[italijanske dežele|avtonomno deželo]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. Na severu in na zahodu je mejila na [[Pokrajina Videm|pokrajino Videm]], na jugu na [[Jadransko morje]] in na vzhodu na [[Pokrajina Trst|Pokrajino Trst]] in na [[Slovenija|Slovenijo]]. Zajemala je tudi [[Gradeška laguna|Gradeško laguno]]. Prokrajina, ki je bila ukinjena leta 2017, bo ponovno ustanovljena leta 2027.<ref>{{Navedi novice|title=Deželni svet FJK potrdil ponovno vzpostavitev pokrajin|date=1. julij 2026|url=https://www.sta.si/3573135/dezelni-svet-fjk-potrdil-ponovno-vzpostavitev-pokrajin}}</ref> ==Ukinitev== Ukinjena je bila z deželnim zakonom [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] št. 20 z dne 9. decembra 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gse.it/normativa_site/GSE%20Documenti%20normativa/FRIULI_V_G_LR_n20__09_12_2016.pdf |title=Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20 |accessdate= |date=9. december 2016 |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Nadomestitev== === Območna medobčinska zveza === Pokrajino Gorica sta od leta 2016 do leta 2020 nadomestili dve novi upravnoorganizacijski obliki oz. [[območna medobčinska zveza|območni medobčinski zvezi]] [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] (UTI Carso Isonzo Adriatico), s sedežem v [[Monfalcone|Tržiču]] in [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje]] (UTI Collio–Alto Isonzo), s sedežem v [[Gorizia|Gorici]]. === Deželna ustanova za decentralizacijo === Od leta 2019 obstaja Goriška deželna ustanova za decentralizacijo, ki upravlja s površino nekdanje Pokrajine Gorica. == Občine == Glavno mesto je bila [[Gorica]]. {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !# !Občinska središča !Italijansko !Furlansko !Prebivalci |- !1 |[[Gorica]] |Gorizia |Gurize | align="right" |36.172 |- !2 |[[Tržič, Italija|Tržič]] |Monfalcone |Monfalcon | align="right" |27.701 |- !3 |[[Ronke]] |Ronchi dei Legionari |Roncjis | align="right" |11.810 |- !4 |[[Gradež (Italija)|Gradež]] |Grado |Grau | align="right" |8.641 |- !5 |[[Krmin]] |Cormons |Cormons | align="right" |7.699 |- !6 |[[Štarancan]] |Staranzano |Staranzan | align="right" |7.260 |- !7 |[[Gradišče ob Soči]] |Gradisca d'Isonzo |Gardiscje | align="right" |6.469 |- !8 |[[Škocjan ob Soči]] |San Canzian d'Isonzo |San Canzian | align="right" |6.198 |- !9 |[[Romanž na Soči]] |Romans d'Isonzo |Romans dal Lusinç | align="right" |3.663 |- !10 |[[Foljan Sredipolje]] |Fogliano Redipuglia |Foian Redipulie | align="right" |2.946 |- !11 |[[Turjak, Gorica|Turjak]] |Turriaco |Turiàc | align="right" |2.805 |- !12 |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] |Sagrado |Segrât | align="right" |2.140 |- !13 |[[Špeter ob Soči]] |San Pier d'Isonzo |San Pier dai Bisiacs | align="right" |1.994 |- !14 |[[Sovodnje ob Soči]] |Savogna d'Isonzo |Savogne di Gurize | align="right" |1.655 |- !15 |[[Fara ob Soči]] |Farra d'Isonzo |Fare | align="right" |1.655 |- !16 |[[Vileš]] |Villesse |Vilès | align="right" |1.628 |- !17 |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] |Capriva del Friuli |Caprive | align="right" |1.627 |- !18 |[[Moš, Italija|Moš]] |Mossa |Mosse | align="right" |1.529 |- !19 |[[Šlovrenc ob Soči]] |San Lorenzo Isontino |San Lurinç Lisuntin | align="right" |1.512 |- !20 |[[Mariano del Friuli]] |Mariano del Friuli |Marian | align="right" |1.473 |- !21 |[[Doberdob]] |Doberdò del Lago |Dobardò | align="right" |1.352 |- !22 |[[Medeja, Gorica|Medeja]] |Medea |Migjee | align="right" |964 |- !23 |[[Števerjan]] |San Floriano del Collio |San Florean dal Cuei | align="right" |746 |- !24 |[[Moraro]] |Moraro |Morâr | align="right" |695 |- !25 |[[Dolenje v Brdih]] |Dolegna del Collio |Dolegne dal Cuei | align="right" |323 |- |} ==Zgodovina== [[Goriški grofje|Goriška grofija]] je obstajala od zgodnjega dvanajstega stoletja do leta 1500, ko je po izumrtju [[Goriški grofje|Goriških grofov]] prešla k [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Na višku svoje moči se je razprostirala preko vseh [[Treviso|treviških]] posestev, [[Tirolska|Tirolske]] in [[Podravje|Podravja]] do mesta [[Lienz]]. == Demografski razvoj == {| class="wikitable" |+Prebivalci Pokrajine Gorica (2001–2024)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/provincia-di-gorizia/statistiche/popolazione-andamento-demografico/|title=Popolazione provincia di Gorizia 2001-2024|accessdate=10. julij 2026}}</ref> !Leto !Datum !Prebivalci !Absolutna sprememba !Odstotna sprememba !Št. družin !Povprečno število članov na gospodinjstvo |- |2001 |31. dec. |136.447 | | | | |- |2002 |31. dec. |138.463 | +2.016 | +1,48% | | |- |2003 |31. dec. |139.407 | +944 | +0,68% |61.240 |2,25 |- |2004 |31. dec. |140.681 | +1.274 | +0,91% |63.421 |2,20 |- |2005 |31. dec. |141.195 | +514 | +0,37% |62.660 |2,23 |- |2006 |31. dec. |141.229 | +34 | +0,02% |63.395 |2,21 |- |2007 |31. dec. |141.948 | +719 | +0,51% |64.246 |2,19 |- |2008 |31. dec. |142.461 | +513 | +0,36% |64.830 |2,18 |- |2009 |31. dec. |142.627 | +166 | +0,12% |65.424 |2,16 |- |2010 |31. dec. |142.407 | -220 | -0,15% |65.707 |2,15 |- |2011 |31. dec. |139.914 | -2.493 | -1,75% |65.839 |2,11 |- |2012 |31. dec. |140.650 | +736 | +0,53% |65.955 |2,12 |- |2013 |31. dec. |141.076 | +426 | +0,30% |65.901 |2,13 |- |2014 |31. dec. |140.897 | -179 | -0,13% |65.907 |2,12 |- |2015 |31. dec. |140.268 | -629 | -0,45% |65.789 |2,12 |- |2016 |31. dec. |139.673 | -595 | -0,42% |65.895 |2,11 |- |2017 |31. dec. |139.439 | -234 | -0,17% |65.908 |2,10 |- |2018* |31. dec. |138.143 | -1.296 | -0,93% |65.221 |2,10 |- |2019* |31. dec. |137.795 | -348 | -0,25% |65.310,90 |2,09 |- |2020* |31. dec. |139.070 | +1.275 | +0,93% |67.118 |2,06 |- |2021* |31. dec. |137.899 | -1.171 | -0,84% |66.309 |2,06 |- |2022* |31. dec. |138.034 | +135 | +0,10% |66.620 |2,06 |- |2023* |31. dec. |138.314 | +280 | +0,20% |66.681 |2,06 |- |2024* |31. dec. |138.427 | +113 | +0,08% |66.875 |2,05 |} (*) prebivalci po popisu == Naravne znamenitosti == Zaščitena območja: * [[Naravni rezervat Doberdobsko in Prelostno jezero]] (Laghi di Doberdò e Pietrarossa) * [[Naravni rezervat Plešivski gozd]] (Bosco di Plessiva) * [[Naravni rezervat Pevmski gozd]] (Bosco di Piuma) * [[Naravni rezervat izliva Soče]] (Isola della Cona) * [[Mokrišče v Gradeški laguni]] (Valle Cavanata) == Glej tudi== * [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] * [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Province of Gorizia}} * [https://web.archive.org/web/20050121093255/http://www.provincia.gorizia.it/ Official website] {{in lang|it}} {{in lang|sl}} <!-- {{Friuli-Venezia Giulia}} --> {{Province of Gorizia|nocat=yes}} {{koord novi|45.9398|N|13.6234|E|source:trwiki_region:IT|format=dms|display=title}} [[Kategorija:Pokrajina Gorica| ]] [[Kategorija:Bivše pokrajine Italije|Gorica]] {{normativna kontrola}} ox66n5mvxxeatrrp5a6lmdc2hsg2psq 0 136805 6709168 6667985 2026-07-10T10:00:54Z Erardo Galbi 166658 6709168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Enota deželne decentralizacije Videm | izvorno_ime = Ente di decentramento regionale di Udine | vrsta = [[Enota deželne decentralizacije]]<br/>Nekdanja [[Pokrajine Italije|pokrajina]] (1866–2018) | zastava = Flag of the province of Udine.svg | grb = Provincia di Udine-Stemma.svg | zemljevid = Udine in Italy.svg | dežela = [[Slika:Friuli-Venezia-Giulia-Stemma.svg|14px|link=]] [[Furlanija - Julijska krajina]] | glavno_mesto = [[Videm, Italija|Videm]] | občine = 134 | ustanovitev = 29. novembra 2019<ref>{{navedi splet |url=http://arpebur.regione.fvg.it/newbur/visionaBUR?bnum=2019/12/04/36 |title=BOLLETTINO UFFICIALE DELLA REGIONE FVG - I SUPPLEMENTO ORDINARIO N. 36 DEL 4 DICEMBRE 2019 AL BUR N. 49 DEL 4 DICEMBRE 2019}}</ref> | predsednik = | površina = 4969,30 | površina_ref = | prebivalstvo = 517143 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-12}}</ref> | poštne_številke = | telefon = | registrska = UD | istat = }} '''Enota deželne decentralizacije Videm''' ({{Jezik-it|Ente di decentramento regionale di Udine}}) je največja od štirih upravno-ozemeljskih enot [[italija]]nske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]]. Na severu meji na [[Avstrija|Avstrijo]], na vzhodu na [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|enoto deželne decentralizacije Gorica]], na jugu na [[Jadransko morje]] ter na zahodu na [[Enota deželne decentralizacije Pordenone|enoto deželne decentralizacije Pordenone]] ter deželo [[Benečija|Benečijo]]. Kot '''Pokrajina Videm''' (''Videmska pokrajina'', {{Jezik-it|Provincia di Udine}}) je bila ustanovljena na ozemlju, pridobljenem od [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] leta 1866. Prebivalci so večinoma Furlani, poleg Italijanov pa tudi Slovenci v [[Rezija|Reziji]], v [[Terska dolina|Terski]] in [[Nadiške doline|Nadiških dolinah]] ([[Beneška Slovenija]]), od 1923 tudi Kanalsko dolino ([[Trbiž|trbiški okraj]]). Leta 1921 so v pokrajini našteli 35 036 slovensko govorečih prebivalcev, leta 1983 pa v 21 občinah 18 107 (uradna ocena). Ko je bil januarja 1923 pokrajini priključen večji del goriško-gradiščanskega ozemlja (tolminsko, goriško, gradiščansko okrožje), z namenom, da bi bilo s tem slovensko prebivalstvo v manjšini, so jo preimenovali v Pokrajino Furlanija ({{jezik|it|Provincia del Friuli}}). Januarja 1927 je bila za to ozemlje ustanovljena [[Pokrajina Gorica]]. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Pokrajina Videm pod zavezniško vojaško upravo (cona A) [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]], po mirovni pogodbi z Italijo (1947) pa je spet prešla pod italijansko suverenost. Od maja 1964 je skupaj z Goriško in Tržaško pokrajino (od leta 1968 tudi Pordenonsko pokrajino, odcepljene od videmske) sestavljala deželo s posebnim statutom [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]]. Pokrajina je bila ukinjena z deželnim zakonom [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] št. 20 z dne 9. decembra 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gse.it/normativa_site/GSE%20Documenti%20normativa/FRIULI_V_G_LR_n20__09_12_2016.pdf |title=Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20 |accessdate= |date=9. december 2016 |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nadomeščena je bila z desetimi medobčinskimi teritorialnimi zvezami (UTI: ''Unione teritoriale intercommunale''), ki so obstajale do leta 2020, ko so bile v mejah nekdanjih pokrajin ustanovljene »enote deželne decentralizacije«. Prokrajina, ki je bila ukinjena leta 2017, bo ponovno ustanovljena leta 2027.<ref>{{Navedi novice|title=Deželni svet FJK potrdil ponovno vzpostavitev pokrajin|date=1. julij 2026|url=https://www.sta.si/3573135/dezelni-svet-fjk-potrdil-ponovno-vzpostavitev-pokrajin}}</ref> == Večje občine == Glavno mesto je [[Videm, Italija|Videm]], ki šteje skoraj 100.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki z 31. decembra 2006): {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Občinska središča !Italijansko !Furlansko !Prebivalci |- |[[Videm, Italija|Videm]] |Udine |Udin | align="right" |96.750 |- |[[Codroipo]] |Codroipo |Codroip | align="right" |15.159 |- |[[Tavagnacco]] |Tavagnacco |Tavagnà | align="right" |13.783 |- |[[Latisana]] |Latisana |Tisane | align="right" |13.037 |- |[[Červinjan]] |Cervignano del Friuli |Çarvignan | align="right" |12.861 |- |[[Čedad]] |Cividale del Friuli |Cividât | align="right" |11.515 |- |[[Humin]] |Gemona del Friuli |Glemone | align="right" |11.080 |- |[[Tolmeč]] |Tolmezzo |Tumieç | align="right" |10.539 |- |} == Zgodovina == [[zgodovina|Zgodovinsko]] najpomembnejši kraj nekdanje pokrajine je [[Oglej]], eno od najvažnejših [[arheologija|arheoloških]] najdišč v Italiji. V [[2. stoletje|drugem stoletju]] je bil Oglej glavno mesto [[Rimski imperij|rimske]] ''Desete regije'', ki je obssegala [[Istra|Istro]] in vse ozemlje današnje Italije do [[Trento|Trenta]] in [[Verona|Verone]], na jugu pa do [[reka|reke]] [[Pad]]. V [[4. stoletje|četrtem stoletju]], pod [[Bizantinci]], je bilo mesto Videm med najpomembnejšimi v [[Bizantinsko cesarstvo|cesarstvu]], največji pomen pa je imelo v odbobju vladavine oglejskih [[patriarh]]ov. [[Oglejski patriarhat]] je kot [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvena]] oblast trajal od leta 568 do leta 1751, kot politična enota pa od leta 1077 do leta 1445, ko je oblast prevzela [[Beneška republika|Beneška republika]]. Gospodoval je ozemlju današnje [[Furlanija|Furlanije]], Istre in delno [[Slovenija|Slovenije]]. ===Beneška Slovenija=== Posebno zgodovino je doživelo ozemlje skrajnega vzhoda pokrajine, ki zavzema [[Nadiške doline]] in [[Terska dolina|Tersko dolino]], torej območje, ki je znano pod imenom »[[Beneška Slovenija]]«. Zaradi svoje obmejne lege je to ozemlje že pod [[Langobardi]] uživalo posebno avtonomijo, v zameno za stalno vojaško pripravljenost: prebivalstvo je bilo oproščeno [[tlaka|tlake]] in [[davek|davkov]], imelo je svoja [[sodišče|sodišča]], a se ni smelo odseliti. To stanje je ostalo nespremenjeno tudi pod vladavino [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]] in nato pod Beneško republiko, a se je bistveno spremenilo pod [[Habsburžani]], ki so deželo upravno izenačili z ostalimi posestvi. Ko so leta 1866 prišli na oblast [[Kraljevina Italija|Italijani]], so področje, prav zaradi polpretekle [[zgodovina|zgodovine]], opredelili kot "politično nezanesljivo" in uvedli so najstrožjo italijanizacijo sicer slovenskega prebivalstva. [[Fašizem]] je stanje še poslabšal. Zaradi političnega dogajanja in predvsem zaradi popolne odsotnosti direktnih [[promet]]nih zvez z današnjo Slovenijo, slovenska manjšina ni prejela dovolj podpore s strani matične države. To je privedlo do [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]ovne izolacije in do nastanka samostojnega slovenskega [[narečje|narečja]], ki je popolnoma različno od [[Gorica|goriškega]] in [[Trst|tržaškega]] in močno odstopa od uradne [[slovenščina|slovenščine]]. Razen prizadevanj lokalnega časopisa [[Novi Matajur]], to narečje ni bilo preučeno; danes ga govorijo večinoma le starejši ljudje. == Jezikovne manjšine == V Pokrajini Videm so bile priznane [[jezikovne manjšine v Italiji|manjšine]], ki govorijo furlanski, slovenski in nemški jezik. [[Furlanščina]] je zaščitena v 126 občinah, [[Slovenščina|slovenščina]] v 15 občinah, [[nemščina]] pa v 5 občinah. Pokrajinski svet je dne 26. aprila 2001 določil zaščito slovenščine v sledečih občinah: * [[Ahten]] (Attimis) * [[Dreka]] (Drenchia) * [[Fojda]] (Faedis) * [[Garmak]] (Grimacco) * [[Bardo]] (Lusevera) * [[Naborjet - Ovčja vas]] (Malborghetto-Valbruna) * [[Prapotno, Čedad|Prapotno]] (Prepotto) * [[Podbonesec]] (Pulfero) * [[Rezija]] (Resia) * [[Podutana]] (San Leonardo) * [[Špeter Slovenov]] (San Pietro al Natisone) * [[Srednje]] (Stregna) * [[Sovodnje]] (Savogna di Cividale) * [[Tipana|Tajpana]] (Taipana) * [[Trbiž]] (Tarvisio) == Naravne znamenitosti == Zaščitena območja: * [[Deželni park Julijskih Predalp]] (Parco naturale delle Prealpi Giulie) * [[Naravni park Furlanskih Dolomitov]] (Parco naturale delle Dolomiti Friulane) * [[Državni rezervat Bela Nadiža]] (Riserva naturale Rio Bianco) * [[Krajinski park Karnijskih gričev]] (Parco intercomunale di Villa Santina) * [[Naravni rezervat jezera Cornino]] (Riserva naturale del Lago di Cornino) * [[Naravni rezervat izliva reke Stella]] (Riserva naturale Foci dello Stella) * [[Mokrišče Valle Canal Novo]] (Riserva naturale Valle Canal Novo) * [[Biotop izvirov pri Codroipu]] (Biotopo Risorgive di Codroipo) == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 * [[Radio Onde Furlane]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Province of Udine}} * [https://www.udine.edrfvg.it/ Uradna spletna stran] {{Province of Udine|nocat=yes}} {{Pokrajine Italije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Enote deželne decentralizacije|Videm]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2019]] 67jzpjiwpzwra9gz0o2h0tc8o0gafpi 0 142398 6709141 6436308 2026-07-10T08:58:10Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Weißensee inserted. 6709141 wikitext text/x-wiki glej tudi [[Belo jezero (Madžarska)]] oz. [[Belo jezero (razločitev)]] {{Infobox lake |name = Belo jezero |image = Aerial image of Weißensee, Carinthia (view from the southeast).jpg |caption = Pogled na Belo jezero |image_bathymetry = map at weissensee.svg |caption_bathymetry = |location = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |coords = {{koord novi|46|42|24|N|13|20|28|E|type:waterbody_region:AT|display=inline,title}} |type = [[ledeniško jezero]] |inflow = |outflow = Bela v [[Drava|Dravo]] |catchment = |basin_countries = Avstrija |length = 11,6 km |width = 0,9 km |area = 6,5 km² |depth = |max-depth = 97 m |volume = |residence_time = 9,2 let |shore = |elevation = 930 m |islands = |cities = Džinja vas (Techendorf), Nižina (Neusach), Gače (Gatschach), Gornja vas (Oberdorf) in Naklo (Naggl) na zahodnem delu ter Stokenboj (Stockenboi) na vzhodnem delu <!-- Map --> | pushpin_map = Avstrija | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = Lokacija jezera v Avstriji | pushpin_map_caption = <!-- Below --> | website = | reference = }}'''Belo jezero''' ([[Nemščina|nemško]]: ''Weißensee'') je [[ledeniško jezero]] v [[Avstrija|avstrijski]] zvezni deželi [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]] v [[Ziljske Alpe|Ziljskih Alpah]]. Najvišje koroško [[kopališko jezero]] si ime deli z občino [[Weissensee, Avstrija|Weissensee]], ki se nahaja na severni in južni obali jezera. == Geografija == Zahodna obala ledeniškega jezera se nahaja v bližini [[Kreuzberško sedlo|Kreuzberškega sedla]] pri glavni cesti od [[Greifenburg|Grajfenburga]] do [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorja]]. Manjša gorska cesta poteka iz doline Drave preko Stockenboja do vzhodnega konca jezera. Kljub 930 m nadmorske višine lahko površina jezera v poletnih mesecih doseže 24 stopinj Celzija, pozimi pa lahko voda popolnoma zamrzne in drsalcem omogoča prosto gibanje po ledu. Vzhodni del je zaradi strme obale skoraj nenaseljen, do vzhodnega konca vodi le ozka pot, kjer območje občine [[Stockenboj]] seže do jezera. Tu se potok ''Bela'' spušča v [[Drava|Dravsko]] dolino. Ob obali so bregovi [[Kreda (mineral)|krede]], ki izvirajo iz okoliških gora [[Južne apneniške Alpe|južnih apneniških Alp]], kar daje vodi značilno barvo, jezeru pa njegovo ime. Približno dve tretjini površine jezera je del [[Rezervat|rezervata]]. Za ladijski prevoz po jezeru skrbijo štiri plovila in gliser. Razen za javni prevoz, je upravljanje motornih čolnov prepovedano. Vode jezera dosežejo kakovost pitne vode. Na območju je veliko divjih živali. Jezero vsebuje veliko različnih vrst rib, zlasti [[postrvi]], [[Krap|krape]], [[Pravi ostriž|prave ostriže]] in [[Evropska ščuka|evropske ščuke]]. Obstaja tudi veliko različnih ptic, od rac do gosi in čaplj. == Aktivnosti == Od leta 1989 je jezero pozimi prizorišče [[Nizozemska|nizozemskega]] tekmovanja v [[Hitrostno drsanje|hitrostnem drsanju]] ''Alternatieve'' ''[[Elfstedentocht]]''. Poleg drsanja sta zelo priljubljena [[kegljanje na ledu]] in [[tek na smučeh]] okoli jezera. Na južni obali leži manjše [[Alpsko smučanje|alpsko smučišče]]. Februarja 2007 je bilo na jezeru prvo svetovno prvenstvo v [[Podvodni hokej na ledu|podvodnem hokeju na ledu]]. Januarja 2011 je avstrijsko združenje gorskih letalcev na zamrznjeno površino pristalo približno 30 majhnih letal. Ugledni gorski vzpon na severni obali, ''Ronacherfels'', je dobil ime po lokalnem kmetu, ki je umrl pozimi 1916 med krmiljenjem sani na zamrznjenem jezeru. Na poti domov se je sankal po tanki ledeni plošči, padel skozi in umrl. Njegovega telesa nikoli niso našli. V njegov spomin so po njem poimenovali vzpon in bližnjo gostilno. Deli filma [[James Bond (literarna oseba)|Jamesa Bonda]] ''[[Dih smrti]]'' iz leta 1987 so bili posneti pri zamrznjenem jezeru. == Galerija slik == <gallery class="center"> File:Weißensee - MS Weißensee.JPG|Ladja File:Weissensee Kärnten Techendorf 2013 07a.jpg|Zahodna obala pri Džinji vasi (Techendorf) File:Weissensee-West.JPG|Pogled proti zahodu z mostu v Džinji vasi File:Weissensee-East.JPG|Pogled proti vzhodu z mostu v Džinji vasi File:Weißensee_in_carinthia.jpg|Belo jezero pozimi File:Wedstrijd weissensee.jpg|Drsalci File:Techendorf.jpg|Džinja vas File:Weissensee.jpg|Belo jezero, severna obala </gallery> == Zunanje povezave == * {{in lang|en}} [http://www.kis.ktn.gv.at/188551_EN-Carinthian_Lakes-Seenseite.?seeid=44 Informacije Koroškega limnološkega inštituta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191024043626/http://www.kis.ktn.gv.at/188551_EN-Carinthian_Lakes-Seenseite.?seeid=44 |date=2019-10-24 }} * {{in lang|de}} [http://www.weissensee.at Park Belo jezero] * {{in lang|en}} [http://www.weissensee.com/en Turistične informacije] {{Zbirka|Category:Weissensee, Kärnten}} {{Jezera na avstrijskem Koroškem}} [[Kategorija:Jezera na Koroškem (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Ledeniška jezera]] h5nso6wqgcsfiyqisebsjt896xltv76 0 152946 6708850 6707240 2026-07-09T13:26:24Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6708850 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. ('''Opomba: vsebuje sedanje in nekdanje habilitirane predavatelje oddelkov oz. študijev, ki so sedaj matični na FF, pa tudi 7 naravoslovnih oddelkov oz. študijev do leta 1957, ko je prišlo do dokončne razdelitve med Filozofsko in [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno fakulteto]] oz. so bili kasneje priključeni drugim fakultetam; ni predavateljev obrambe-SLO in DS ter telovadbe/športne vzgoje, prav tako niso v celoti zajeti vsi lektorji jezikov). {{CompactTOC2}} == A == [[Sandi Abram]] | [[Milan Adamič]] | [[Miroslav Adlešič]] | [[Kozma Ahačič]] | [[Kornelija Ajlec]] | [[Melita Ambrožič]] | [[Milica Antić Gaber]] | [[Jana Arbeiter]] | [[Špela Arhar Holdt]] | [[Ivan Arnejc]] | [[Andreja Avsec]] | == B == [[Matjaž Babič]] | [[Vanda Babič]] | [[Ines Babnik]] | [[Katarina Babnik]] | [[Jasna Baebler]] | [[Henrik Baerent]] | [[Eva Bahovec]] | [[Barbara Bajd]] | [[Anton Bajec]] | [[Boštjan Bajec]] | [[Blaž Bajič]] | [[Ana Bajželj]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Bojan Balkovec]] | [[Varja Balžalorsky Antić]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Marinko Banjac]] | [[Štefan Barbarič]] | [[Matjaž Barbo]] | [[Tomaž Bartol]] | [[Kurt Bartsch]] | [[Alenka Bartulović]] | [[Bojan Baskar]] | [[Angelos Baš]] | [[Franjo Baš]] | [[Marjan Bat]] | [[Robin Bates]] | [[Marjana Baumgarten Briški]] | [[Janez Bečaj]] | [[Kasilda Bedenk]] | [[Katarina Bedina]] | [[Andrej Bekeš]] | [[Vitomir Belaj]] | [[Mojca Belak]] | [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] | [[Saša Benulič]] | [[Sonja Berce]] | [[Branko Berčič]] | [[Marija Bergamo]] | [[Milica Bergant]] | [[Martina Berič]] | [[France Bernik]] | [[Stane Bernik]] | [[France Bezlaj]] | [[Adolf Bibič]] | [[Maja Bitenc]] | [[Zvonko Bizjak]] | [[Aleksander Bjelčevič]] | [[Dana Blaganje]] | [[Jason Blake]] | [[Andrej Blatnik]] | [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] | [[Katarina Bogunović]] | [[Marja Boršnik]] | [[Eva Boštjančič]] | [[Miran Božovič]] | [[Stojan Bračič]] | [[Rajka Bračun Sova]] | [[Fran Bradač]] | [[Rajko Bratož]] | [[Valter Braz]] | [[Kaja Katarina Brecelj]] | [[Danijela Brečko]] | [[Valentina Brečko Grubar]] | [[Tatjana Bregant]] | [[Klas Matija Brenk]] | [[Nina Breznikar]] | [[Alja Brglez]] | [[Mojca Brglez]] | [[Slavko Brinovec]] | [[Marjan Britovšek]] | [[Vera Brnčić]] | [[Srečko Brodar]] | [[Dalibor Brozović]] | [[Bojan Brumen]] | [[Borut Brumen]] | [[Mihajlo Bubnov]] | [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] | [[Valentin Bucik]] | [[Mihael Budja]] | [[Milan Bufon]] | [[Zoran Bujas]] | [[Lara Burazer]] | [[Lilijana Burcar]] | [[Václav Burian]] | [[Stanko Buser]] | == C == [[Mojca Cajnko]] | [[Izidor Cankar]] | [[Andrej Capuder]] | [[Alenka Cedilnik]] | [[Ana Cergol Paradiž]] | [[Borut Cerkovnik]] | [[Gašper Cerkovnik]] | [[Dejan Cigale]] | [[Jan Ciglenečki]] | [[Slavko Ciglenečki]] | [[Breda Cigoj-Leben]] | [[Alojz Cindrič]] | [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] | [[Luka Culiberg]] | [[Dragotin Cvetko]] | [[Varja Cvetko Orešnik]] | [[Igor Cvetko]] | [[Janez Cvirn]] | == Č == [[Robert Čampa]] | [[Ludvik Čarni]] | [[Neža Čebron Lipovec]] | [[Uršula Čebron Lipovec]] | [[Dragica Čeč]] | [[Danica Čerče]] | [[Andrej Černe]] | [[Majda Černič Istenič]] | [[Matej Černigoj]] | [[Pavel Češarek]] | [[Lucija Čok]] | [[Bojan Čop]] | [[Breda Čop]] | [[Dušan Čop]] | [[Rosana Čop]] | [[Vesna Čopič]] | [[Gregor Čremošnik]] | [[Matija Črešnar]] | [[Darko Čuden]] | [[Miran Čuk]] | [[Tomislav Ćužić]] | == D == [[Roberto Dapit]] | [[Margaret Davis]] | [[Božidar Debenjak]] | [[Doris Debenjak]] | [[Jože Debevec]] | [[Bojan Dekleva]] | [[Marica Dekleva-Modic]] | [[Tinka Delakorda Kawashima]] | [[Jure Demšar]] | [[Katja Depolli Steiner]] | [[Aleksandra Derganc]] | [[Jože Derganc]] | [[Nataša Dernovšček Hafner]] | [[Jure Dimec]] | [[Zlata Dimec]] | [[Ljudmil Dimitrov]] | [[Zvonimir Dintinjana]] ''|'' [[Nina Ditmajer Prando]] | [[Tamara Ditrich]] | [[Bojan Djurić]] | [[Simon Dobrišek]] | [[Metoda Dodič Fikfak]] | [[Mladen Dolar]] | [[Darko Dolinar]] | [[France Martin Dolinar]] | [[Zlata Dolinar-Osole]] | [[Marjana Dolšina Delač]] '''|''' [[Marjeta Domicelj]] | [[Fran Dominko]] | [[Marijan Dović]] | [[Srečo Dragoš]] | [[Kazimir Drašlar]] | [[Andreja Drašler]] | [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] | [[Eugenio Dupré Theseider]] | == E == [[Kristina Egumenovska]] | [[Janez Erat]] | [[Aleš Erjavec]] | == F == [[Tomaž Faganel]] | [[Patrizia Farinelli]] | [[Urška Fekonja]] | [[Lars Felgner]] | [[Ina Ferbežar]] | [[Mitja Ferenc]] | [[Tone Ferenc]] | [[Jadran Ferluga]] | [[Majda Ficko]] | [[Goran Filipi]] | [[Breda Filo]] | [[Darja Fišer]] | [[Dušana Findeisen]] | [[Božidar Flajšman]] | [[Leonora Flis]] | [[Ignac Fock]] | [[Ignacija Fridl Jarc]] | [[Franc Friedl]] | [[Metka Furlan]] | == G == [[Mateja Gaber]] | [[Stane Gabrovec]] | [[Dušan Gabrovšek]] | [[Florence Gacoin Marks]] | [[Luka Gale|Luka]] [[Luka Gale|Gale]] | [[Ivan Gams]] | [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] | [[Kajetan Gantar]] | [[Andrej Gaspari]] | [[Evel Gasparini]] | [[Artur Gavazzi]] | [[Tine Germ]] | [[Ferdo Gestrin]] | [[Erik Gilk]] | [[Velemir Gjurin]] | [[Helga Glušič]] | [[Vesna Godina|Vesna V. Godina]] | [[Stanko Gogala]] | [[Marija Golden]] | [[Dietmar Goldschnigg]] | [[Boris Golec]] | [[Darja Golež]] | [[Petra Golja]] | [[Nataša Golob]] | [[Nina Golob]] | [[Tina Golob]] | [[Alenka Goričan]] | [[Vojko Gorjanc]] | [[Anton Gosar]] | [[Monika Govekar - Okoliš|Monika Govekar-Okoliš]] | [[Anton Grad]] | [[Martin Grad]] | [[Bogo Grafenauer]] | [[Drago Grah]] | [[Käthe Grah]] | [[Nina Grahek Križnar]] | [[Stane Granda]] | [[Igor Grdina]] | [[Janez Gregorač]] | [[Marta Gregorčič]] | [[Petra Gregorčič Mrvar]] | [[Matejka Grgič]] | [[Darja Grosman]] | [[Meta Grosman]] | [[Milan Grošelj]] | [[Nada Grošelj]] | [[Robert Grošelj]] | [[Ada Gruntar Jermol]] | [[Aleš Gulič]]? | [[Mita Gustinčič Pahor]] | == H == [[Peter Habič]] | [[Mateja Habinc]] | [[Jernej Habjan]] | [[Dušan Hadži]] | [[Jovan Hadži]] | [[Fabjan Hafner]] | [[Stanislav Hafner]] | [[Simon Hajdini]] | [[Bruno Hartman]] | [[Ljudmil Hauptmann]] | [[Vito Hazler]] | [[Cvetka Tóth|Cvetka Hedžet Tóth]] | [[Siegfried Heusinger]] | [[Paul van den Heuvel]] | [[Nataša Hirci]] | [[Miran Hladnik]] | [[Kristina Hmeljak Sangawa]] | [[Andreja Hočevar]] | [[Janez Höfler]] | [[Gert Hofmann]] | [[Lena Holmquist|Lena Holmquist-Petrič]] | [[Petr Hora]] | [[Luka Horjak]] | [[Jasna Horvat]] | [[Ludvik Horvat]] | [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] | [[Štefan Horvatić]] | [[Sonja Ana Hoyer]] | [[Nataša Hrastnik]]| [[Angelika Hribar]] | [[Mirko Hribar]] | [[Tine Hribar]] | [[Valentina Hribar Sorčan]] | [[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] | [[Niko Hudelja]] | [[Tereza Hussu]] | == I == [[Svetozar Ilešič]] | [[Gašper Ilc]] | [[Josip Ilc]] | [[Mojca Ilc Klun]] | [[Andreja Inkret]] | [[Aleksander Isačenko]] | [[Jelena Isak Kres]] | [[Janka Istenič]] | [[Saša Istenič]] [[Kotar]] | [[Barbara Ivančič Kutin]] | [[France Ivančič]] | == J == [[Vladislav Jagodic]] | [[Franc Jakopin]] | [[Primož Jakopin]] | [[Zorka Jakoš]] | [[Vlasta Jalušič]] | [[Nina Jamar]] | [[Zoltan Jan]] | [[Anton Janko]] | [[Marija Javor Briški]] | [[Marija Javornik]] | [[Miha Javornik]] | [[Zoran Jelenc]] | [[Sabina Jelenc Krašovec]] | [[Alojz Jembrih]] | [[Sidonija Jeras]] | [[Elza Jereb]] | [[Frane Jerman]] | [[Sašo Jerše]] | [[Matjaž Jeršič]] | [[Fran Jesenko]] | [[Ana Ješe Perković]] | [[Božidar Jezernik]] | [[Katja Jeznik]] | [[Andraž Jež]] | [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] | [[Dejan Jontes]] | [[Jurij Jug]] | [[Tjaša Jug]] | [[Klement Jug]] | [[Hermina Jug-Kranjec]] | [[Mirko Jurak]] | [[Janko Jurančič]] | [[Klementina Jurančič]] ''|'' [[Franco Juri]] | [[Igor Jurinčič]] | [[Mojca Juriševič]] | [[Primož Jurko]] | [[Mirko Juteršek]] | [[Blaga Juvan]] (r. Carevska) | [[Marko Juvan]] | [[Friderik Juvančič]] | [[Primož Južnič]] | == K == [[Valentin Kalan]] | [[Branka Kalenić Ramšak]] | [[Vatroslav Kalenić]] | [[Janica Kalin|Jan(ic)a Kalin]] | [[Ivan Kanič]] | [[Pavel Karlin]] | [[Monika Kartin]] | [[Jože Kastelic]] | [[Monika Kavalir]] | [[Jerneja Kavčič]] | [[Nataša Kavčič]] | [[Tina Kavčič]] | [[Polona Kelava]] | [[Jakob Kelemina]] | [[Jana Kenda]] | [[Roman Kenk]] | [[Taras Kermauner]] | [[Damjana Kern Andoljšek]] | [[Duša Kernel Umek]] | [[Marko Kerševan]] | [[Anton Keš-Stojan]] | [[Andreja Kiauta|Andreja (Grošelj) Kiauta]] | [[France Kidrič]] | [[Borut Klabjan]] | [[Josip Klemenc]] | [[Andreja Klemenčič]] | [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] | [[Marijan M. Klemenčič]] | [[Matej Klemenčič]] | [[Matjaž Klemenčič]] | [[Simona Klemenčič]] | [[Slavo Klemenčič]] | [[Vladimir Klemenčič]] | [[Stanko Klinar]] | [[Branko Klun]] | [[Matjaž Kmecl]] | [[Žiga Knap]] | [[Timotej Knific]] | [[Ljubo Knop]] | [[Darja Kobal Grum]] | [[Zdravko Kobe]] | [[Gregor Kocijan]] | [[Matic Kocijančič]] | [[Nike Kocijančič Pokorn]] | [[Tina Kogovšek]] | [[Jože Kokole]] | [[Metoda Kokole]] | [[Vladimir Kokole]] | [[Rudolf Kolarič]] | [[Vida Kološa]] | [[Nataša Komac]] | [[Smiljana Komar]] | [[Tatjana Komarova]] | [[Dean Komel]] | [[Milček Komelj]] | [[Dušan Kompare]] | [[Edvard Konrad]] | [[Ivan Konte]] | [[Marjana Kordaš]] | [[Meta Kordiš]] | [[Evald Koren]] | [[Alenka Koron]] | [[Josip Korošec]] | [[Josip Korošec ml.]] | [[Tomo Korošec]] | [[Viktor Korošec]] | [[Jože Koruza]] | [[Dušan Kos]] | [[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] | [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] | [[Matevž Kos]] | [[Milko Kos]] | [[Peter Kos]] | [[Živa Kos]] | [[Iztok Kosem]] | [[Brigita Kosevski Puljić]] | [[Jernej Kosi]] | [[Marija Košak]] | [[Katja Košir]] | [[Niko Košir]] | [[Tadej Košmerl]] | [[Janko Kotnik]] | [[Rudi Kotnik]] | [[Edvard Kovač]] | [[Marija Kovač Kozina]] | [[Miha Kovač]] | [[Mojca Kovač Šebart]] | [[Asja Nina Kovačev]] | [[Gorazd Kovačič]] | [[Irena Kovačič]] | [[Miha Kozorog]] | [[Boris Kožuh]] | [[Boža Krakar Vogel]] | [[Lado Kralj]] | [[Igor Kramberger]] | [[Petra Kramberger]] | [[Ana Krajnc]] | [[Andrej Kranjc]] | [[Simona Kranjc]] | [[Staša Krapež]] | [[Primož Krašovec]] | [[Aljoša Kravanja]] | [[Boštjan Kravanja]] | [[Bratko Kreft]] | [[Lev Kreft]] | [[Janez Krek]] | [[Simon Krek]] | [[Vekoslav (Slavko) Kremenšek|Vekoslav Kremenšek]] | [[Mojca Krevel]] | [[Marko Krevs]] | [[Uršula Krevs Birk]] | [[Doris Križaj]] (r. [[Kelemina]]) | [[Martina Križaj Ortar]] | [[Naško Križnar]] | [[Robi Kroflič]] | [[Gregor Kroupa]] | [[Domen Krvina]] | [[Erika Kržišnik]] | [[Roman Kuhar]] | [[Zmaga Kumer]] | [[Sonja Kump]] | [[Jelka Kunaver]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Bojana Kunst]] | [[Helena Kuster Kopač]] | [[Simon Kušar]] | [[Ivan Kuščer]] | == L == [[Jean Lacroix]] | [[Klemen Lah, sociolog|Klemen Lah]] | [[Meta Lah]] | [[Špela Lah]] | [[Kristina Lahl]] | [[Tanja Lamovec]] | [[Barbara Lampič]] | [[Primož Lampič]] | [[Maja Lavrač]] | [[Mateja Lavrič]] | [[Vladimir Leban]] | [[Stanko Leben]] | [[Lojze Lebič]] | [[Žan Lep]] | [[Darja Leskovar Mazi]] | [[Tamara Leskovar]] | [[Alfred Leskovec]] | [[Andrea Leskovec]] | [[Mojca Leskovec]] | [[Avgust Lešnik]] | [[Nives Ličen]] | [[David Limon]] | [[Albina Lipovec]] | [[Frančiška Lipovšek]] | [[Marijan Lipovšek]] | [[Cene Logar]] | [[Nataša Logar]] | [[Tine Logar]] | [[Borut Loparnik]] | [[Milan Lovenjak]] | [[Franc Lovrenčak]] | [[Janko Lozar Mrevlje]] | [[Rajko Ložar]] | [[Dušan Ludvik]] | [[Johann Georg Lughofer]] | [[Walter Lukan]] | [[Sarah Lunaček]] Brumen | [[Ivan Lunjak]] | == M == [[Alasdair Henderson Mackinnon]] | [[Amalija Maček]] | [[Tina Mahkota]] | [[Joža Mahnič]] | [[Katja Mahnič]] | [[Boris Majer]] | [[Jasna Makovec Černe]] | [[Danijela Makovec Radovan]] | [[Jasna Malešič]] | [[Martina Malešič]] | [[Vincenc Malovrh]] | [[Bojana Maltarić]] | [[Damjan Mandelc]] | [[Oleg Mandić]] | [[Christina Manouilidou]] | [[Josip Mantuani]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Barica Marentič Požarnik]] | [[Katarina Marinčič]] | [[Marko Marinčič]] | [[Irena Marinko]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Jasmina Markič]] | [[Olga Markič]] | [[Janez Marolt]] | [[René Martel]] | [[Branko Marušić]] | [[Tatjana Marvin]] Derganc | [[Ivan Maselj]] | [[Robert Masten]] | [[Vanesa Matajc]] | [[Franci Matičič]] | [[Janez Matičič]] | [[Polona Matjan Štuhec]] | [[Igor Maver]] | [[Jasna Maver]] | [[Ernest Mayer]] | [[Jasna Mažgon]] | [[Jakob Medved]] | [[Zdenko Medveš]] | [[Mojca Medvešek]] | [[Anton Melik]] | [[Vasilij Melik]] | [[Lev Menaše]] | [[Luc Menaše]] | [[Mirjam Mencej]] | [[Tanja Merčun Kariž]] ''|'' [[Boris Merhar]] | [[Viljem Merhar]] | [[Darja Mertelj]] | [[France Mesesnel]] | [[Adriana Mezeg]] | [[Silva Mežnarić]] | [[Darja Mihelič]] | [[Stane Mihelič]] | [[Erika Mihevc Gabrovec]] | [[Nena Mijoč]] | [[Tjaša Miklič]] | [[Tamara Mikolič]]-Južnič | [[Borut Mikulec]] | [[Peter Mikša]] | [[Janez Mikuž]] | [[Metod Mikuž]] | [[Stane Mikuž]] | [[Mira Miladinović Zalaznik]] | [[Maja Milčinski]] | [[Milena Milojević Sheppard]] | [[Vera Mirt Levovnik]] | [[Nenad Miščević]] | [[Dušan Mlacović]] | [[Dimitrij Mlekuž]] | [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] | [[Zdravko Mlinar]] | [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] | [[Josip Rastko Močnik]] | [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] | [[Vojeslav Mole]] | [[Bojan Moll]] | [[Anja Moric]] | [[Nagisa Moritoki Škof]] | [[Valter Motaln]] | [[David Movrin]] | [[Uroš Mozetič]] | [[Anja Mrak]] | [[Irena Mrak]] | [[Albert Mrgole]] | [[Ilija Mrmak]] | [[Blažka Müller]] | [[Janko Muršak]] | [[Rajko Muršič]] | [[Janek Musek]] | [[Ana Marija Muster]] | [[Branko Mušič]] | == N == [[Aleš Nagode]] | [[Rajko Nahtigal]] | [[Karel Natek]] | [[Milan Natek]] | [[Albina Nećak-Lük]] | [[Dušan Nećak]] | [[Bernard Nežmah]] | [[Mojca Nidorfer]] | [[Boris A. Novak]] | [[Irena Novak Popov]] | [[Renata Novak Klemenčič]] | [[Sonja Novak Lukanović]] | [[Vilko Novak]] | [[Predrag Novaković]] | [[Silva Novljan]] | [[Črtomir Nučič]] | == O == [[Anton Ocvirk]] | [[Darko Ogrin]] | [[Matej Ogrin]] | [[Luka Omladič]] | [[Irena Orel]] | [[Silvana Orel Kos]] | [[Janez Orešnik]] | [[Martina Orožen]] | [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] | [[Vladimir Osolnik]] | [[Monika Osvald]] | [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] | [[Borut Ošlaj]] | [[Karel Oštir]] | [[Božo Otorepec]] | [[Juan Carlos Oven]] | [[Jacqueline Oven]] | [[Karel Ozvald]] | [[Martina Ožbot Currie]] | [[Ana Ožura]] | == P == [[Mirko Pak]] | [[Vlasta Pacheiner]] | [[Jozef Pallay]] | [[Sandro Paolucci]] | [[Katerina Paternost]] | [[Boris Paternu]] | [[Darja Pavlič]] | [[Dušan Pavlič]] | [[Sonja Pečjak]] | [[Vid Pečjak]] | [[Marija Peklenik]] | [[Cirila Peklaj]] | [[Egon Pelikan]] | [[Josipina Perdan]] | [[Urška Perenič]] | [[Gregor Perko]] | [[Jurij Perovšek]] | [[Bogomir Peršič]] | [[Janez Peršič]] | [[Robert Peskar]] | [[Marija Petek]] | [[Nina Petek]] | [[Anton Peterlin]] | [[Marija Mojca Peternel]] | [[Zdravko Petkovšek]] | [[Jerneja Petrič]] | [[Marija Petrič]] | [[Lena Petrič-Holmquist]] | [[Mateja Petrovčič]] | [[Oto Petrovič]] | [[Peter Petru]] | [[Simona Petru]] | [[Svanibor Pettan]] | [[Mateja Pezdirc Bartol]] | [[Darja Piciga]] | [[Borut Pihler]] | [[Barbara Pihler Ciglič]] | [[Miha Pintarič]] | [[Josip Pipenbacher]] | [[Nataša Pirih Svetina]] | [[Dušan Pirjevec]] | [[Marta Pirnat-Greenberg]] | [[Zvezdan Pirtošek]] | [[Agnes Pisanski Peterlin]] | [[Jelka Pirkovič]] | [[Jan Pisanski]] | [[Janez Planina]] | [[Josip Plemelj]] | [[Janko Pleterski]] | [[Dušan Plut]] | [[Leopoldina Plut]] [[Pregelj]] | [[Gregor Pobežin]] | [[Melita Počkar]] | [[Vesna Podgornik]] | [[Saša Podgoršek]] | [[Dan Podjed]] | [[Anja Podlesek]] | [[Blaž Podlesnik]] | [[Darka Podmenik]] | [[Jasna Podreka]] | [[Andej Pogačnik]] | [[Vladimir Pogačnik]] | [[Breda Pogorelec]] | [[Vida Pohar]] | [[Janja Polajnar Lenarčič]] | [[Marko Polič]] | [[Mirjana Polić Bobić]] | [[Gregor Pompe]] | [[Denis Poniž]] | [[Damjan Popič]] | [[Mirko Popovič]] | [[Irma Potočnik Slavič]] | [[Tina Potočnik]] | [[Julija Potrč]] | [[Matjaž Potrč]] | [[Vesna Požgaj Hadži]] | [[Peter Praper]] | [[Katarina Katja Predovnik]] | [[Barbara Pregelj]] | [[Marjeta Prelesnik Drozg]] | [[Mirjam Premrl Podobnik]] | [[Mirjam Premrl]] | [[Juan Octavio Prenz]] | [[Nikolaj Preobraženski]] | [[Tone Pretnar]] | [[Igor Pribac]] | [[Ivan Prijatelj]] | [[Irena Prosenc]] Šegula | [[Janko Pučnik]] | [[Nina Purg Suljič]] | [[Maruša Pušnik]]?| == R == [[Manca Račič]] | [[Darko Radinja]] | [[Nikola Radojčić]] | [[Marko Radovan]] '''|''' [[Atilij Rakar]] | [[Ivan Rakovec]] | [[Fran Ramovš]] | [[Mirko Ramovš]] | [[Mojca Ramšak]] | [[Marjan Ravbar]] | [[Mojca Ravnik]] | [[Bruno Ravnikar]] | [[Dejan Rebernik]] | [[Donald Francis Reindl]] | [[Vanja Rejec]] | [[Branko Reisp]] | [[Vanja Rejec]] | [[Ana Renčelj]] | [[Luka Repanšek]] | [[Blaž Repe]] | [[Božo Repe]] | [[Jaka Repič]] | [[Grega Repovž]] | [[Metod Resman]] | [[Tatjana Resnik Planinc]] | [[Andreja Retelj]] | [[Oskar Reya]] | [[Lidija Rezoničnik]] | [[Tjaša Ribizel Popič]] | [[Jakob Rigler]] | [[Rado Riha]] | [[Andrej Rijavec]] | [[Nataša Rijavec Klobučar]] | [[Blaže Ristovski]] | [[Rudi Rizman]] | [[Alejandro Rodríguez Díaz del Real]] | [[Boštjan Rogelj]] | [[Mihajlo Rostohar]] | [[Jana Rošker]] | [[Nikola Rot]] | [[Veronika Rot Gabrovec]] | [[Braco Rotar|Drago (Braco) Rotar]] | [[Janez Rotar]] | [[Branka Rotar Pance]] | [[Andrej Rozman]] | [[Franc Rozman (zgodovinar)|France Rozman]] | [[Tadeja Rozman]] | [[Wojciech Rubinowicz|Wojciech (Vojteh) Rubinowicz]] | [[Matevž Rudolf]] | [[Mirko Rupel]] | [[Veljko Rus]] | [[Velko S. Rus]] | [[Vojan Rus]] | [[Dušan Rutar]] | [[Miloš Rybář]] | [[Anna Rýzková]] | == S == [[Argio Sabadin]] | [[Janez Sagadin]] | [[Mitja Saje]] | [[Tomaž Sajovic]] | [[Igor Saksida]] | [[Iztok Saksida]] | [[Stane Saksida]] | [[Marijan Salopek]] | [[Barbara Samaluk]] | [[Irena Samide]] | [[Noriaki Sangawa]] | [[Gemma María Santiago Alonso]] | [[Balduin Saria]] | [[Mojca Schlamberger Brezar]] | [[Vlado Schmidt]] | [[Éva Schwetter]] | [[Polona Selič]] | [[Vladimir Seliškar]] | [[Irena Selišnik]] | [[Brane Senegačnik]] | [[Miša Sepe]] | [[Tea Sernelj]] | [[Urška Sešek]] | [[Jože Sever]] | [[Špela Sevšek Šramel]] | [[Chikako Shigemori Bučar]] | [[Eva Sicherl]] | [[Peter Simonič]] | [[Jurij Simoniti]] | [[Primož Simoniti]] | [[Vasko Simoniti]] | [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] | [[Vinko Skalar]] | [[Aleksander Skaza]] | [[Janez Skela]] | [[Petar Skok]] | [[Klara Skubic Ermenc]] | [[Mitja Skubic|Mitja (Dimitrij) Skubic]] | [[Anka Slana Ozimič]] | [[Božidar Slapšak]] | [[Svetlana Slapšak]] | [[Ingrid Slavec Gradišnik]] | [[Joanna Sławińska]] | [[Franc Slivnik]] | [[Anton Slodnjak]] | [[Vera Smole]] | [[Mojca Smolej]] | [[Tone Smolej]] | [[Viktor Smolej]] | [[Žiga Smolič]] | [[Rok Smrdelj]] | [[Borut Smrekar]] | [[Mary Snell Hornby]] | [[Jurij Snoj]] | [[Marko Snoj]] | [[Vid Snoj]] | [[Gregor Sočan]] | [[Josip Sodja]] | [[Alma Sodnik]] | [[Cvetka Sokolov]] | [[Anton Sovre]] | [[Dimitrij Sovre]] | [[Helena Spanring]] | [[Jože Spanring]] | [[Anita Srebnik]] | [[Tatjana Srebot Rejec]] | [[Marko Stabej]] | [[Zoran Stančič]] | [[Miljana Stanković]] | [[Petra Stankovska]] | [[Janez Stanonik]] | [[Marija Stanonik]] | [[Majda Stanovnik]] | [[Vasilka Stanovnik]] | [[France Stare]] | [[Dragi Stefanija]] | [[Leon Stefanija]] | [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] | [[Uroš Stepišnik]] | [[Rok Stergar]] | [[Miroslav Stiplovšek]] | [[Aleksandar Stojičević]] | [[Andrej Stopar]] | [[Ivan Stopar]] | [[Judita Stopar]] | [[Vojko Strahovnik]] | [[Janez Strehovec]] | [[Mojca Stritar Kučuk]] | [[Urška Strle]] | [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] | [[Marjana Strmčnik]] | [[Đurđa Strsoglavec]] | [[Nežka Struc]] | [[Andrej Studen]] | [[Bogo Stupan]] | [[Helena Stupan]] | [[Namita Subiotto]] | [[Nejc Sukljan]] | [[Ante Sušjan]] | [[Janko Sušnik]] | [[Ana Svetel]] | [[Matija Svetina]] | [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == [[Maja Šabec]] | [[Borut Šali]] | [[Marjeta Šarić]] | [[Jaroslav Šašel]] | [[Alenka Šauperl]] | [[Levin Šebek]] | [[Agata Šega]] | [[Barbara Šega Čeh]] | [[Meta Šega Potokar]] | [[Matej Šekli]] | [[Marija Šetinc]] | [[Marjana Šifrar Kalan]] | [[Marjan Šimenc]] | [[Alen Albin Širca]] | [[Alenka Šivic Dular]] | [[Pavel Šivic]] | [[Igor Škamperle]] | [[Dane Škerl]] | [[Božo Škerlj]] | [[Stanko Škerlj]] | [[Brina Škvor Jernejčič]] | [[Sergij Šlenc]] | [[Neva Šlibar]] | [[Zmago Šmitek]] | [[Jana Šnytová]] | [[Iztok Šori]] | [[Metka Špes]] | [[Anamarija Šporčič]] | [[Urban Šrimpf]] | [[Emil Štampar]] | [[Samo Štefanac]] | [[Rozka Štefan]] | [[Damijan Štefanc]] | [[Marija Štefančič]] | [[Barbara Šteh]] | [[Jože Šter]] | [[Peter Štih]] | [[Tea Štoka]] | [[Marko Štuhec]] | [[Saška Štumberger]] | [[Franc Šturm]] | [[Vida Šturm]] | [[Mirko Šubic]] | [[Nace Šumi]] | [[Andrej Šurla]] | [[Jelica Šumič Riha]] | [[Janez Šumrada]] | [[Rastislav Šuštaršič]] | [[Katarina Švab]] | [[Marija Švajger]] | == T == [[Borut Telban]] | [[Nataša Terbovšek Coklin]] | [[Denis Terček]] | [[Marko Terseglav]] | [[Biba Teržan]] | [[Lucien Tesnière]] '''|''' [[Eva Tibenská]] | [[Hotimir Tivadar]] | [[Ivan Toličič]] | [[Tatjana Tomazo Ravnik]] | [[Gabrijel Tomažič]] | [[Kristina Tomc]] | [[Željko Tomičić]] | [[Ana Tomić]]-''Trdin'' | [[Vlasta Tominšek]] | [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] | [[Andrina Tonkli-Komel|Andrina Tonkli Komel]] | [[Jože Toporišič]] | [[Tomaž Toporišič]] | [[Andreja Trenc]] | [[Tajan Trobec]] | [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] | [[Gašper Troha]] | [[Tadej Troha]] | [[Štefan Trojar]] | [[Anton Trstenjak]] | [[Danijela Trškan]] | [[Boštjan Marko Turk|Boštjan M. Turk]] | [[Ernest Turk]] | [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] | [[Maja Turnher Miklavc]] | [[Maks Tušak]] | == U == [[Tjaša Učakar]] | [[Mladen Uhlik]] | [[Majda Ujčič]] | [[Vilko Ukmar]] | [[Andrej Ule]] | [[Alenka Umek]] | [[Ema Umek]] | [[Maja Umek]] | [[Peter Umek]] | [[Jerneja Umer Kljun]] | [[Boris Urbančič]] | [[Ivan Urbančič]] | [[Matej Urbančič]] | [[Jože Urbanija (1941)|Jože Urbanija]] | [[Janja Urbas]] | [[Marko Uršič]] | == V == [[Anton Vakselj]] | [[Miha Valant]] | [[Urška Valenčič Arh]] | [[Nataša Vampelj Suhadolnik]] | [[Marjeta Vasič]] | [[Sonia Vaupot]] | [[France Veber]] | [[Vislava Velikonja]] | [[Katerina Veljanovska]] | [[Tomaž Verbič]] | [[Marta Verginella]] | [[Maks Veselko]] | [[Vita Veselko]] | [[Ivan Vidav]] | [[Gaj Vidmar]] | [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] | [[Tadej Vidmar]] | [[Ksenja Vidmar Horvat]] | [[Ada Vidovič Muha]] | [[Nives Vidrih]] | [[Rebeka Vidrih]] | [[Polona Vilar]] | [[Claude Vincenot]] | [[Zdenko Vinski]] | [[Katja Vintar Mally]] | [[Špela Vintar]] | [[Špela Virant]] | [[Tomo Virk]] | [[Nataša Visočnik]] [[Gerželj]] | [[Primož Vitez]] | [[Peter Vodopivec]] | [[Jerica Vogel]] | [[Jože Vogrinc]] | [[Ignacij Voje]] | [[Urša Vogrinc Javoršek]] | [[Ana Vogrinčič Čepič]] | [[Helena Vogrinec Hribar]] | [[Vida Vončina]] | [[Sebastjan Vörös]] | [[Nives Vrabec-Lenassi]] | [[Ivan Vrbančič]] | Alenka Vrbinc | [[Marjeta Vrbinc]] | [[Asta Vrečko]] | [[Janez Vrečko]] | [[France Vreg]] | [[Vanda Vremšak Richter]] | [[Larisa Vrhunc]] | [[Andreja Vrišer]] | [[Igor Vrišer]] | [[Sergej Vrišer]] | == W == [[Maria Wacławek]] | [[Jernej Weiss]] | [[Peter Weiss]] | [[Sonja Weiss]] | [[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] | == Z == [[Blaž Zabel]] | [[Igor Zabel]] | [[Vlasta Zabukovec]] | [[Miha Zadnikar]] | [[Franc Zadravec]] | [[Gaja Zager Kocjan]] | [[Anja Zalta Bratuž]] | [[Katharina Zanier]] | [[Mihaela Zavašnik Arčnik]] | [[Veronika Zavratnik]] | [[Miroslav Zei]] | [[Jana Zemljarič Miklavčič]] | [[Mavricij Zgonik]] | [[Jana Zidar Forte]] | [[Boris Ziherl]] | [[Marija Zlatnar Moe]] | [[Janez Zor]] | [[Darja Zorc Maver]] | [[Franci Zore]] | [[Zinka Zorko]] | [[Leon Zorman]] | [[Marina Zorman]] | [[Nubia Zrimec]] | [[Stane Zrimec]] | [[Alojzija Zupan Sosič]] | [[Jernej Zupančič]] | [[Maja Zupančič]] | [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] | [[Ana Zwitter Vitez]] | [[Fran Zwitter]] | [[Žiga Zwitter]] | == Ž == [[Drago Žagar]] | [[Marjan Žagar]] | [[Bojan Žalec]] | [[Alenka Žbogar]] | [[Mirjana Želježič]] | [[Andreja Žele]] | [[Milan Železnik]] | [[Beti Žerovc]] | [[Adela Žgur]] | [[Andreja Žibrat Gašparič]] | [[Tanja Žigon]] | [[Sašo Živanović]] | [[Peter Žiža]] | [[Slavoj Žižek]] | [[Sabina S. Žnidaršič]] | [[Martin Žnideršič]] | [[Jože Žontar]] | [[Maja Žumer]] | [[Vladimir Žumer]] | [[Anton Žun]] | [[Igor Žunkovič]] | [[Niko Županič]]/''Zupanič'' | [[Anton Žvan]] | [[Gregor Žvelc]] | == Glej tudi == *[[seznam slovenskih filozofov]] ([[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za filozofijo]]) *[[Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ|Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UL]] (seznam slovenskih slovenistov; [[Slovenistika]]) *[[seznam slovenskih slavistov]] ([[Oddelek za slovanske jezike in književnosti]], [[Slavistika]], , [[Rusistika]], [[bohemistika]], [[polonistika]]) *[[seznam slovenskih prevajalcev]] ([[Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za prevajalstvo]]) *[[seznam tujih slovenistov]] ([[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]]) *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] ([[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje]]; [[splošno jezikoslovje]], [[primerjalno jezikoslovje]], [[indoevropeistika]], [[hetitologija]]) *[[seznam slovenskih filologov]] ([[Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za klasično filologijo]]; ...) *[[seznam slovenskih latinistov]] ([[Latinistika]]) *[[seznam slovenskih grecistov]] ([[Grecistika]]) *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo]]) *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] ([[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]) *[[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za zgodovino]]) *[[seznam slovenskih muzeologov]] ([[muzeologija]]) *[[seznam slovenskih arhivistov]] ([[arhivistika]]) *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]]) *[[seznam slovenskih geografov]] ([[Oddelek za geografijo]]) *[[seznam slovenskih arheologov]] ([[Oddelek za arheologijo]]) *[[seznam slovenskih etnologov]] ([[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]) *[[seznam slovenskih antropologov]] *[[seznam slovenskih muzikologov]] ([[Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za muzikologijo]]) *[[seznam slovenskih pedagogov]] ([[Oddelek za pedagogiko in andragogiko]]) *[[seznam slovenskih andragogov]] *[[seznam slovenskih psihologov]] ([[Oddelek za psihologijo]]) *[[seznam slovenskih anglistov]] ([[anglistika]] in [[amerikanistika]]) *[[seznam slovenskih sinologov]] ([[sinologija|sinologija;]] [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih japonologov]] ([[japonologija]]; [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih romanistov]] ([[romanistika]], [[italijanistika]], [[hispanistika]], [[luzitanistika]]) *[[seznam slovenskih germanistov]] ([[nemcistika]], [[nederlandistika]], [[skandinavistika]]) *[[seznam slovenskih sociologov]] in sociologov kulture ([[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za sociologijo]]) *[[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Teološki fakulteti]] *[[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih akademikov]] (članov [[SAZU]]) {{FILOF}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani|*]] q9kqvuw7j473i4phtmcs2n8re706naj 6708851 6708850 2026-07-09T13:27:45Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6708851 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. ('''Opomba: vsebuje sedanje in nekdanje habilitirane predavatelje oddelkov oz. študijev, ki so sedaj matični na FF, pa tudi 7 naravoslovnih oddelkov oz. študijev do leta 1957, ko je prišlo do dokončne razdelitve med Filozofsko in [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno fakulteto]] oz. so bili kasneje priključeni drugim fakultetam; ni predavateljev obrambe-SLO in DS ter telovadbe/športne vzgoje, prav tako niso v celoti zajeti vsi lektorji jezikov). {{CompactTOC2}} == A == [[Sandi Abram]] | [[Milan Adamič]] | [[Miroslav Adlešič]] | [[Kozma Ahačič]] | [[Kornelija Ajlec]] | [[Melita Ambrožič]] | [[Milica Antić Gaber]] | [[Jana Arbeiter]] | [[Špela Arhar Holdt]] | [[Ivan Arnejc]] | [[Andreja Avsec]] | == B == [[Matjaž Babič]] | [[Vanda Babič]] | [[Ines Babnik]] | [[Katarina Babnik]] | [[Jasna Baebler]] | [[Henrik Baerent]] | [[Eva Bahovec]] | [[Barbara Bajd]] | [[Anton Bajec]] | [[Boštjan Bajec]] | [[Blaž Bajič]] | [[Ana Bajželj]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Bojan Balkovec]] | [[Varja Balžalorsky Antić]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Marinko Banjac]] | [[Štefan Barbarič]] | [[Matjaž Barbo]] | [[Tomaž Bartol]] | [[Kurt Bartsch]] | [[Alenka Bartulović]] | [[Bojan Baskar]] | [[Angelos Baš]] | [[Franjo Baš]] | [[Marjan Bat]] | [[Robin Bates]] | [[Marjana Baumgarten Briški]] | [[Janez Bečaj]] | [[Kasilda Bedenk]] | [[Katarina Bedina]] | [[Andrej Bekeš]] | [[Vitomir Belaj]] | [[Mojca Belak]] | [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] | [[Saša Benulič]] | [[Sonja Berce]] | [[Branko Berčič]] | [[Marija Bergamo]] | [[Milica Bergant]] | [[Martina Berič]] | [[France Bernik]] | [[Stane Bernik]] | [[France Bezlaj]] | [[Adolf Bibič]] | [[Maja Bitenc]] | [[Zvonko Bizjak]] | [[Aleksander Bjelčevič]] | [[Dana Blaganje]] | [[Jason Blake]] | [[Andrej Blatnik]] | [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] | [[Katarina Bogunović]] | [[Marja Boršnik]] | [[Eva Boštjančič]] | [[Miran Božovič]] | [[Stojan Bračič]] | [[Rajka Bračun Sova]] | [[Fran Bradač]] | [[Rajko Bratož]] | [[Valter Braz]] | [[Kaja Katarina Brecelj]] | [[Danijela Brečko]] | [[Valentina Brečko Grubar]] | [[Tatjana Bregant]] | [[Klas Matija Brenk]] | [[Nina Breznikar]] | [[Alja Brglez]] | [[Mojca Brglez]] | [[Slavko Brinovec]] | [[Marjan Britovšek]] | [[Vera Brnčić]] | [[Srečko Brodar]] | [[Dalibor Brozović]] | [[Bojan Brumen]] | [[Borut Brumen]] | [[Mihajlo Bubnov]] | [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] | [[Valentin Bucik]] | [[Mihael Budja]] | [[Milan Bufon]] | [[Zoran Bujas]] | [[Lara Burazer]] | [[Lilijana Burcar]] | [[Václav Burian]] | [[Stanko Buser]] | == C == [[Mojca Cajnko]] | [[Izidor Cankar]] | [[Andrej Capuder]] | [[Alenka Cedilnik]] | [[Ana Cergol Paradiž]] | [[Borut Cerkovnik]] | [[Gašper Cerkovnik]] | [[Dejan Cigale]] | [[Jan Ciglenečki]] | [[Slavko Ciglenečki]] | [[Breda Cigoj-Leben]] | [[Alojz Cindrič]] | [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] | [[Luka Culiberg]] | [[Dragotin Cvetko]] | [[Varja Cvetko Orešnik]] | [[Igor Cvetko]] | [[Janez Cvirn]] | == Č == [[Robert Čampa]] | [[Ludvik Čarni]] | [[Neža Čebron Lipovec]] | [[Uršula Čebron Lipovec]] | [[Dragica Čeč]] | [[Danica Čerče]] | [[Andrej Černe]] | [[Majda Černič Istenič]] | [[Matej Černigoj]] | [[Pavel Češarek]] | [[Lucija Čok]] | [[Bojan Čop]] | [[Breda Čop]] | [[Dušan Čop]] | [[Rosana Čop]] | [[Vesna Čopič]] | [[Gregor Čremošnik]] | [[Matija Črešnar]] | [[Darko Čuden]] | [[Miran Čuk]] | [[Tomislav Ćužić]] | == D == [[Roberto Dapit]] | [[Margaret Davis]] | [[Božidar Debenjak]] | [[Doris Debenjak]] | [[Jože Debevec]] | [[Bojan Dekleva]] | [[Marica Dekleva-Modic]] | [[Tinka Delakorda Kawashima]] | [[Jure Demšar]] | [[Katja Depolli Steiner]] | [[Aleksandra Derganc]] | [[Jože Derganc]] | [[Nataša Dernovšček Hafner]] | [[Jure Dimec]] | [[Zlata Dimec]] | [[Ljudmil Dimitrov]] | [[Zvonimir Dintinjana]] ''|'' [[Nina Ditmajer Prando]] | [[Tamara Ditrich]] | [[Bojan Djurić]] | [[Simon Dobrišek]] | [[Metoda Dodič Fikfak]] | [[Mladen Dolar]] | [[Darko Dolinar]] | [[France Martin Dolinar]] | [[Zlata Dolinar-Osole]] | [[Marjana Dolšina Delač]] '''|''' [[Marjeta Domicelj]] | [[Fran Dominko]] | [[Marijan Dović]] | [[Srečo Dragoš]] | [[Kazimir Drašlar]] | [[Andreja Drašler]] | [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] | [[Eugenio Dupré Theseider]] | == E == [[Kristina Egumenovska]] | [[Janez Erat]] | [[Aleš Erjavec]] | == F == [[Tomaž Faganel]] | [[Patrizia Farinelli]] | [[Urška Fekonja]] | [[Lars Felgner]] | [[Ina Ferbežar]] | [[Mitja Ferenc]] | [[Tone Ferenc]] | [[Jadran Ferluga]] | [[Majda Ficko]] | [[Goran Filipi]] | [[Breda Filo]] | [[Darja Fišer]] | [[Dušana Findeisen]] | [[Božidar Flajšman]] | [[Leonora Flis]] | [[Ignac Fock]] | [[Ignacija Fridl Jarc]] | [[Franc Friedl]] | [[Metka Furlan]] | == G == [[Mateja Gaber]] | [[Stane Gabrovec]] | [[Dušan Gabrovšek]] | [[Florence Gacoin Marks]] | [[Luka Gale|Luka]] [[Luka Gale|Gale]] | [[Ivan Gams]] | [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] | [[Kajetan Gantar]] | [[Andrej Gaspari]] | [[Evel Gasparini]] | [[Artur Gavazzi]] | [[Tine Germ]] | [[Ferdo Gestrin]] | [[Erik Gilk]] | [[Velemir Gjurin]] | [[Helga Glušič]] | [[Vesna Godina|Vesna V. Godina]] | [[Stanko Gogala]] | [[Marija Golden]] | [[Dietmar Goldschnigg]] | [[Boris Golec]] | [[Darja Golež]] | [[Petra Golja]] | [[Nataša Golob]] | [[Nina Golob]] | [[Alenka Goričan]] | [[Vojko Gorjanc]] | [[Anton Gosar]] | [[Monika Govekar - Okoliš|Monika Govekar-Okoliš]] | [[Anton Grad]] | [[Martin Grad]] | [[Bogo Grafenauer]] | [[Drago Grah]] | [[Käthe Grah]] | [[Nina Grahek Križnar]] | [[Stane Granda]] | [[Igor Grdina]] | [[Janez Gregorač]] | [[Marta Gregorčič]] | [[Petra Gregorčič Mrvar]] | [[Matejka Grgič]] | [[Darja Grosman]] | [[Meta Grosman]] | [[Milan Grošelj]] | [[Nada Grošelj]] | [[Robert Grošelj]] | [[Ada Gruntar Jermol]] | [[Aleš Gulič]]? | [[Mita Gustinčič Pahor]] | == H == [[Peter Habič]] | [[Mateja Habinc]] | [[Jernej Habjan]] | [[Dušan Hadži]] | [[Jovan Hadži]] | [[Fabjan Hafner]] | [[Stanislav Hafner]] | [[Simon Hajdini]] | [[Bruno Hartman]] | [[Ljudmil Hauptmann]] | [[Vito Hazler]] | [[Cvetka Tóth|Cvetka Hedžet Tóth]] | [[Siegfried Heusinger]] | [[Paul van den Heuvel]] | [[Nataša Hirci]] | [[Miran Hladnik]] | [[Kristina Hmeljak Sangawa]] | [[Andreja Hočevar]] | [[Janez Höfler]] | [[Gert Hofmann]] | [[Lena Holmquist|Lena Holmquist-Petrič]] | [[Petr Hora]] | [[Luka Horjak]] | [[Jasna Horvat]] | [[Ludvik Horvat]] | [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] | [[Štefan Horvatić]] | [[Sonja Ana Hoyer]] | [[Nataša Hrastnik]]| [[Angelika Hribar]] | [[Mirko Hribar]] | [[Tine Hribar]] | [[Valentina Hribar Sorčan]] | [[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] | [[Niko Hudelja]] | [[Tereza Hussu]] | == I == [[Svetozar Ilešič]] | [[Gašper Ilc]] | [[Josip Ilc]] | [[Mojca Ilc Klun]] | [[Andreja Inkret]] | [[Aleksander Isačenko]] | [[Jelena Isak Kres]] | [[Janka Istenič]] | [[Saša Istenič]] [[Kotar]] | [[Barbara Ivančič Kutin]] | [[France Ivančič]] | == J == [[Vladislav Jagodic]] | [[Franc Jakopin]] | [[Primož Jakopin]] | [[Zorka Jakoš]] | [[Vlasta Jalušič]] | [[Nina Jamar]] | [[Zoltan Jan]] | [[Anton Janko]] | [[Marija Javor Briški]] | [[Marija Javornik]] | [[Miha Javornik]] | [[Zoran Jelenc]] | [[Sabina Jelenc Krašovec]] | [[Alojz Jembrih]] | [[Sidonija Jeras]] | [[Elza Jereb]] | [[Frane Jerman]] | [[Sašo Jerše]] | [[Matjaž Jeršič]] | [[Fran Jesenko]] | [[Ana Ješe Perković]] | [[Božidar Jezernik]] | [[Katja Jeznik]] | [[Andraž Jež]] | [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] | [[Dejan Jontes]] | [[Jurij Jug]] | [[Tjaša Jug]] | [[Klement Jug]] | [[Hermina Jug-Kranjec]] | [[Mirko Jurak]] | [[Janko Jurančič]] | [[Klementina Jurančič]] ''|'' [[Franco Juri]] | [[Igor Jurinčič]] | [[Mojca Juriševič]] | [[Primož Jurko]] | [[Mirko Juteršek]] | [[Blaga Juvan]] (r. Carevska) | [[Marko Juvan]] | [[Friderik Juvančič]] | [[Primož Južnič]] | == K == [[Valentin Kalan]] | [[Branka Kalenić Ramšak]] | [[Vatroslav Kalenić]] | [[Janica Kalin|Jan(ic)a Kalin]] | [[Ivan Kanič]] | [[Pavel Karlin]] | [[Monika Kartin]] | [[Jože Kastelic]] | [[Monika Kavalir]] | [[Jerneja Kavčič]] | [[Nataša Kavčič]] | [[Tina Kavčič]] | [[Polona Kelava]] | [[Jakob Kelemina]] | [[Jana Kenda]] | [[Roman Kenk]] | [[Taras Kermauner]] | [[Damjana Kern Andoljšek]] | [[Duša Kernel Umek]] | [[Marko Kerševan]] | [[Anton Keš-Stojan]] | [[Andreja Kiauta|Andreja (Grošelj) Kiauta]] | [[France Kidrič]] | [[Borut Klabjan]] | [[Josip Klemenc]] | [[Andreja Klemenčič]] | [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] | [[Marijan M. Klemenčič]] | [[Matej Klemenčič]] | [[Matjaž Klemenčič]] | [[Simona Klemenčič]] | [[Slavo Klemenčič]] | [[Vladimir Klemenčič]] | [[Stanko Klinar]] | [[Branko Klun]] | [[Matjaž Kmecl]] | [[Žiga Knap]] | [[Timotej Knific]] | [[Ljubo Knop]] | [[Darja Kobal Grum]] | [[Zdravko Kobe]] | [[Gregor Kocijan]] | [[Matic Kocijančič]] | [[Nike Kocijančič Pokorn]] | [[Tina Kogovšek]] | [[Jože Kokole]] | [[Metoda Kokole]] | [[Vladimir Kokole]] | [[Rudolf Kolarič]] | [[Vida Kološa]] | [[Nataša Komac]] | [[Smiljana Komar]] | [[Tatjana Komarova]] | [[Dean Komel]] | [[Milček Komelj]] | [[Dušan Kompare]] | [[Edvard Konrad]] | [[Ivan Konte]] | [[Marjana Kordaš]] | [[Meta Kordiš]] | [[Evald Koren]] | [[Alenka Koron]] | [[Josip Korošec]] | [[Josip Korošec ml.]] | [[Tomo Korošec]] | [[Viktor Korošec]] | [[Jože Koruza]] | [[Dušan Kos]] | [[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] | [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] | [[Matevž Kos]] | [[Milko Kos]] | [[Peter Kos]] | [[Živa Kos]] | [[Iztok Kosem]] | [[Brigita Kosevski Puljić]] | [[Jernej Kosi]] | [[Marija Košak]] | [[Katja Košir]] | [[Niko Košir]] | [[Tadej Košmerl]] | [[Janko Kotnik]] | [[Rudi Kotnik]] | [[Edvard Kovač]] | [[Marija Kovač Kozina]] | [[Miha Kovač]] | [[Mojca Kovač Šebart]] | [[Asja Nina Kovačev]] | [[Gorazd Kovačič]] | [[Irena Kovačič]] | [[Miha Kozorog]] | [[Boris Kožuh]] | [[Boža Krakar Vogel]] | [[Lado Kralj]] | [[Igor Kramberger]] | [[Petra Kramberger]] | [[Ana Krajnc]] | [[Andrej Kranjc]] | [[Simona Kranjc]] | [[Staša Krapež]] | [[Primož Krašovec]] | [[Aljoša Kravanja]] | [[Boštjan Kravanja]] | [[Bratko Kreft]] | [[Lev Kreft]] | [[Janez Krek]] | [[Simon Krek]] | [[Vekoslav (Slavko) Kremenšek|Vekoslav Kremenšek]] | [[Mojca Krevel]] | [[Marko Krevs]] | [[Uršula Krevs Birk]] | [[Doris Križaj]] (r. [[Kelemina]]) | [[Martina Križaj Ortar]] | [[Naško Križnar]] | [[Robi Kroflič]] | [[Gregor Kroupa]] | [[Domen Krvina]] | [[Erika Kržišnik]] | [[Roman Kuhar]] | [[Zmaga Kumer]] | [[Sonja Kump]] | [[Jelka Kunaver]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Bojana Kunst]] | [[Helena Kuster Kopač]] | [[Simon Kušar]] | [[Ivan Kuščer]] | == L == [[Jean Lacroix]] | [[Klemen Lah, sociolog|Klemen Lah]] | [[Meta Lah]] | [[Špela Lah]] | [[Kristina Lahl]] | [[Tanja Lamovec]] | [[Barbara Lampič]] | [[Primož Lampič]] | [[Maja Lavrač]] | [[Mateja Lavrič]] | [[Vladimir Leban]] | [[Stanko Leben]] | [[Lojze Lebič]] | [[Žan Lep]] | [[Darja Leskovar Mazi]] | [[Tamara Leskovar]] | [[Alfred Leskovec]] | [[Andrea Leskovec]] | [[Mojca Leskovec]] | [[Avgust Lešnik]] | [[Nives Ličen]] | [[David Limon]] | [[Albina Lipovec]] | [[Frančiška Lipovšek]] | [[Marijan Lipovšek]] | [[Cene Logar]] | [[Nataša Logar]] | [[Tine Logar]] | [[Borut Loparnik]] | [[Milan Lovenjak]] | [[Franc Lovrenčak]] | [[Janko Lozar Mrevlje]] | [[Rajko Ložar]] | [[Dušan Ludvik]] | [[Johann Georg Lughofer]] | [[Walter Lukan]] | [[Sarah Lunaček]] Brumen | [[Ivan Lunjak]] | == M == [[Alasdair Henderson Mackinnon]] | [[Amalija Maček]] | [[Tina Mahkota]] | [[Joža Mahnič]] | [[Katja Mahnič]] | [[Boris Majer]] | [[Jasna Makovec Černe]] | [[Danijela Makovec Radovan]] | [[Jasna Malešič]] | [[Martina Malešič]] | [[Vincenc Malovrh]] | [[Bojana Maltarić]] | [[Damjan Mandelc]] | [[Oleg Mandić]] | [[Christina Manouilidou]] | [[Josip Mantuani]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Barica Marentič Požarnik]] | [[Katarina Marinčič]] | [[Marko Marinčič]] | [[Irena Marinko]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Jasmina Markič]] | [[Olga Markič]] | [[Janez Marolt]] | [[René Martel]] | [[Branko Marušić]] | [[Tatjana Marvin]] Derganc | [[Ivan Maselj]] | [[Robert Masten]] | [[Vanesa Matajc]] | [[Franci Matičič]] | [[Janez Matičič]] | [[Polona Matjan Štuhec]] | [[Igor Maver]] | [[Jasna Maver]] | [[Ernest Mayer]] | [[Jasna Mažgon]] | [[Jakob Medved]] | [[Zdenko Medveš]] | [[Mojca Medvešek]] | [[Anton Melik]] | [[Vasilij Melik]] | [[Lev Menaše]] | [[Luc Menaše]] | [[Mirjam Mencej]] | [[Tanja Merčun Kariž]] ''|'' [[Boris Merhar]] | [[Viljem Merhar]] | [[Darja Mertelj]] | [[France Mesesnel]] | [[Adriana Mezeg]] | [[Silva Mežnarić]] | [[Darja Mihelič]] | [[Stane Mihelič]] | [[Erika Mihevc Gabrovec]] | [[Nena Mijoč]] | [[Tjaša Miklič]] | [[Tamara Mikolič]]-Južnič | [[Borut Mikulec]] | [[Peter Mikša]] | [[Janez Mikuž]] | [[Metod Mikuž]] | [[Stane Mikuž]] | [[Mira Miladinović Zalaznik]] | [[Maja Milčinski]] | [[Milena Milojević Sheppard]] | [[Vera Mirt Levovnik]] | [[Nenad Miščević]] | [[Dušan Mlacović]] | [[Dimitrij Mlekuž]] | [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] | [[Zdravko Mlinar]] | [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] | [[Josip Rastko Močnik]] | [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] | [[Vojeslav Mole]] | [[Bojan Moll]] | [[Anja Moric]] | [[Nagisa Moritoki Škof]] | [[Valter Motaln]] | [[David Movrin]] | [[Uroš Mozetič]] | [[Anja Mrak]] | [[Irena Mrak]] | [[Albert Mrgole]] | [[Ilija Mrmak]] | [[Blažka Müller]] | [[Janko Muršak]] | [[Rajko Muršič]] | [[Janek Musek]] | [[Ana Marija Muster]] | [[Branko Mušič]] | == N == [[Aleš Nagode]] | [[Rajko Nahtigal]] | [[Karel Natek]] | [[Milan Natek]] | [[Albina Nećak-Lük]] | [[Dušan Nećak]] | [[Bernard Nežmah]] | [[Mojca Nidorfer]] | [[Boris A. Novak]] | [[Irena Novak Popov]] | [[Renata Novak Klemenčič]] | [[Sonja Novak Lukanović]] | [[Vilko Novak]] | [[Predrag Novaković]] | [[Silva Novljan]] | [[Črtomir Nučič]] | == O == [[Anton Ocvirk]] | [[Darko Ogrin]] | [[Matej Ogrin]] | [[Luka Omladič]] | [[Irena Orel]] | [[Silvana Orel Kos]] | [[Janez Orešnik]] | [[Martina Orožen]] | [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] | [[Vladimir Osolnik]] | [[Monika Osvald]] | [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] | [[Borut Ošlaj]] | [[Karel Oštir]] | [[Božo Otorepec]] | [[Juan Carlos Oven]] | [[Jacqueline Oven]] | [[Karel Ozvald]] | [[Martina Ožbot Currie]] | [[Ana Ožura]] | == P == [[Mirko Pak]] | [[Vlasta Pacheiner]] | [[Jozef Pallay]] | [[Sandro Paolucci]] | [[Katerina Paternost]] | [[Boris Paternu]] | [[Darja Pavlič]] | [[Dušan Pavlič]] | [[Sonja Pečjak]] | [[Vid Pečjak]] | [[Marija Peklenik]] | [[Cirila Peklaj]] | [[Egon Pelikan]] | [[Josipina Perdan]] | [[Urška Perenič]] | [[Gregor Perko]] | [[Jurij Perovšek]] | [[Bogomir Peršič]] | [[Janez Peršič]] | [[Robert Peskar]] | [[Marija Petek]] | [[Nina Petek]] | [[Anton Peterlin]] | [[Marija Mojca Peternel]] | [[Zdravko Petkovšek]] | [[Jerneja Petrič]] | [[Marija Petrič]] | [[Lena Petrič-Holmquist]] | [[Mateja Petrovčič]] | [[Oto Petrovič]] | [[Peter Petru]] | [[Simona Petru]] | [[Svanibor Pettan]] | [[Mateja Pezdirc Bartol]] | [[Darja Piciga]] | [[Borut Pihler]] | [[Barbara Pihler Ciglič]] | [[Miha Pintarič]] | [[Josip Pipenbacher]] | [[Nataša Pirih Svetina]] | [[Dušan Pirjevec]] | [[Marta Pirnat-Greenberg]] | [[Zvezdan Pirtošek]] | [[Agnes Pisanski Peterlin]] | [[Jelka Pirkovič]] | [[Jan Pisanski]] | [[Janez Planina]] | [[Josip Plemelj]] | [[Janko Pleterski]] | [[Dušan Plut]] | [[Leopoldina Plut]] [[Pregelj]] | [[Gregor Pobežin]] | [[Melita Počkar]] | [[Vesna Podgornik]] | [[Saša Podgoršek]] | [[Dan Podjed]] | [[Anja Podlesek]] | [[Blaž Podlesnik]] | [[Darka Podmenik]] | [[Jasna Podreka]] | [[Andej Pogačnik]] | [[Vladimir Pogačnik]] | [[Breda Pogorelec]] | [[Vida Pohar]] | [[Janja Polajnar Lenarčič]] | [[Marko Polič]] | [[Mirjana Polić Bobić]] | [[Gregor Pompe]] | [[Denis Poniž]] | [[Damjan Popič]] | [[Mirko Popovič]] | [[Irma Potočnik Slavič]] | [[Tina Potočnik]] | [[Julija Potrč]] | [[Matjaž Potrč]] | [[Vesna Požgaj Hadži]] | [[Peter Praper]] | [[Katarina Katja Predovnik]] | [[Barbara Pregelj]] | [[Marjeta Prelesnik Drozg]] | [[Mirjam Premrl Podobnik]] | [[Mirjam Premrl]] | [[Juan Octavio Prenz]] | [[Nikolaj Preobraženski]] | [[Tone Pretnar]] | [[Igor Pribac]] | [[Ivan Prijatelj]] | [[Irena Prosenc]] Šegula | [[Janko Pučnik]] | [[Nina Purg Suljič]] | [[Maruša Pušnik]]?| == R == [[Manca Račič]] | [[Darko Radinja]] | [[Nikola Radojčić]] | [[Marko Radovan]] '''|''' [[Atilij Rakar]] | [[Ivan Rakovec]] | [[Fran Ramovš]] | [[Mirko Ramovš]] | [[Mojca Ramšak]] | [[Marjan Ravbar]] | [[Mojca Ravnik]] | [[Bruno Ravnikar]] | [[Dejan Rebernik]] | [[Donald Francis Reindl]] | [[Vanja Rejec]] | [[Branko Reisp]] | [[Vanja Rejec]] | [[Ana Renčelj]] | [[Luka Repanšek]] | [[Blaž Repe]] | [[Božo Repe]] | [[Jaka Repič]] | [[Grega Repovž]] | [[Metod Resman]] | [[Tatjana Resnik Planinc]] | [[Andreja Retelj]] | [[Oskar Reya]] | [[Lidija Rezoničnik]] | [[Tjaša Ribizel Popič]] | [[Jakob Rigler]] | [[Rado Riha]] | [[Andrej Rijavec]] | [[Nataša Rijavec Klobučar]] | [[Blaže Ristovski]] | [[Rudi Rizman]] | [[Alejandro Rodríguez Díaz del Real]] | [[Boštjan Rogelj]] | [[Mihajlo Rostohar]] | [[Jana Rošker]] | [[Nikola Rot]] | [[Veronika Rot Gabrovec]] | [[Braco Rotar|Drago (Braco) Rotar]] | [[Janez Rotar]] | [[Branka Rotar Pance]] | [[Andrej Rozman]] | [[Franc Rozman (zgodovinar)|France Rozman]] | [[Tadeja Rozman]] | [[Wojciech Rubinowicz|Wojciech (Vojteh) Rubinowicz]] | [[Matevž Rudolf]] | [[Mirko Rupel]] | [[Veljko Rus]] | [[Velko S. Rus]] | [[Vojan Rus]] | [[Dušan Rutar]] | [[Miloš Rybář]] | [[Anna Rýzková]] | == S == [[Argio Sabadin]] | [[Janez Sagadin]] | [[Mitja Saje]] | [[Tomaž Sajovic]] | [[Igor Saksida]] | [[Iztok Saksida]] | [[Stane Saksida]] | [[Marijan Salopek]] | [[Barbara Samaluk]] | [[Irena Samide]] | [[Noriaki Sangawa]] | [[Gemma María Santiago Alonso]] | [[Balduin Saria]] | [[Mojca Schlamberger Brezar]] | [[Vlado Schmidt]] | [[Éva Schwetter]] | [[Polona Selič]] | [[Vladimir Seliškar]] | [[Irena Selišnik]] | [[Brane Senegačnik]] | [[Miša Sepe]] | [[Tea Sernelj]] | [[Urška Sešek]] | [[Jože Sever]] | [[Špela Sevšek Šramel]] | [[Chikako Shigemori Bučar]] | [[Eva Sicherl]] | [[Peter Simonič]] | [[Jurij Simoniti]] | [[Primož Simoniti]] | [[Vasko Simoniti]] | [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] | [[Vinko Skalar]] | [[Aleksander Skaza]] | [[Janez Skela]] | [[Petar Skok]] | [[Klara Skubic Ermenc]] | [[Mitja Skubic|Mitja (Dimitrij) Skubic]] | [[Anka Slana Ozimič]] | [[Božidar Slapšak]] | [[Svetlana Slapšak]] | [[Ingrid Slavec Gradišnik]] | [[Joanna Sławińska]] | [[Franc Slivnik]] | [[Anton Slodnjak]] | [[Vera Smole]] | [[Mojca Smolej]] | [[Tone Smolej]] | [[Viktor Smolej]] | [[Žiga Smolič]] | [[Rok Smrdelj]] | [[Borut Smrekar]] | [[Mary Snell Hornby]] | [[Jurij Snoj]] | [[Marko Snoj]] | [[Vid Snoj]] | [[Gregor Sočan]] | [[Josip Sodja]] | [[Alma Sodnik]] | [[Cvetka Sokolov]] | [[Anton Sovre]] | [[Dimitrij Sovre]] | [[Helena Spanring]] | [[Jože Spanring]] | [[Anita Srebnik]] | [[Tatjana Srebot Rejec]] | [[Marko Stabej]] | [[Zoran Stančič]] | [[Miljana Stanković]] | [[Petra Stankovska]] | [[Janez Stanonik]] | [[Marija Stanonik]] | [[Majda Stanovnik]] | [[Vasilka Stanovnik]] | [[France Stare]] | [[Dragi Stefanija]] | [[Leon Stefanija]] | [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] | [[Uroš Stepišnik]] | [[Rok Stergar]] | [[Miroslav Stiplovšek]] | [[Aleksandar Stojičević]] | [[Andrej Stopar]] | [[Ivan Stopar]] | [[Judita Stopar]] | [[Vojko Strahovnik]] | [[Janez Strehovec]] | [[Mojca Stritar Kučuk]] | [[Urška Strle]] | [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] | [[Marjana Strmčnik]] | [[Đurđa Strsoglavec]] | [[Nežka Struc]] | [[Andrej Studen]] | [[Bogo Stupan]] | [[Helena Stupan]] | [[Namita Subiotto]] | [[Nejc Sukljan]] | [[Ante Sušjan]] | [[Janko Sušnik]] | [[Ana Svetel]] | [[Matija Svetina]] | [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == [[Maja Šabec]] | [[Borut Šali]] | [[Marjeta Šarić]] | [[Jaroslav Šašel]] | [[Alenka Šauperl]] | [[Levin Šebek]] | [[Agata Šega]] | [[Barbara Šega Čeh]] | [[Meta Šega Potokar]] | [[Matej Šekli]] | [[Marija Šetinc]] | [[Marjana Šifrar Kalan]] | [[Marjan Šimenc]] | [[Alen Albin Širca]] | [[Alenka Šivic Dular]] | [[Pavel Šivic]] | [[Igor Škamperle]] | [[Dane Škerl]] | [[Božo Škerlj]] | [[Stanko Škerlj]] | [[Brina Škvor Jernejčič]] | [[Sergij Šlenc]] | [[Neva Šlibar]] | [[Zmago Šmitek]] | [[Jana Šnytová]] | [[Iztok Šori]] | [[Metka Špes]] | [[Anamarija Šporčič]] | [[Urban Šrimpf]] | [[Emil Štampar]] | [[Samo Štefanac]] | [[Rozka Štefan]] | [[Damijan Štefanc]] | [[Marija Štefančič]] | [[Barbara Šteh]] | [[Jože Šter]] | [[Peter Štih]] | [[Tea Štoka]] | [[Marko Štuhec]] | [[Saška Štumberger]] | [[Franc Šturm]] | [[Vida Šturm]] | [[Mirko Šubic]] | [[Nace Šumi]] | [[Andrej Šurla]] | [[Jelica Šumič Riha]] | [[Janez Šumrada]] | [[Rastislav Šuštaršič]] | [[Katarina Švab]] | [[Marija Švajger]] | == T == [[Borut Telban]] | [[Nataša Terbovšek Coklin]] | [[Denis Terček]] | [[Marko Terseglav]] | [[Biba Teržan]] | [[Lucien Tesnière]] '''|''' [[Eva Tibenská]] | [[Hotimir Tivadar]] | [[Ivan Toličič]] | [[Tatjana Tomazo Ravnik]] | [[Gabrijel Tomažič]] | [[Kristina Tomc]] | [[Željko Tomičić]] | [[Ana Tomić]]-''Trdin'' | [[Vlasta Tominšek]] | [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] | [[Andrina Tonkli-Komel|Andrina Tonkli Komel]] | [[Jože Toporišič]] | [[Tomaž Toporišič]] | [[Andreja Trenc]] | [[Tajan Trobec]] | [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] | [[Gašper Troha]] | [[Tadej Troha]] | [[Štefan Trojar]] | [[Anton Trstenjak]] | [[Danijela Trškan]] | [[Boštjan Marko Turk|Boštjan M. Turk]] | [[Ernest Turk]] | [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] | [[Maja Turnher Miklavc]] | [[Maks Tušak]] | == U == [[Tjaša Učakar]] | [[Mladen Uhlik]] | [[Majda Ujčič]] | [[Vilko Ukmar]] | [[Andrej Ule]] | [[Alenka Umek]] | [[Ema Umek]] | [[Maja Umek]] | [[Peter Umek]] | [[Jerneja Umer Kljun]] | [[Boris Urbančič]] | [[Ivan Urbančič]] | [[Matej Urbančič]] | [[Jože Urbanija (1941)|Jože Urbanija]] | [[Janja Urbas]] | [[Marko Uršič]] | == V == [[Anton Vakselj]] | [[Miha Valant]] | [[Urška Valenčič Arh]] | [[Nataša Vampelj Suhadolnik]] | [[Marjeta Vasič]] | [[Sonia Vaupot]] | [[France Veber]] | [[Vislava Velikonja]] | [[Katerina Veljanovska]] | [[Tomaž Verbič]] | [[Marta Verginella]] | [[Maks Veselko]] | [[Vita Veselko]] | [[Ivan Vidav]] | [[Gaj Vidmar]] | [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] | [[Tadej Vidmar]] | [[Ksenja Vidmar Horvat]] | [[Ada Vidovič Muha]] | [[Nives Vidrih]] | [[Rebeka Vidrih]] | [[Polona Vilar]] | [[Claude Vincenot]] | [[Zdenko Vinski]] | [[Katja Vintar Mally]] | [[Špela Vintar]] | [[Špela Virant]] | [[Tomo Virk]] | [[Nataša Visočnik]] [[Gerželj]] | [[Primož Vitez]] | [[Peter Vodopivec]] | [[Jerica Vogel]] | [[Jože Vogrinc]] | [[Ignacij Voje]] | [[Urša Vogrinc Javoršek]] | [[Ana Vogrinčič Čepič]] | [[Helena Vogrinec Hribar]] | [[Vida Vončina]] | [[Sebastjan Vörös]] | [[Nives Vrabec-Lenassi]] | [[Ivan Vrbančič]] | Alenka Vrbinc | [[Marjeta Vrbinc]] | [[Asta Vrečko]] | [[Janez Vrečko]] | [[France Vreg]] | [[Vanda Vremšak Richter]] | [[Larisa Vrhunc]] | [[Andreja Vrišer]] | [[Igor Vrišer]] | [[Sergej Vrišer]] | == W == [[Maria Wacławek]] | [[Jernej Weiss]] | [[Peter Weiss]] | [[Sonja Weiss]] | [[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] | == Z == [[Blaž Zabel]] | [[Igor Zabel]] | [[Vlasta Zabukovec]] | [[Miha Zadnikar]] | [[Franc Zadravec]] | [[Gaja Zager Kocjan]] | [[Anja Zalta Bratuž]] | [[Katharina Zanier]] | [[Mihaela Zavašnik Arčnik]] | [[Veronika Zavratnik]] | [[Miroslav Zei]] | [[Jana Zemljarič Miklavčič]] | [[Mavricij Zgonik]] | [[Jana Zidar Forte]] | [[Boris Ziherl]] | [[Marija Zlatnar Moe]] | [[Janez Zor]] | [[Darja Zorc Maver]] | [[Franci Zore]] | [[Zinka Zorko]] | [[Leon Zorman]] | [[Marina Zorman]] | [[Nubia Zrimec]] | [[Stane Zrimec]] | [[Alojzija Zupan Sosič]] | [[Jernej Zupančič]] | [[Maja Zupančič]] | [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] | [[Ana Zwitter Vitez]] | [[Fran Zwitter]] | [[Žiga Zwitter]] | == Ž == [[Drago Žagar]] | [[Marjan Žagar]] | [[Bojan Žalec]] | [[Alenka Žbogar]] | [[Mirjana Želježič]] | [[Andreja Žele]] | [[Milan Železnik]] | [[Beti Žerovc]] | [[Adela Žgur]] | [[Andreja Žibrat Gašparič]] | [[Tanja Žigon]] | [[Sašo Živanović]] | [[Peter Žiža]] | [[Slavoj Žižek]] | [[Sabina S. Žnidaršič]] | [[Martin Žnideršič]] | [[Jože Žontar]] | [[Maja Žumer]] | [[Vladimir Žumer]] | [[Anton Žun]] | [[Igor Žunkovič]] | [[Niko Županič]]/''Zupanič'' | [[Anton Žvan]] | [[Gregor Žvelc]] | == Glej tudi == *[[seznam slovenskih filozofov]] ([[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za filozofijo]]) *[[Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ|Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UL]] (seznam slovenskih slovenistov; [[Slovenistika]]) *[[seznam slovenskih slavistov]] ([[Oddelek za slovanske jezike in književnosti]], [[Slavistika]], , [[Rusistika]], [[bohemistika]], [[polonistika]]) *[[seznam slovenskih prevajalcev]] ([[Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za prevajalstvo]]) *[[seznam tujih slovenistov]] ([[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]]) *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] ([[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje]]; [[splošno jezikoslovje]], [[primerjalno jezikoslovje]], [[indoevropeistika]], [[hetitologija]]) *[[seznam slovenskih filologov]] ([[Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za klasično filologijo]]; ...) *[[seznam slovenskih latinistov]] ([[Latinistika]]) *[[seznam slovenskih grecistov]] ([[Grecistika]]) *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo]]) *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] ([[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]) *[[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za zgodovino]]) *[[seznam slovenskih muzeologov]] ([[muzeologija]]) *[[seznam slovenskih arhivistov]] ([[arhivistika]]) *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]]) *[[seznam slovenskih geografov]] ([[Oddelek za geografijo]]) *[[seznam slovenskih arheologov]] ([[Oddelek za arheologijo]]) *[[seznam slovenskih etnologov]] ([[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]) *[[seznam slovenskih antropologov]] *[[seznam slovenskih muzikologov]] ([[Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za muzikologijo]]) *[[seznam slovenskih pedagogov]] ([[Oddelek za pedagogiko in andragogiko]]) *[[seznam slovenskih andragogov]] *[[seznam slovenskih psihologov]] ([[Oddelek za psihologijo]]) *[[seznam slovenskih anglistov]] ([[anglistika]] in [[amerikanistika]]) *[[seznam slovenskih sinologov]] ([[sinologija|sinologija;]] [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih japonologov]] ([[japonologija]]; [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih romanistov]] ([[romanistika]], [[italijanistika]], [[hispanistika]], [[luzitanistika]]) *[[seznam slovenskih germanistov]] ([[nemcistika]], [[nederlandistika]], [[skandinavistika]]) *[[seznam slovenskih sociologov]] in sociologov kulture ([[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za sociologijo]]) *[[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Teološki fakulteti]] *[[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih akademikov]] (članov [[SAZU]]) {{FILOF}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani|*]] 7u4z0m6j0ipl89vexcahqikn2wdb1wg 6708852 6708851 2026-07-09T13:30:49Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6708852 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. ('''Opomba: vsebuje sedanje in nekdanje habilitirane predavatelje oddelkov oz. študijev, ki so sedaj matični na FF, pa tudi 7 naravoslovnih oddelkov oz. študijev do leta 1957, ko je prišlo do dokončne razdelitve med Filozofsko in [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno fakulteto]] oz. so bili kasneje priključeni drugim fakultetam; ni predavateljev obrambe-SLO in DS ter telovadbe/športne vzgoje, prav tako niso v celoti zajeti vsi lektorji jezikov). {{CompactTOC2}} == A == [[Sandi Abram]] | [[Milan Adamič]] | [[Miroslav Adlešič]] | [[Kozma Ahačič]] | [[Kornelija Ajlec]] | [[Melita Ambrožič]] | [[Milica Antić Gaber]] | [[Jana Arbeiter]] | [[Špela Arhar Holdt]] | [[Ivan Arnejc]] | [[Andreja Avsec]] | == B == [[Matjaž Babič]] | [[Vanda Babič]] | [[Ines Babnik]] | [[Katarina Babnik]] | [[Jasna Baebler]] | [[Henrik Baerent]] | [[Eva Bahovec]] | [[Barbara Bajd]] | [[Anton Bajec]] | [[Boštjan Bajec]] | [[Blaž Bajič]] | [[Ana Bajželj]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Bojan Balkovec]] | [[Varja Balžalorsky Antić]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Marinko Banjac]] | [[Štefan Barbarič]] | [[Matjaž Barbo]] | [[Tomaž Bartol]] | [[Kurt Bartsch]] | [[Alenka Bartulović]] | [[Bojan Baskar]] | [[Angelos Baš]] | [[Franjo Baš]] | [[Marjan Bat]] | [[Robin Bates]] | [[Marjana Baumgarten Briški]] | [[Janez Bečaj]] | [[Kasilda Bedenk]] | [[Katarina Bedina]] | [[Andrej Bekeš]] | [[Vitomir Belaj]] | [[Mojca Belak]] | [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] | [[Saša Benulič]] | [[Sonja Berce]] | [[Branko Berčič]] | [[Marija Bergamo]] | [[Milica Bergant]] | [[Martina Berič]] | [[France Bernik]] | [[Stane Bernik]] | [[France Bezlaj]] | [[Adolf Bibič]] | [[Maja Bitenc]] | [[Zvonko Bizjak]] | [[Aleksander Bjelčevič]] | [[Dana Blaganje]] | [[Jason Blake]] | [[Andrej Blatnik]] | [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] | [[Katarina Bogunović]] | [[Marja Boršnik]] | [[Eva Boštjančič]] | [[Miran Božovič]] | [[Stojan Bračič]] | [[Rajka Bračun Sova]] | [[Fran Bradač]] | [[Rajko Bratož]] | [[Valter Braz]] | [[Kaja Katarina Brecelj]] | [[Danijela Brečko]] | [[Valentina Brečko Grubar]] | [[Tatjana Bregant]] | [[Klas Matija Brenk]] | [[Nina Breznikar]] | [[Alja Brglez]] | [[Mojca Brglez]] | [[Slavko Brinovec]] | [[Marjan Britovšek]] | [[Vera Brnčić]] | [[Srečko Brodar]] | [[Dalibor Brozović]] | [[Bojan Brumen]] | [[Borut Brumen]] | [[Mihajlo Bubnov]] | [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] | [[Valentin Bucik]] | [[Mihael Budja]] | [[Milan Bufon]] | [[Zoran Bujas]] | [[Lara Burazer]] | [[Lilijana Burcar]] | [[Václav Burian]] | [[Stanko Buser]] | == C == [[Mojca Cajnko]] | [[Izidor Cankar]] | [[Andrej Capuder]] | [[Alenka Cedilnik]] | [[Ana Cergol Paradiž]] | [[Borut Cerkovnik]] | [[Gašper Cerkovnik]] | [[Dejan Cigale]] | [[Jan Ciglenečki]] | [[Slavko Ciglenečki]] | [[Breda Cigoj-Leben]] | [[Alojz Cindrič]] | [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] | [[Luka Culiberg]] | [[Dragotin Cvetko]] | [[Varja Cvetko Orešnik]] | [[Igor Cvetko]] | [[Janez Cvirn]] | == Č == [[Robert Čampa]] | [[Ludvik Čarni]] | [[Neža Čebron Lipovec]] | [[Uršula Čebron Lipovec]] | [[Dragica Čeč]] | [[Danica Čerče]] | [[Andrej Černe]] | [[Majda Černič Istenič]] | [[Matej Černigoj]] | [[Pavel Češarek]] | [[Lucija Čok]] | [[Bojan Čop]] | [[Breda Čop]] | [[Dušan Čop]] | [[Rosana Čop]] | [[Vesna Čopič]] | [[Gregor Čremošnik]] | [[Matija Črešnar]] | [[Darko Čuden]] | [[Miran Čuk]] | [[Tomislav Ćužić]] | == D == [[Roberto Dapit]] | [[Margaret Davis]] | [[Božidar Debenjak]] | [[Doris Debenjak]] | [[Jože Debevec]] | [[Bojan Dekleva]] | [[Marica Dekleva-Modic]] | [[Tinka Delakorda Kawashima]] | [[Jure Demšar]] | [[Katja Depolli Steiner]] | [[Aleksandra Derganc]] | [[Jože Derganc]] | [[Nataša Dernovšček Hafner]] | [[Jure Dimec]] | [[Zlata Dimec]] | [[Ljudmil Dimitrov]] | [[Zvonimir Dintinjana]] ''|'' [[Nina Ditmajer Prando]] | [[Tamara Ditrich]] | [[Bojan Djurić]] | [[Simon Dobrišek]] | [[Metoda Dodič Fikfak]] | [[Mladen Dolar]] | [[Darko Dolinar]] | [[France Martin Dolinar]] | [[Zlata Dolinar-Osole]] | [[Marjana Dolšina Delač]] '''|''' [[Marjeta Domicelj]] | [[Fran Dominko]] | [[Marijan Dović]] | [[Srečo Dragoš]] | [[Kazimir Drašlar]] | [[Andreja Drašler]] | [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] | [[Eugenio Dupré Theseider]] | == E == [[Kristina Egumenovska]] | [[Janez Erat]] | [[Aleš Erjavec]] | == F == [[Tomaž Faganel]] | [[Patrizia Farinelli]] | [[Urška Fekonja]] | [[Lars Felgner]] | [[Ina Ferbežar]] | [[Mitja Ferenc]] | [[Tone Ferenc]] | [[Jadran Ferluga]] | [[Majda Ficko]] | [[Goran Filipi]] | [[Breda Filo]] | [[Darja Fišer]] | [[Dušana Findeisen]] | [[Božidar Flajšman]] | [[Leonora Flis]] | [[Ignac Fock]] | [[Ignacija Fridl Jarc]] | [[Franc Friedl]] | [[Metka Furlan]] | == G == [[Mateja Gaber]] | [[Stane Gabrovec]] | [[Dušan Gabrovšek]] | [[Florence Gacoin Marks]] | [[Luka Gale|Luka]] [[Luka Gale|Gale]] | [[Ivan Gams]] | [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] | [[Kajetan Gantar]] | [[Andrej Gaspari]] | [[Evel Gasparini]] | [[Artur Gavazzi]] | [[Tine Germ]] | [[Ferdo Gestrin]] | [[Erik Gilk]] | [[Velemir Gjurin]] | [[Helga Glušič]] | [[Vesna Godina|Vesna V. Godina]] | [[Stanko Gogala]] | [[Marija Golden]] | [[Dietmar Goldschnigg]] | [[Boris Golec]] | [[Darja Golež]] | [[Petra Golja]] | [[Nataša Golob]] | [[Nina Golob]] | [[Alenka Goričan]] | [[Vojko Gorjanc]] | [[Barbara Gornik]] | [[Anton Gosar]] | [[David Gosar]] | [[Monika Govekar - Okoliš|Monika Govekar-Okoliš]] | [[Anton Grad]] | [[Martin Grad]] | [[Bogo Grafenauer]] | [[Drago Grah]] | [[Käthe Grah]] | [[Nina Grahek Križnar]] | [[Stane Granda]] | [[Igor Grdina]] | [[Janez Gregorač]] | [[Marta Gregorčič]] | [[Petra Gregorčič Mrvar]] | [[Matejka Grgič]] | [[Darja Grosman]] | [[Meta Grosman]] | [[Milan Grošelj]] | [[Nada Grošelj]] | [[Robert Grošelj]] | [[Ada Gruntar Jermol]] | [[Aleš Gulič]]? | [[Mita Gustinčič Pahor]] | == H == [[Peter Habič]] | [[Mateja Habinc]] | [[Jernej Habjan]] | [[Dušan Hadži]] | [[Jovan Hadži]] | [[Fabjan Hafner]] | [[Stanislav Hafner]] | [[Simon Hajdini]] | [[Bruno Hartman]] | [[Ljudmil Hauptmann]] | [[Vito Hazler]] | [[Cvetka Tóth|Cvetka Hedžet Tóth]] | [[Siegfried Heusinger]] | [[Paul van den Heuvel]] | [[Nataša Hirci]] | [[Miran Hladnik]] | [[Kristina Hmeljak Sangawa]] | [[Andreja Hočevar]] | [[Janez Höfler]] | [[Gert Hofmann]] | [[Lena Holmquist|Lena Holmquist-Petrič]] | [[Petr Hora]] | [[Luka Horjak]] | [[Jasna Horvat]] | [[Ludvik Horvat]] | [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] | [[Štefan Horvatić]] | [[Sonja Ana Hoyer]] | [[Nataša Hrastnik]]| [[Angelika Hribar]] | [[Mirko Hribar]] | [[Tine Hribar]] | [[Valentina Hribar Sorčan]] | [[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] | [[Niko Hudelja]] | [[Tereza Hussu]] | == I == [[Svetozar Ilešič]] | [[Gašper Ilc]] | [[Josip Ilc]] | [[Mojca Ilc Klun]] | [[Andreja Inkret]] | [[Aleksander Isačenko]] | [[Jelena Isak Kres]] | [[Janka Istenič]] | [[Saša Istenič]] [[Kotar]] | [[Barbara Ivančič Kutin]] | [[France Ivančič]] | == J == [[Vladislav Jagodic]] | [[Franc Jakopin]] | [[Primož Jakopin]] | [[Zorka Jakoš]] | [[Vlasta Jalušič]] | [[Nina Jamar]] | [[Zoltan Jan]] | [[Anton Janko]] | [[Marija Javor Briški]] | [[Marija Javornik]] | [[Miha Javornik]] | [[Zoran Jelenc]] | [[Sabina Jelenc Krašovec]] | [[Alojz Jembrih]] | [[Sidonija Jeras]] | [[Elza Jereb]] | [[Frane Jerman]] | [[Sašo Jerše]] | [[Matjaž Jeršič]] | [[Fran Jesenko]] | [[Ana Ješe Perković]] | [[Božidar Jezernik]] | [[Katja Jeznik]] | [[Andraž Jež]] | [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] | [[Dejan Jontes]] | [[Jurij Jug]] | [[Tjaša Jug]] | [[Klement Jug]] | [[Hermina Jug-Kranjec]] | [[Mirko Jurak]] | [[Janko Jurančič]] | [[Klementina Jurančič]] ''|'' [[Franco Juri]] | [[Igor Jurinčič]] | [[Mojca Juriševič]] | [[Primož Jurko]] | [[Mirko Juteršek]] | [[Blaga Juvan]] (r. Carevska) | [[Marko Juvan]] | [[Friderik Juvančič]] | [[Primož Južnič]] | == K == [[Valentin Kalan]] | [[Branka Kalenić Ramšak]] | [[Vatroslav Kalenić]] | [[Janica Kalin|Jan(ic)a Kalin]] | [[Ivan Kanič]] | [[Pavel Karlin]] | [[Monika Kartin]] | [[Jože Kastelic]] | [[Monika Kavalir]] | [[Jerneja Kavčič]] | [[Nataša Kavčič]] | [[Tina Kavčič]] | [[Polona Kelava]] | [[Jakob Kelemina]] | [[Jana Kenda]] | [[Roman Kenk]] | [[Taras Kermauner]] | [[Damjana Kern Andoljšek]] | [[Duša Kernel Umek]] | [[Marko Kerševan]] | [[Anton Keš-Stojan]] | [[Andreja Kiauta|Andreja (Grošelj) Kiauta]] | [[France Kidrič]] | [[Borut Klabjan]] | [[Josip Klemenc]] | [[Andreja Klemenčič]] | [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] | [[Marijan M. Klemenčič]] | [[Matej Klemenčič]] | [[Matjaž Klemenčič]] | [[Simona Klemenčič]] | [[Slavo Klemenčič]] | [[Vladimir Klemenčič]] | [[Stanko Klinar]] | [[Branko Klun]] | [[Matjaž Kmecl]] | [[Žiga Knap]] | [[Timotej Knific]] | [[Ljubo Knop]] | [[Darja Kobal Grum]] | [[Zdravko Kobe]] | [[Gregor Kocijan]] | [[Matic Kocijančič]] | [[Nike Kocijančič Pokorn]] | [[Tina Kogovšek]] | [[Jože Kokole]] | [[Metoda Kokole]] | [[Vladimir Kokole]] | [[Rudolf Kolarič]] | [[Vida Kološa]] | [[Nataša Komac]] | [[Smiljana Komar]] | [[Tatjana Komarova]] | [[Dean Komel]] | [[Milček Komelj]] | [[Dušan Kompare]] | [[Edvard Konrad]] | [[Ivan Konte]] | [[Marjana Kordaš]] | [[Meta Kordiš]] | [[Evald Koren]] | [[Alenka Koron]] | [[Josip Korošec]] | [[Josip Korošec ml.]] | [[Tomo Korošec]] | [[Viktor Korošec]] | [[Jože Koruza]] | [[Dušan Kos]] | [[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] | [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] | [[Matevž Kos]] | [[Milko Kos]] | [[Peter Kos]] | [[Živa Kos]] | [[Iztok Kosem]] | [[Brigita Kosevski Puljić]] | [[Jernej Kosi]] | [[Marija Košak]] | [[Katja Košir]] | [[Niko Košir]] | [[Tadej Košmerl]] | [[Janko Kotnik]] | [[Rudi Kotnik]] | [[Edvard Kovač]] | [[Marija Kovač Kozina]] | [[Miha Kovač]] | [[Mojca Kovač Šebart]] | [[Asja Nina Kovačev]] | [[Gorazd Kovačič]] | [[Irena Kovačič]] | [[Miha Kozorog]] | [[Boris Kožuh]] | [[Boža Krakar Vogel]] | [[Lado Kralj]] | [[Igor Kramberger]] | [[Petra Kramberger]] | [[Ana Krajnc]] | [[Andrej Kranjc]] | [[Simona Kranjc]] | [[Staša Krapež]] | [[Primož Krašovec]] | [[Aljoša Kravanja]] | [[Boštjan Kravanja]] | [[Bratko Kreft]] | [[Lev Kreft]] | [[Janez Krek]] | [[Simon Krek]] | [[Vekoslav (Slavko) Kremenšek|Vekoslav Kremenšek]] | [[Mojca Krevel]] | [[Marko Krevs]] | [[Uršula Krevs Birk]] | [[Doris Križaj]] (r. [[Kelemina]]) | [[Martina Križaj Ortar]] | [[Naško Križnar]] | [[Robi Kroflič]] | [[Gregor Kroupa]] | [[Domen Krvina]] | [[Erika Kržišnik]] | [[Roman Kuhar]] | [[Zmaga Kumer]] | [[Sonja Kump]] | [[Jelka Kunaver]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Bojana Kunst]] | [[Helena Kuster Kopač]] | [[Simon Kušar]] | [[Ivan Kuščer]] | == L == [[Jean Lacroix]] | [[Klemen Lah, sociolog|Klemen Lah]] | [[Meta Lah]] | [[Špela Lah]] | [[Kristina Lahl]] | [[Tanja Lamovec]] | [[Barbara Lampič]] | [[Primož Lampič]] | [[Maja Lavrač]] | [[Mateja Lavrič]] | [[Vladimir Leban]] | [[Stanko Leben]] | [[Lojze Lebič]] | [[Žan Lep]] | [[Darja Leskovar Mazi]] | [[Tamara Leskovar]] | [[Alfred Leskovec]] | [[Andrea Leskovec]] | [[Mojca Leskovec]] | [[Avgust Lešnik]] | [[Nives Ličen]] | [[David Limon]] | [[Albina Lipovec]] | [[Frančiška Lipovšek]] | [[Marijan Lipovšek]] | [[Cene Logar]] | [[Nataša Logar]] | [[Tine Logar]] | [[Borut Loparnik]] | [[Milan Lovenjak]] | [[Franc Lovrenčak]] | [[Janko Lozar Mrevlje]] | [[Rajko Ložar]] | [[Dušan Ludvik]] | [[Johann Georg Lughofer]] | [[Walter Lukan]] | [[Sarah Lunaček]] Brumen | [[Ivan Lunjak]] | == M == [[Alasdair Henderson Mackinnon]] | [[Amalija Maček]] | [[Tina Mahkota]] | [[Joža Mahnič]] | [[Katja Mahnič]] | [[Boris Majer]] | [[Jasna Makovec Černe]] | [[Danijela Makovec Radovan]] | [[Jasna Malešič]] | [[Martina Malešič]] | [[Vincenc Malovrh]] | [[Bojana Maltarić]] | [[Damjan Mandelc]] | [[Oleg Mandić]] | [[Christina Manouilidou]] | [[Josip Mantuani]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Barica Marentič Požarnik]] | [[Katarina Marinčič]] | [[Marko Marinčič]] | [[Irena Marinko]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Jasmina Markič]] | [[Olga Markič]] | [[Janez Marolt]] | [[René Martel]] | [[Branko Marušić]] | [[Tatjana Marvin]] Derganc | [[Ivan Maselj]] | [[Robert Masten]] | [[Vanesa Matajc]] | [[Franci Matičič]] | [[Janez Matičič]] | [[Polona Matjan Štuhec]] | [[Igor Maver]] | [[Jasna Maver]] | [[Ernest Mayer]] | [[Jasna Mažgon]] | [[Jakob Medved]] | [[Zdenko Medveš]] | [[Mojca Medvešek]] | [[Anton Melik]] | [[Vasilij Melik]] | [[Lev Menaše]] | [[Luc Menaše]] | [[Mirjam Mencej]] | [[Tanja Merčun Kariž]] ''|'' [[Boris Merhar]] | [[Viljem Merhar]] | [[Darja Mertelj]] | [[France Mesesnel]] | [[Adriana Mezeg]] | [[Silva Mežnarić]] | [[Darja Mihelič]] | [[Stane Mihelič]] | [[Erika Mihevc Gabrovec]] | [[Nena Mijoč]] | [[Tjaša Miklič]] | [[Tamara Mikolič]]-Južnič | [[Borut Mikulec]] | [[Peter Mikša]] | [[Janez Mikuž]] | [[Metod Mikuž]] | [[Stane Mikuž]] | [[Mira Miladinović Zalaznik]] | [[Maja Milčinski]] | [[Milena Milojević Sheppard]] | [[Vera Mirt Levovnik]] | [[Nenad Miščević]] | [[Dušan Mlacović]] | [[Dimitrij Mlekuž]] | [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] | [[Zdravko Mlinar]] | [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] | [[Josip Rastko Močnik]] | [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] | [[Vojeslav Mole]] | [[Bojan Moll]] | [[Anja Moric]] | [[Nagisa Moritoki Škof]] | [[Valter Motaln]] | [[David Movrin]] | [[Uroš Mozetič]] | [[Anja Mrak]] | [[Irena Mrak]] | [[Albert Mrgole]] | [[Ilija Mrmak]] | [[Blažka Müller]] | [[Janko Muršak]] | [[Rajko Muršič]] | [[Janek Musek]] | [[Ana Marija Muster]] | [[Branko Mušič]] | == N == [[Aleš Nagode]] | [[Rajko Nahtigal]] | [[Karel Natek]] | [[Milan Natek]] | [[Albina Nećak-Lük]] | [[Dušan Nećak]] | [[Bernard Nežmah]] | [[Mojca Nidorfer]] | [[Boris A. Novak]] | [[Irena Novak Popov]] | [[Renata Novak Klemenčič]] | [[Sonja Novak Lukanović]] | [[Vilko Novak]] | [[Predrag Novaković]] | [[Silva Novljan]] | [[Črtomir Nučič]] | == O == [[Anton Ocvirk]] | [[Darko Ogrin]] | [[Matej Ogrin]] | [[Luka Omladič]] | [[Irena Orel]] | [[Silvana Orel Kos]] | [[Janez Orešnik]] | [[Martina Orožen]] | [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] | [[Vladimir Osolnik]] | [[Monika Osvald]] | [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] | [[Borut Ošlaj]] | [[Karel Oštir]] | [[Božo Otorepec]] | [[Juan Carlos Oven]] | [[Jacqueline Oven]] | [[Karel Ozvald]] | [[Martina Ožbot Currie]] | [[Ana Ožura]] | == P == [[Mirko Pak]] | [[Vlasta Pacheiner]] | [[Jozef Pallay]] | [[Sandro Paolucci]] | [[Katerina Paternost]] | [[Boris Paternu]] | [[Darja Pavlič]] | [[Dušan Pavlič]] | [[Sonja Pečjak]] | [[Vid Pečjak]] | [[Marija Peklenik]] | [[Cirila Peklaj]] | [[Egon Pelikan]] | [[Josipina Perdan]] | [[Urška Perenič]] | [[Gregor Perko]] | [[Jurij Perovšek]] | [[Bogomir Peršič]] | [[Janez Peršič]] | [[Robert Peskar]] | [[Marija Petek]] | [[Nina Petek]] | [[Anton Peterlin]] | [[Marija Mojca Peternel]] | [[Zdravko Petkovšek]] | [[Jerneja Petrič]] | [[Marija Petrič]] | [[Lena Petrič-Holmquist]] | [[Mateja Petrovčič]] | [[Oto Petrovič]] | [[Peter Petru]] | [[Simona Petru]] | [[Svanibor Pettan]] | [[Mateja Pezdirc Bartol]] | [[Darja Piciga]] | [[Borut Pihler]] | [[Barbara Pihler Ciglič]] | [[Miha Pintarič]] | [[Josip Pipenbacher]] | [[Nataša Pirih Svetina]] | [[Dušan Pirjevec]] | [[Marta Pirnat-Greenberg]] | [[Zvezdan Pirtošek]] | [[Agnes Pisanski Peterlin]] | [[Jelka Pirkovič]] | [[Jan Pisanski]] | [[Janez Planina]] | [[Josip Plemelj]] | [[Janko Pleterski]] | [[Dušan Plut]] | [[Leopoldina Plut]] [[Pregelj]] | [[Gregor Pobežin]] | [[Melita Počkar]] | [[Vesna Podgornik]] | [[Saša Podgoršek]] | [[Dan Podjed]] | [[Anja Podlesek]] | [[Blaž Podlesnik]] | [[Darka Podmenik]] | [[Jasna Podreka]] | [[Andej Pogačnik]] | [[Vladimir Pogačnik]] | [[Breda Pogorelec]] | [[Vida Pohar]] | [[Janja Polajnar Lenarčič]] | [[Marko Polič]] | [[Mirjana Polić Bobić]] | [[Gregor Pompe]] | [[Denis Poniž]] | [[Damjan Popič]] | [[Mirko Popovič]] | [[Irma Potočnik Slavič]] | [[Tina Potočnik]] | [[Julija Potrč]] | [[Matjaž Potrč]] | [[Vesna Požgaj Hadži]] | [[Peter Praper]] | [[Katarina Katja Predovnik]] | [[Barbara Pregelj]] | [[Marjeta Prelesnik Drozg]] | [[Mirjam Premrl Podobnik]] | [[Mirjam Premrl]] | [[Juan Octavio Prenz]] | [[Nikolaj Preobraženski]] | [[Tone Pretnar]] | [[Igor Pribac]] | [[Ivan Prijatelj]] | [[Irena Prosenc]] Šegula | [[Janko Pučnik]] | [[Nina Purg Suljič]] | [[Maruša Pušnik]]?| == R == [[Manca Račič]] | [[Darko Radinja]] | [[Nikola Radojčić]] | [[Marko Radovan]] '''|''' [[Atilij Rakar]] | [[Ivan Rakovec]] | [[Fran Ramovš]] | [[Mirko Ramovš]] | [[Mojca Ramšak]] | [[Marjan Ravbar]] | [[Mojca Ravnik]] | [[Bruno Ravnikar]] | [[Dejan Rebernik]] | [[Donald Francis Reindl]] | [[Vanja Rejec]] | [[Branko Reisp]] | [[Vanja Rejec]] | [[Ana Renčelj]] | [[Luka Repanšek]] | [[Blaž Repe]] | [[Božo Repe]] | [[Jaka Repič]] | [[Grega Repovž]] | [[Metod Resman]] | [[Tatjana Resnik Planinc]] | [[Andreja Retelj]] | [[Oskar Reya]] | [[Lidija Rezoničnik]] | [[Tjaša Ribizel Popič]] | [[Jakob Rigler]] | [[Rado Riha]] | [[Andrej Rijavec]] | [[Nataša Rijavec Klobučar]] | [[Blaže Ristovski]] | [[Rudi Rizman]] | [[Alejandro Rodríguez Díaz del Real]] | [[Boštjan Rogelj]] | [[Mihajlo Rostohar]] | [[Jana Rošker]] | [[Nikola Rot]] | [[Veronika Rot Gabrovec]] | [[Braco Rotar|Drago (Braco) Rotar]] | [[Janez Rotar]] | [[Branka Rotar Pance]] | [[Andrej Rozman]] | [[Franc Rozman (zgodovinar)|France Rozman]] | [[Tadeja Rozman]] | [[Wojciech Rubinowicz|Wojciech (Vojteh) Rubinowicz]] | [[Matevž Rudolf]] | [[Mirko Rupel]] | [[Veljko Rus]] | [[Velko S. Rus]] | [[Vojan Rus]] | [[Dušan Rutar]] | [[Miloš Rybář]] | [[Anna Rýzková]] | == S == [[Argio Sabadin]] | [[Janez Sagadin]] | [[Mitja Saje]] | [[Tomaž Sajovic]] | [[Igor Saksida]] | [[Iztok Saksida]] | [[Stane Saksida]] | [[Marijan Salopek]] | [[Barbara Samaluk]] | [[Irena Samide]] | [[Noriaki Sangawa]] | [[Gemma María Santiago Alonso]] | [[Balduin Saria]] | [[Mojca Schlamberger Brezar]] | [[Vlado Schmidt]] | [[Éva Schwetter]] | [[Polona Selič]] | [[Vladimir Seliškar]] | [[Irena Selišnik]] | [[Brane Senegačnik]] | [[Miša Sepe]] | [[Tea Sernelj]] | [[Urška Sešek]] | [[Jože Sever]] | [[Špela Sevšek Šramel]] | [[Chikako Shigemori Bučar]] | [[Eva Sicherl]] | [[Peter Simonič]] | [[Jurij Simoniti]] | [[Primož Simoniti]] | [[Vasko Simoniti]] | [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] | [[Vinko Skalar]] | [[Aleksander Skaza]] | [[Janez Skela]] | [[Petar Skok]] | [[Klara Skubic Ermenc]] | [[Mitja Skubic|Mitja (Dimitrij) Skubic]] | [[Anka Slana Ozimič]] | [[Božidar Slapšak]] | [[Svetlana Slapšak]] | [[Ingrid Slavec Gradišnik]] | [[Joanna Sławińska]] | [[Franc Slivnik]] | [[Anton Slodnjak]] | [[Vera Smole]] | [[Mojca Smolej]] | [[Tone Smolej]] | [[Viktor Smolej]] | [[Žiga Smolič]] | [[Rok Smrdelj]] | [[Borut Smrekar]] | [[Mary Snell Hornby]] | [[Jurij Snoj]] | [[Marko Snoj]] | [[Vid Snoj]] | [[Gregor Sočan]] | [[Josip Sodja]] | [[Alma Sodnik]] | [[Cvetka Sokolov]] | [[Anton Sovre]] | [[Dimitrij Sovre]] | [[Helena Spanring]] | [[Jože Spanring]] | [[Anita Srebnik]] | [[Tatjana Srebot Rejec]] | [[Marko Stabej]] | [[Zoran Stančič]] | [[Miljana Stanković]] | [[Petra Stankovska]] | [[Janez Stanonik]] | [[Marija Stanonik]] | [[Majda Stanovnik]] | [[Vasilka Stanovnik]] | [[France Stare]] | [[Dragi Stefanija]] | [[Leon Stefanija]] | [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] | [[Uroš Stepišnik]] | [[Rok Stergar]] | [[Miroslav Stiplovšek]] | [[Aleksandar Stojičević]] | [[Andrej Stopar]] | [[Ivan Stopar]] | [[Judita Stopar]] | [[Vojko Strahovnik]] | [[Janez Strehovec]] | [[Mojca Stritar Kučuk]] | [[Urška Strle]] | [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] | [[Marjana Strmčnik]] | [[Đurđa Strsoglavec]] | [[Nežka Struc]] | [[Andrej Studen]] | [[Bogo Stupan]] | [[Helena Stupan]] | [[Namita Subiotto]] | [[Nejc Sukljan]] | [[Ante Sušjan]] | [[Janko Sušnik]] | [[Ana Svetel]] | [[Matija Svetina]] | [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == [[Maja Šabec]] | [[Borut Šali]] | [[Marjeta Šarić]] | [[Jaroslav Šašel]] | [[Alenka Šauperl]] | [[Levin Šebek]] | [[Agata Šega]] | [[Barbara Šega Čeh]] | [[Meta Šega Potokar]] | [[Matej Šekli]] | [[Marija Šetinc]] | [[Marjana Šifrar Kalan]] | [[Marjan Šimenc]] | [[Alen Albin Širca]] | [[Alenka Šivic Dular]] | [[Pavel Šivic]] | [[Igor Škamperle]] | [[Dane Škerl]] | [[Božo Škerlj]] | [[Stanko Škerlj]] | [[Brina Škvor Jernejčič]] | [[Sergij Šlenc]] | [[Neva Šlibar]] | [[Zmago Šmitek]] | [[Jana Šnytová]] | [[Iztok Šori]] | [[Metka Špes]] | [[Anamarija Šporčič]] | [[Urban Šrimpf]] | [[Emil Štampar]] | [[Samo Štefanac]] | [[Rozka Štefan]] | [[Damijan Štefanc]] | [[Marija Štefančič]] | [[Barbara Šteh]] | [[Jože Šter]] | [[Peter Štih]] | [[Tea Štoka]] | [[Marko Štuhec]] | [[Saška Štumberger]] | [[Franc Šturm]] | [[Vida Šturm]] | [[Mirko Šubic]] | [[Nace Šumi]] | [[Andrej Šurla]] | [[Jelica Šumič Riha]] | [[Janez Šumrada]] | [[Rastislav Šuštaršič]] | [[Katarina Švab]] | [[Marija Švajger]] | == T == [[Borut Telban]] | [[Nataša Terbovšek Coklin]] | [[Denis Terček]] | [[Marko Terseglav]] | [[Biba Teržan]] | [[Lucien Tesnière]] '''|''' [[Eva Tibenská]] | [[Hotimir Tivadar]] | [[Ivan Toličič]] | [[Tatjana Tomazo Ravnik]] | [[Gabrijel Tomažič]] | [[Kristina Tomc]] | [[Željko Tomičić]] | [[Ana Tomić]]-''Trdin'' | [[Vlasta Tominšek]] | [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] | [[Andrina Tonkli-Komel|Andrina Tonkli Komel]] | [[Jože Toporišič]] | [[Tomaž Toporišič]] | [[Andreja Trenc]] | [[Tajan Trobec]] | [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] | [[Gašper Troha]] | [[Tadej Troha]] | [[Štefan Trojar]] | [[Anton Trstenjak]] | [[Danijela Trškan]] | [[Boštjan Marko Turk|Boštjan M. Turk]] | [[Ernest Turk]] | [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] | [[Maja Turnher Miklavc]] | [[Maks Tušak]] | == U == [[Tjaša Učakar]] | [[Mladen Uhlik]] | [[Majda Ujčič]] | [[Vilko Ukmar]] | [[Andrej Ule]] | [[Alenka Umek]] | [[Ema Umek]] | [[Maja Umek]] | [[Peter Umek]] | [[Jerneja Umer Kljun]] | [[Boris Urbančič]] | [[Ivan Urbančič]] | [[Matej Urbančič]] | [[Jože Urbanija (1941)|Jože Urbanija]] | [[Janja Urbas]] | [[Marko Uršič]] | == V == [[Anton Vakselj]] | [[Miha Valant]] | [[Urška Valenčič Arh]] | [[Nataša Vampelj Suhadolnik]] | [[Marjeta Vasič]] | [[Sonia Vaupot]] | [[France Veber]] | [[Vislava Velikonja]] | [[Katerina Veljanovska]] | [[Tomaž Verbič]] | [[Marta Verginella]] | [[Maks Veselko]] | [[Vita Veselko]] | [[Ivan Vidav]] | [[Gaj Vidmar]] | [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] | [[Tadej Vidmar]] | [[Ksenja Vidmar Horvat]] | [[Ada Vidovič Muha]] | [[Nives Vidrih]] | [[Rebeka Vidrih]] | [[Polona Vilar]] | [[Claude Vincenot]] | [[Zdenko Vinski]] | [[Katja Vintar Mally]] | [[Špela Vintar]] | [[Špela Virant]] | [[Tomo Virk]] | [[Nataša Visočnik]] [[Gerželj]] | [[Primož Vitez]] | [[Peter Vodopivec]] | [[Jerica Vogel]] | [[Jože Vogrinc]] | [[Ignacij Voje]] | [[Urša Vogrinc Javoršek]] | [[Ana Vogrinčič Čepič]] | [[Helena Vogrinec Hribar]] | [[Vida Vončina]] | [[Sebastjan Vörös]] | [[Nives Vrabec-Lenassi]] | [[Ivan Vrbančič]] | Alenka Vrbinc | [[Marjeta Vrbinc]] | [[Asta Vrečko]] | [[Janez Vrečko]] | [[France Vreg]] | [[Vanda Vremšak Richter]] | [[Larisa Vrhunc]] | [[Andreja Vrišer]] | [[Igor Vrišer]] | [[Sergej Vrišer]] | == W == [[Maria Wacławek]] | [[Jernej Weiss]] | [[Peter Weiss]] | [[Sonja Weiss]] | [[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] | == Z == [[Blaž Zabel]] | [[Igor Zabel]] | [[Vlasta Zabukovec]] | [[Miha Zadnikar]] | [[Franc Zadravec]] | [[Gaja Zager Kocjan]] | [[Anja Zalta Bratuž]] | [[Katharina Zanier]] | [[Mihaela Zavašnik Arčnik]] | [[Veronika Zavratnik]] | [[Miroslav Zei]] | [[Jana Zemljarič Miklavčič]] | [[Mavricij Zgonik]] | [[Jana Zidar Forte]] | [[Boris Ziherl]] | [[Marija Zlatnar Moe]] | [[Janez Zor]] | [[Darja Zorc Maver]] | [[Franci Zore]] | [[Zinka Zorko]] | [[Leon Zorman]] | [[Marina Zorman]] | [[Nubia Zrimec]] | [[Stane Zrimec]] | [[Alojzija Zupan Sosič]] | [[Jernej Zupančič]] | [[Maja Zupančič]] | [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] | [[Ana Zwitter Vitez]] | [[Fran Zwitter]] | [[Žiga Zwitter]] | == Ž == [[Drago Žagar]] | [[Marjan Žagar]] | [[Bojan Žalec]] | [[Alenka Žbogar]] | [[Mirjana Želježič]] | [[Andreja Žele]] | [[Milan Železnik]] | [[Beti Žerovc]] | [[Adela Žgur]] | [[Andreja Žibrat Gašparič]] | [[Tanja Žigon]] | [[Sašo Živanović]] | [[Peter Žiža]] | [[Slavoj Žižek]] | [[Sabina S. Žnidaršič]] | [[Martin Žnideršič]] | [[Jože Žontar]] | [[Maja Žumer]] | [[Vladimir Žumer]] | [[Anton Žun]] | [[Igor Žunkovič]] | [[Niko Županič]]/''Zupanič'' | [[Anton Žvan]] | [[Gregor Žvelc]] | == Glej tudi == *[[seznam slovenskih filozofov]] ([[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za filozofijo]]) *[[Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ|Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UL]] (seznam slovenskih slovenistov; [[Slovenistika]]) *[[seznam slovenskih slavistov]] ([[Oddelek za slovanske jezike in književnosti]], [[Slavistika]], , [[Rusistika]], [[bohemistika]], [[polonistika]]) *[[seznam slovenskih prevajalcev]] ([[Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za prevajalstvo]]) *[[seznam tujih slovenistov]] ([[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]]) *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] ([[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje]]; [[splošno jezikoslovje]], [[primerjalno jezikoslovje]], [[indoevropeistika]], [[hetitologija]]) *[[seznam slovenskih filologov]] ([[Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za klasično filologijo]]; ...) *[[seznam slovenskih latinistov]] ([[Latinistika]]) *[[seznam slovenskih grecistov]] ([[Grecistika]]) *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo]]) *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] ([[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]) *[[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za zgodovino]]) *[[seznam slovenskih muzeologov]] ([[muzeologija]]) *[[seznam slovenskih arhivistov]] ([[arhivistika]]) *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]]) *[[seznam slovenskih geografov]] ([[Oddelek za geografijo]]) *[[seznam slovenskih arheologov]] ([[Oddelek za arheologijo]]) *[[seznam slovenskih etnologov]] ([[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]) *[[seznam slovenskih antropologov]] *[[seznam slovenskih muzikologov]] ([[Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za muzikologijo]]) *[[seznam slovenskih pedagogov]] ([[Oddelek za pedagogiko in andragogiko]]) *[[seznam slovenskih andragogov]] *[[seznam slovenskih psihologov]] ([[Oddelek za psihologijo]]) *[[seznam slovenskih anglistov]] ([[anglistika]] in [[amerikanistika]]) *[[seznam slovenskih sinologov]] ([[sinologija|sinologija;]] [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih japonologov]] ([[japonologija]]; [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih romanistov]] ([[romanistika]], [[italijanistika]], [[hispanistika]], [[luzitanistika]]) *[[seznam slovenskih germanistov]] ([[nemcistika]], [[nederlandistika]], [[skandinavistika]]) *[[seznam slovenskih sociologov]] in sociologov kulture ([[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za sociologijo]]) *[[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Teološki fakulteti]] *[[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih akademikov]] (članov [[SAZU]]) {{FILOF}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani|*]] 8w4insesk0oovns19hot85p478h3vw0 6708856 6708852 2026-07-09T13:34:55Z ~2026-28279-21 259659 /* G */ 6708856 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[predavatelj]]ev na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. ('''Opomba: vsebuje sedanje in nekdanje habilitirane predavatelje oddelkov oz. študijev, ki so sedaj matični na FF, pa tudi 7 naravoslovnih oddelkov oz. študijev do leta 1957, ko je prišlo do dokončne razdelitve med Filozofsko in [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovno fakulteto]] oz. so bili kasneje priključeni drugim fakultetam; ni predavateljev obrambe-SLO in DS ter telovadbe/športne vzgoje, prav tako niso v celoti zajeti vsi lektorji jezikov). {{CompactTOC2}} == A == [[Sandi Abram]] | [[Milan Adamič]] | [[Miroslav Adlešič]] | [[Kozma Ahačič]] | [[Kornelija Ajlec]] | [[Melita Ambrožič]] | [[Milica Antić Gaber]] | [[Jana Arbeiter]] | [[Špela Arhar Holdt]] | [[Ivan Arnejc]] | [[Andreja Avsec]] | == B == [[Matjaž Babič]] | [[Vanda Babič]] | [[Ines Babnik]] | [[Katarina Babnik]] | [[Jasna Baebler]] | [[Henrik Baerent]] | [[Eva Bahovec]] | [[Barbara Bajd]] | [[Anton Bajec]] | [[Boštjan Bajec]] | [[Blaž Bajič]] | [[Ana Bajželj]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Bojan Balkovec]] | [[Varja Balžalorsky Antić]] | [[Tatjana Balažic Bulc]] | [[Marinko Banjac]] | [[Štefan Barbarič]] | [[Matjaž Barbo]] | [[Tomaž Bartol]] | [[Kurt Bartsch]] | [[Alenka Bartulović]] | [[Bojan Baskar]] | [[Angelos Baš]] | [[Franjo Baš]] | [[Marjan Bat]] | [[Robin Bates]] | [[Marjana Baumgarten Briški]] | [[Janez Bečaj]] | [[Kasilda Bedenk]] | [[Katarina Bedina]] | [[Andrej Bekeš]] | [[Vitomir Belaj]] | [[Mojca Belak]] | [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] | [[Saša Benulič]] | [[Sonja Berce]] | [[Branko Berčič]] | [[Marija Bergamo]] | [[Milica Bergant]] | [[Martina Berič]] | [[France Bernik]] | [[Stane Bernik]] | [[France Bezlaj]] | [[Adolf Bibič]] | [[Maja Bitenc]] | [[Zvonko Bizjak]] | [[Aleksander Bjelčevič]] | [[Dana Blaganje]] | [[Jason Blake]] | [[Andrej Blatnik]] | [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] | [[Katarina Bogunović]] | [[Marja Boršnik]] | [[Eva Boštjančič]] | [[Miran Božovič]] | [[Stojan Bračič]] | [[Rajka Bračun Sova]] | [[Fran Bradač]] | [[Rajko Bratož]] | [[Valter Braz]] | [[Kaja Katarina Brecelj]] | [[Danijela Brečko]] | [[Valentina Brečko Grubar]] | [[Tatjana Bregant]] | [[Klas Matija Brenk]] | [[Nina Breznikar]] | [[Alja Brglez]] | [[Mojca Brglez]] | [[Slavko Brinovec]] | [[Marjan Britovšek]] | [[Vera Brnčić]] | [[Srečko Brodar]] | [[Dalibor Brozović]] | [[Bojan Brumen]] | [[Borut Brumen]] | [[Mihajlo Bubnov]] | [[Nikolaj Mihajlovič Bubnov]] | [[Valentin Bucik]] | [[Mihael Budja]] | [[Milan Bufon]] | [[Zoran Bujas]] | [[Lara Burazer]] | [[Lilijana Burcar]] | [[Václav Burian]] | [[Stanko Buser]] | == C == [[Mojca Cajnko]] | [[Izidor Cankar]] | [[Andrej Capuder]] | [[Alenka Cedilnik]] | [[Ana Cergol Paradiž]] | [[Borut Cerkovnik]] | [[Gašper Cerkovnik]] | [[Dejan Cigale]] | [[Jan Ciglenečki]] | [[Slavko Ciglenečki]] | [[Breda Cigoj-Leben]] | [[Alojz Cindrič]] | [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] | [[Luka Culiberg]] | [[Dragotin Cvetko]] | [[Varja Cvetko Orešnik]] | [[Igor Cvetko]] | [[Janez Cvirn]] | == Č == [[Robert Čampa]] | [[Ludvik Čarni]] | [[Neža Čebron Lipovec]] | [[Uršula Čebron Lipovec]] | [[Dragica Čeč]] | [[Danica Čerče]] | [[Andrej Černe]] | [[Majda Černič Istenič]] | [[Matej Černigoj]] | [[Pavel Češarek]] | [[Lucija Čok]] | [[Bojan Čop]] | [[Breda Čop]] | [[Dušan Čop]] | [[Rosana Čop]] | [[Vesna Čopič]] | [[Gregor Čremošnik]] | [[Matija Črešnar]] | [[Darko Čuden]] | [[Miran Čuk]] | [[Tomislav Ćužić]] | == D == [[Roberto Dapit]] | [[Margaret Davis]] | [[Božidar Debenjak]] | [[Doris Debenjak]] | [[Jože Debevec]] | [[Bojan Dekleva]] | [[Marica Dekleva-Modic]] | [[Tinka Delakorda Kawashima]] | [[Jure Demšar]] | [[Katja Depolli Steiner]] | [[Aleksandra Derganc]] | [[Jože Derganc]] | [[Nataša Dernovšček Hafner]] | [[Jure Dimec]] | [[Zlata Dimec]] | [[Ljudmil Dimitrov]] | [[Zvonimir Dintinjana]] ''|'' [[Nina Ditmajer Prando]] | [[Tamara Ditrich]] | [[Bojan Djurić]] | [[Simon Dobrišek]] | [[Metoda Dodič Fikfak]] | [[Mladen Dolar]] | [[Darko Dolinar]] | [[France Martin Dolinar]] | [[Zlata Dolinar-Osole]] | [[Marjana Dolšina Delač]] '''|''' [[Marjeta Domicelj]] | [[Fran Dominko]] | [[Marijan Dović]] | [[Srečo Dragoš]] | [[Kazimir Drašlar]] | [[Andreja Drašler]] | [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] | [[Eugenio Dupré Theseider]] | == E == [[Kristina Egumenovska]] | [[Janez Erat]] | [[Aleš Erjavec]] | == F == [[Tomaž Faganel]] | [[Patrizia Farinelli]] | [[Urška Fekonja]] | [[Lars Felgner]] | [[Ina Ferbežar]] | [[Mitja Ferenc]] | [[Tone Ferenc]] | [[Jadran Ferluga]] | [[Majda Ficko]] | [[Goran Filipi]] | [[Breda Filo]] | [[Darja Fišer]] | [[Dušana Findeisen]] | [[Božidar Flajšman]] | [[Leonora Flis]] | [[Ignac Fock]] | [[Ignacija Fridl Jarc]] | [[Franc Friedl]] | [[Metka Furlan]] | == G == [[Mateja Gaber]] | [[Stane Gabrovec]] | [[Dušan Gabrovšek]] | [[Florence Gacoin Marks]] | [[Luka Gale|Luka]] [[Luka Gale|Gale]] | [[Ivan Gams]] | [[Apolonija Gantar|Apolonija (Polona) Gantar]] | [[Kajetan Gantar]] | [[Andrej Gaspari]] | [[Evel Gasparini]] | [[Artur Gavazzi]] | [[Tine Germ]] | [[Ferdo Gestrin]] | [[Erik Gilk]] | [[Velemir Gjurin]] | [[Helga Glušič]] | [[Vesna Godina|Vesna V. Godina]] | [[Stanko Gogala]] | [[Marija Golden]] | [[Dietmar Goldschnigg]] | [[Boris Golec]] | [[Darja Golež]] | [[Petra Golja]] | [[Nataša Golob]] | [[Nina Golob]] | [[Tina Golob]] | [[Alenka Goričan]] | [[Vojko Gorjanc]] | [[Barbara Gornik]] | [[Anton Gosar]] | [[David Gosar]] | [[Monika Govekar - Okoliš|Monika Govekar-Okoliš]] | [[Anton Grad]] | [[Martin Grad]] | [[Bogo Grafenauer]] | [[Drago Grah]] | [[Käthe Grah]] | [[Nina Grahek Križnar]] | [[Stane Granda]] | [[Igor Grdina]] | [[Janez Gregorač]] | [[Marta Gregorčič]] | [[Petra Gregorčič Mrvar]] | [[Matejka Grgič]] | [[Darja Grosman]] | [[Meta Grosman]] | [[Milan Grošelj]] | [[Nada Grošelj]] | [[Robert Grošelj]] | [[Ada Gruntar Jermol]] | [[Aleš Gulič]]? | [[Mita Gustinčič Pahor]] | == H == [[Peter Habič]] | [[Mateja Habinc]] | [[Jernej Habjan]] | [[Dušan Hadži]] | [[Jovan Hadži]] | [[Fabjan Hafner]] | [[Stanislav Hafner]] | [[Simon Hajdini]] | [[Bruno Hartman]] | [[Ljudmil Hauptmann]] | [[Vito Hazler]] | [[Cvetka Tóth|Cvetka Hedžet Tóth]] | [[Siegfried Heusinger]] | [[Paul van den Heuvel]] | [[Nataša Hirci]] | [[Miran Hladnik]] | [[Kristina Hmeljak Sangawa]] | [[Andreja Hočevar]] | [[Janez Höfler]] | [[Gert Hofmann]] | [[Lena Holmquist|Lena Holmquist-Petrič]] | [[Petr Hora]] | [[Luka Horjak]] | [[Jasna Horvat]] | [[Ludvik Horvat]] | [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] | [[Štefan Horvatić]] | [[Sonja Ana Hoyer]] | [[Nataša Hrastnik]]| [[Angelika Hribar]] | [[Mirko Hribar]] | [[Tine Hribar]] | [[Valentina Hribar Sorčan]] | [[Jože Hudales (etnolog)|Jože Hudales]] | [[Niko Hudelja]] | [[Tereza Hussu]] | == I == [[Svetozar Ilešič]] | [[Gašper Ilc]] | [[Josip Ilc]] | [[Mojca Ilc Klun]] | [[Andreja Inkret]] | [[Aleksander Isačenko]] | [[Jelena Isak Kres]] | [[Janka Istenič]] | [[Saša Istenič]] [[Kotar]] | [[Barbara Ivančič Kutin]] | [[France Ivančič]] | == J == [[Vladislav Jagodic]] | [[Franc Jakopin]] | [[Primož Jakopin]] | [[Zorka Jakoš]] | [[Vlasta Jalušič]] | [[Nina Jamar]] | [[Zoltan Jan]] | [[Anton Janko]] | [[Marija Javor Briški]] | [[Marija Javornik]] | [[Miha Javornik]] | [[Zoran Jelenc]] | [[Sabina Jelenc Krašovec]] | [[Alojz Jembrih]] | [[Sidonija Jeras]] | [[Elza Jereb]] | [[Frane Jerman]] | [[Sašo Jerše]] | [[Matjaž Jeršič]] | [[Fran Jesenko]] | [[Ana Ješe Perković]] | [[Božidar Jezernik]] | [[Katja Jeznik]] | [[Andraž Jež]] | [[Niko Jež|Niko(laj) Jež]] | [[Dejan Jontes]] | [[Jurij Jug]] | [[Tjaša Jug]] | [[Klement Jug]] | [[Hermina Jug-Kranjec]] | [[Mirko Jurak]] | [[Janko Jurančič]] | [[Klementina Jurančič]] ''|'' [[Franco Juri]] | [[Igor Jurinčič]] | [[Mojca Juriševič]] | [[Primož Jurko]] | [[Mirko Juteršek]] | [[Blaga Juvan]] (r. Carevska) | [[Marko Juvan]] | [[Friderik Juvančič]] | [[Primož Južnič]] | == K == [[Valentin Kalan]] | [[Branka Kalenić Ramšak]] | [[Vatroslav Kalenić]] | [[Janica Kalin|Jan(ic)a Kalin]] | [[Ivan Kanič]] | [[Pavel Karlin]] | [[Monika Kartin]] | [[Jože Kastelic]] | [[Monika Kavalir]] | [[Jerneja Kavčič]] | [[Nataša Kavčič]] | [[Tina Kavčič]] | [[Polona Kelava]] | [[Jakob Kelemina]] | [[Jana Kenda]] | [[Roman Kenk]] | [[Taras Kermauner]] | [[Damjana Kern Andoljšek]] | [[Duša Kernel Umek]] | [[Marko Kerševan]] | [[Anton Keš-Stojan]] | [[Andreja Kiauta|Andreja (Grošelj) Kiauta]] | [[France Kidrič]] | [[Borut Klabjan]] | [[Josip Klemenc]] | [[Andreja Klemenčič]] | [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] | [[Marijan M. Klemenčič]] | [[Matej Klemenčič]] | [[Matjaž Klemenčič]] | [[Simona Klemenčič]] | [[Slavo Klemenčič]] | [[Vladimir Klemenčič]] | [[Stanko Klinar]] | [[Branko Klun]] | [[Matjaž Kmecl]] | [[Žiga Knap]] | [[Timotej Knific]] | [[Ljubo Knop]] | [[Darja Kobal Grum]] | [[Zdravko Kobe]] | [[Gregor Kocijan]] | [[Matic Kocijančič]] | [[Nike Kocijančič Pokorn]] | [[Tina Kogovšek]] | [[Jože Kokole]] | [[Metoda Kokole]] | [[Vladimir Kokole]] | [[Rudolf Kolarič]] | [[Vida Kološa]] | [[Nataša Komac]] | [[Smiljana Komar]] | [[Tatjana Komarova]] | [[Dean Komel]] | [[Milček Komelj]] | [[Dušan Kompare]] | [[Edvard Konrad]] | [[Ivan Konte]] | [[Marjana Kordaš]] | [[Meta Kordiš]] | [[Evald Koren]] | [[Alenka Koron]] | [[Josip Korošec]] | [[Josip Korošec ml.]] | [[Tomo Korošec]] | [[Viktor Korošec]] | [[Jože Koruza]] | [[Dušan Kos]] | [[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] | [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] | [[Matevž Kos]] | [[Milko Kos]] | [[Peter Kos]] | [[Živa Kos]] | [[Iztok Kosem]] | [[Brigita Kosevski Puljić]] | [[Jernej Kosi]] | [[Marija Košak]] | [[Katja Košir]] | [[Niko Košir]] | [[Tadej Košmerl]] | [[Janko Kotnik]] | [[Rudi Kotnik]] | [[Edvard Kovač]] | [[Marija Kovač Kozina]] | [[Miha Kovač]] | [[Mojca Kovač Šebart]] | [[Asja Nina Kovačev]] | [[Gorazd Kovačič]] | [[Irena Kovačič]] | [[Miha Kozorog]] | [[Boris Kožuh]] | [[Boža Krakar Vogel]] | [[Lado Kralj]] | [[Igor Kramberger]] | [[Petra Kramberger]] | [[Ana Krajnc]] | [[Andrej Kranjc]] | [[Simona Kranjc]] | [[Staša Krapež]] | [[Primož Krašovec]] | [[Aljoša Kravanja]] | [[Boštjan Kravanja]] | [[Bratko Kreft]] | [[Lev Kreft]] | [[Janez Krek]] | [[Simon Krek]] | [[Vekoslav (Slavko) Kremenšek|Vekoslav Kremenšek]] | [[Mojca Krevel]] | [[Marko Krevs]] | [[Uršula Krevs Birk]] | [[Doris Križaj]] (r. [[Kelemina]]) | [[Martina Križaj Ortar]] | [[Naško Križnar]] | [[Robi Kroflič]] | [[Gregor Kroupa]] | [[Domen Krvina]] | [[Erika Kržišnik]] | [[Roman Kuhar]] | [[Zmaga Kumer]] | [[Sonja Kump]] | [[Jelka Kunaver]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Bojana Kunst]] | [[Helena Kuster Kopač]] | [[Simon Kušar]] | [[Ivan Kuščer]] | == L == [[Jean Lacroix]] | [[Klemen Lah, sociolog|Klemen Lah]] | [[Meta Lah]] | [[Špela Lah]] | [[Kristina Lahl]] | [[Tanja Lamovec]] | [[Barbara Lampič]] | [[Primož Lampič]] | [[Maja Lavrač]] | [[Mateja Lavrič]] | [[Vladimir Leban]] | [[Stanko Leben]] | [[Lojze Lebič]] | [[Žan Lep]] | [[Darja Leskovar Mazi]] | [[Tamara Leskovar]] | [[Alfred Leskovec]] | [[Andrea Leskovec]] | [[Mojca Leskovec]] | [[Avgust Lešnik]] | [[Nives Ličen]] | [[David Limon]] | [[Albina Lipovec]] | [[Frančiška Lipovšek]] | [[Marijan Lipovšek]] | [[Cene Logar]] | [[Nataša Logar]] | [[Tine Logar]] | [[Borut Loparnik]] | [[Milan Lovenjak]] | [[Franc Lovrenčak]] | [[Janko Lozar Mrevlje]] | [[Rajko Ložar]] | [[Dušan Ludvik]] | [[Johann Georg Lughofer]] | [[Walter Lukan]] | [[Sarah Lunaček]] Brumen | [[Ivan Lunjak]] | == M == [[Alasdair Henderson Mackinnon]] | [[Amalija Maček]] | [[Tina Mahkota]] | [[Joža Mahnič]] | [[Katja Mahnič]] | [[Boris Majer]] | [[Jasna Makovec Černe]] | [[Danijela Makovec Radovan]] | [[Jasna Malešič]] | [[Martina Malešič]] | [[Vincenc Malovrh]] | [[Bojana Maltarić]] | [[Damjan Mandelc]] | [[Oleg Mandić]] | [[Christina Manouilidou]] | [[Josip Mantuani]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Barica Marentič Požarnik]] | [[Katarina Marinčič]] | [[Marko Marinčič]] | [[Irena Marinko]] | [[Ljubica Marjanović Umek]] | [[Jasmina Markič]] | [[Olga Markič]] | [[Janez Marolt]] | [[René Martel]] | [[Branko Marušić]] | [[Tatjana Marvin]] Derganc | [[Ivan Maselj]] | [[Robert Masten]] | [[Vanesa Matajc]] | [[Franci Matičič]] | [[Janez Matičič]] | [[Polona Matjan Štuhec]] | [[Igor Maver]] | [[Jasna Maver]] | [[Ernest Mayer]] | [[Jasna Mažgon]] | [[Jakob Medved]] | [[Zdenko Medveš]] | [[Mojca Medvešek]] | [[Anton Melik]] | [[Vasilij Melik]] | [[Lev Menaše]] | [[Luc Menaše]] | [[Mirjam Mencej]] | [[Tanja Merčun Kariž]] ''|'' [[Boris Merhar]] | [[Viljem Merhar]] | [[Darja Mertelj]] | [[France Mesesnel]] | [[Adriana Mezeg]] | [[Silva Mežnarić]] | [[Darja Mihelič]] | [[Stane Mihelič]] | [[Erika Mihevc Gabrovec]] | [[Nena Mijoč]] | [[Tjaša Miklič]] | [[Tamara Mikolič]]-Južnič | [[Borut Mikulec]] | [[Peter Mikša]] | [[Janez Mikuž]] | [[Metod Mikuž]] | [[Stane Mikuž]] | [[Mira Miladinović Zalaznik]] | [[Maja Milčinski]] | [[Milena Milojević Sheppard]] | [[Vera Mirt Levovnik]] | [[Nenad Miščević]] | [[Dušan Mlacović]] | [[Dimitrij Mlekuž]] | [[Janez Mlinar (zgodovinar)|Janez Mlinar]] | [[Zdravko Mlinar]] | [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] | [[Josip Rastko Močnik]] | [[Gregor Moder (filozof)|Gregor Moder]] | [[Vojeslav Mole]] | [[Bojan Moll]] | [[Anja Moric]] | [[Nagisa Moritoki Škof]] | [[Valter Motaln]] | [[David Movrin]] | [[Uroš Mozetič]] | [[Anja Mrak]] | [[Irena Mrak]] | [[Albert Mrgole]] | [[Ilija Mrmak]] | [[Blažka Müller]] | [[Janko Muršak]] | [[Rajko Muršič]] | [[Janek Musek]] | [[Ana Marija Muster]] | [[Branko Mušič]] | == N == [[Aleš Nagode]] | [[Rajko Nahtigal]] | [[Karel Natek]] | [[Milan Natek]] | [[Albina Nećak-Lük]] | [[Dušan Nećak]] | [[Bernard Nežmah]] | [[Mojca Nidorfer]] | [[Boris A. Novak]] | [[Irena Novak Popov]] | [[Renata Novak Klemenčič]] | [[Sonja Novak Lukanović]] | [[Vilko Novak]] | [[Predrag Novaković]] | [[Silva Novljan]] | [[Črtomir Nučič]] | == O == [[Anton Ocvirk]] | [[Darko Ogrin]] | [[Matej Ogrin]] | [[Luka Omladič]] | [[Irena Orel]] | [[Silvana Orel Kos]] | [[Janez Orešnik]] | [[Martina Orožen]] | [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] | [[Vladimir Osolnik]] | [[Monika Osvald]] | [[Bożena Ostromęcka-Frączak]] | [[Borut Ošlaj]] | [[Karel Oštir]] | [[Božo Otorepec]] | [[Juan Carlos Oven]] | [[Jacqueline Oven]] | [[Karel Ozvald]] | [[Martina Ožbot Currie]] | [[Ana Ožura]] | == P == [[Mirko Pak]] | [[Vlasta Pacheiner]] | [[Jozef Pallay]] | [[Sandro Paolucci]] | [[Katerina Paternost]] | [[Boris Paternu]] | [[Darja Pavlič]] | [[Dušan Pavlič]] | [[Sonja Pečjak]] | [[Vid Pečjak]] | [[Marija Peklenik]] | [[Cirila Peklaj]] | [[Egon Pelikan]] | [[Josipina Perdan]] | [[Urška Perenič]] | [[Gregor Perko]] | [[Jurij Perovšek]] | [[Bogomir Peršič]] | [[Janez Peršič]] | [[Robert Peskar]] | [[Marija Petek]] | [[Nina Petek]] | [[Anton Peterlin]] | [[Marija Mojca Peternel]] | [[Zdravko Petkovšek]] | [[Jerneja Petrič]] | [[Marija Petrič]] | [[Lena Petrič-Holmquist]] | [[Mateja Petrovčič]] | [[Oto Petrovič]] | [[Peter Petru]] | [[Simona Petru]] | [[Svanibor Pettan]] | [[Mateja Pezdirc Bartol]] | [[Darja Piciga]] | [[Borut Pihler]] | [[Barbara Pihler Ciglič]] | [[Miha Pintarič]] | [[Josip Pipenbacher]] | [[Nataša Pirih Svetina]] | [[Dušan Pirjevec]] | [[Marta Pirnat-Greenberg]] | [[Zvezdan Pirtošek]] | [[Agnes Pisanski Peterlin]] | [[Jelka Pirkovič]] | [[Jan Pisanski]] | [[Janez Planina]] | [[Josip Plemelj]] | [[Janko Pleterski]] | [[Dušan Plut]] | [[Leopoldina Plut]] [[Pregelj]] | [[Gregor Pobežin]] | [[Melita Počkar]] | [[Vesna Podgornik]] | [[Saša Podgoršek]] | [[Dan Podjed]] | [[Anja Podlesek]] | [[Blaž Podlesnik]] | [[Darka Podmenik]] | [[Jasna Podreka]] | [[Andej Pogačnik]] | [[Vladimir Pogačnik]] | [[Breda Pogorelec]] | [[Vida Pohar]] | [[Janja Polajnar Lenarčič]] | [[Marko Polič]] | [[Mirjana Polić Bobić]] | [[Gregor Pompe]] | [[Denis Poniž]] | [[Damjan Popič]] | [[Mirko Popovič]] | [[Irma Potočnik Slavič]] | [[Tina Potočnik]] | [[Julija Potrč]] | [[Matjaž Potrč]] | [[Vesna Požgaj Hadži]] | [[Peter Praper]] | [[Katarina Katja Predovnik]] | [[Barbara Pregelj]] | [[Marjeta Prelesnik Drozg]] | [[Mirjam Premrl Podobnik]] | [[Mirjam Premrl]] | [[Juan Octavio Prenz]] | [[Nikolaj Preobraženski]] | [[Tone Pretnar]] | [[Igor Pribac]] | [[Ivan Prijatelj]] | [[Irena Prosenc]] Šegula | [[Janko Pučnik]] | [[Nina Purg Suljič]] | [[Maruša Pušnik]]?| == R == [[Manca Račič]] | [[Darko Radinja]] | [[Nikola Radojčić]] | [[Marko Radovan]] '''|''' [[Atilij Rakar]] | [[Ivan Rakovec]] | [[Fran Ramovš]] | [[Mirko Ramovš]] | [[Mojca Ramšak]] | [[Marjan Ravbar]] | [[Mojca Ravnik]] | [[Bruno Ravnikar]] | [[Dejan Rebernik]] | [[Donald Francis Reindl]] | [[Vanja Rejec]] | [[Branko Reisp]] | [[Vanja Rejec]] | [[Ana Renčelj]] | [[Luka Repanšek]] | [[Blaž Repe]] | [[Božo Repe]] | [[Jaka Repič]] | [[Grega Repovž]] | [[Metod Resman]] | [[Tatjana Resnik Planinc]] | [[Andreja Retelj]] | [[Oskar Reya]] | [[Lidija Rezoničnik]] | [[Tjaša Ribizel Popič]] | [[Jakob Rigler]] | [[Rado Riha]] | [[Andrej Rijavec]] | [[Nataša Rijavec Klobučar]] | [[Blaže Ristovski]] | [[Rudi Rizman]] | [[Alejandro Rodríguez Díaz del Real]] | [[Boštjan Rogelj]] | [[Mihajlo Rostohar]] | [[Jana Rošker]] | [[Nikola Rot]] | [[Veronika Rot Gabrovec]] | [[Braco Rotar|Drago (Braco) Rotar]] | [[Janez Rotar]] | [[Branka Rotar Pance]] | [[Andrej Rozman]] | [[Franc Rozman (zgodovinar)|France Rozman]] | [[Tadeja Rozman]] | [[Wojciech Rubinowicz|Wojciech (Vojteh) Rubinowicz]] | [[Matevž Rudolf]] | [[Mirko Rupel]] | [[Veljko Rus]] | [[Velko S. Rus]] | [[Vojan Rus]] | [[Dušan Rutar]] | [[Miloš Rybář]] | [[Anna Rýzková]] | == S == [[Argio Sabadin]] | [[Janez Sagadin]] | [[Mitja Saje]] | [[Tomaž Sajovic]] | [[Igor Saksida]] | [[Iztok Saksida]] | [[Stane Saksida]] | [[Marijan Salopek]] | [[Barbara Samaluk]] | [[Irena Samide]] | [[Noriaki Sangawa]] | [[Gemma María Santiago Alonso]] | [[Balduin Saria]] | [[Mojca Schlamberger Brezar]] | [[Vlado Schmidt]] | [[Éva Schwetter]] | [[Polona Selič]] | [[Vladimir Seliškar]] | [[Irena Selišnik]] | [[Brane Senegačnik]] | [[Miša Sepe]] | [[Tea Sernelj]] | [[Urška Sešek]] | [[Jože Sever]] | [[Špela Sevšek Šramel]] | [[Chikako Shigemori Bučar]] | [[Eva Sicherl]] | [[Peter Simonič]] | [[Jurij Simoniti]] | [[Primož Simoniti]] | [[Vasko Simoniti]] | [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] | [[Vinko Skalar]] | [[Aleksander Skaza]] | [[Janez Skela]] | [[Petar Skok]] | [[Klara Skubic Ermenc]] | [[Mitja Skubic|Mitja (Dimitrij) Skubic]] | [[Anka Slana Ozimič]] | [[Božidar Slapšak]] | [[Svetlana Slapšak]] | [[Ingrid Slavec Gradišnik]] | [[Joanna Sławińska]] | [[Franc Slivnik]] | [[Anton Slodnjak]] | [[Vera Smole]] | [[Mojca Smolej]] | [[Tone Smolej]] | [[Viktor Smolej]] | [[Žiga Smolič]] | [[Rok Smrdelj]] | [[Borut Smrekar]] | [[Mary Snell Hornby]] | [[Jurij Snoj]] | [[Marko Snoj]] | [[Vid Snoj]] | [[Gregor Sočan]] | [[Josip Sodja]] | [[Alma Sodnik]] | [[Cvetka Sokolov]] | [[Anton Sovre]] | [[Dimitrij Sovre]] | [[Helena Spanring]] | [[Jože Spanring]] | [[Anita Srebnik]] | [[Tatjana Srebot Rejec]] | [[Marko Stabej]] | [[Zoran Stančič]] | [[Miljana Stanković]] | [[Petra Stankovska]] | [[Janez Stanonik]] | [[Marija Stanonik]] | [[Majda Stanovnik]] | [[Vasilka Stanovnik]] | [[France Stare]] | [[Dragi Stefanija]] | [[Leon Stefanija]] | [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] | [[Uroš Stepišnik]] | [[Rok Stergar]] | [[Miroslav Stiplovšek]] | [[Aleksandar Stojičević]] | [[Andrej Stopar]] | [[Ivan Stopar]] | [[Judita Stopar]] | [[Vojko Strahovnik]] | [[Janez Strehovec]] | [[Mojca Stritar Kučuk]] | [[Urška Strle]] | [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] | [[Marjana Strmčnik]] | [[Đurđa Strsoglavec]] | [[Nežka Struc]] | [[Andrej Studen]] | [[Bogo Stupan]] | [[Helena Stupan]] | [[Namita Subiotto]] | [[Nejc Sukljan]] | [[Ante Sušjan]] | [[Janko Sušnik]] | [[Ana Svetel]] | [[Matija Svetina]] | [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == [[Maja Šabec]] | [[Borut Šali]] | [[Marjeta Šarić]] | [[Jaroslav Šašel]] | [[Alenka Šauperl]] | [[Levin Šebek]] | [[Agata Šega]] | [[Barbara Šega Čeh]] | [[Meta Šega Potokar]] | [[Matej Šekli]] | [[Marija Šetinc]] | [[Marjana Šifrar Kalan]] | [[Marjan Šimenc]] | [[Alen Albin Širca]] | [[Alenka Šivic Dular]] | [[Pavel Šivic]] | [[Igor Škamperle]] | [[Dane Škerl]] | [[Božo Škerlj]] | [[Stanko Škerlj]] | [[Brina Škvor Jernejčič]] | [[Sergij Šlenc]] | [[Neva Šlibar]] | [[Zmago Šmitek]] | [[Jana Šnytová]] | [[Iztok Šori]] | [[Metka Špes]] | [[Anamarija Šporčič]] | [[Urban Šrimpf]] | [[Emil Štampar]] | [[Samo Štefanac]] | [[Rozka Štefan]] | [[Damijan Štefanc]] | [[Marija Štefančič]] | [[Barbara Šteh]] | [[Jože Šter]] | [[Peter Štih]] | [[Tea Štoka]] | [[Marko Štuhec]] | [[Saška Štumberger]] | [[Franc Šturm]] | [[Vida Šturm]] | [[Mirko Šubic]] | [[Nace Šumi]] | [[Andrej Šurla]] | [[Jelica Šumič Riha]] | [[Janez Šumrada]] | [[Rastislav Šuštaršič]] | [[Katarina Švab]] | [[Marija Švajger]] | == T == [[Borut Telban]] | [[Nataša Terbovšek Coklin]] | [[Denis Terček]] | [[Marko Terseglav]] | [[Biba Teržan]] | [[Lucien Tesnière]] '''|''' [[Eva Tibenská]] | [[Hotimir Tivadar]] | [[Ivan Toličič]] | [[Tatjana Tomazo Ravnik]] | [[Gabrijel Tomažič]] | [[Kristina Tomc]] | [[Željko Tomičić]] | [[Ana Tomić]]-''Trdin'' | [[Vlasta Tominšek]] | [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]] | [[Andrina Tonkli-Komel|Andrina Tonkli Komel]] | [[Jože Toporišič]] | [[Tomaž Toporišič]] | [[Andreja Trenc]] | [[Tajan Trobec]] | [[Frančiška Trobevšek Drobnak]] | [[Gašper Troha]] | [[Tadej Troha]] | [[Štefan Trojar]] | [[Anton Trstenjak]] | [[Danijela Trškan]] | [[Boštjan Marko Turk|Boštjan M. Turk]] | [[Ernest Turk]] | [[Ivan Turk (arheolog)|Ivan Turk]] | [[Maja Turnher Miklavc]] | [[Maks Tušak]] | == U == [[Tjaša Učakar]] | [[Mladen Uhlik]] | [[Majda Ujčič]] | [[Vilko Ukmar]] | [[Andrej Ule]] | [[Alenka Umek]] | [[Ema Umek]] | [[Maja Umek]] | [[Peter Umek]] | [[Jerneja Umer Kljun]] | [[Boris Urbančič]] | [[Ivan Urbančič]] | [[Matej Urbančič]] | [[Jože Urbanija (1941)|Jože Urbanija]] | [[Janja Urbas]] | [[Marko Uršič]] | == V == [[Anton Vakselj]] | [[Miha Valant]] | [[Urška Valenčič Arh]] | [[Nataša Vampelj Suhadolnik]] | [[Marjeta Vasič]] | [[Sonia Vaupot]] | [[France Veber]] | [[Vislava Velikonja]] | [[Katerina Veljanovska]] | [[Tomaž Verbič]] | [[Marta Verginella]] | [[Maks Veselko]] | [[Vita Veselko]] | [[Ivan Vidav]] | [[Gaj Vidmar]] | [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] | [[Tadej Vidmar]] | [[Ksenja Vidmar Horvat]] | [[Ada Vidovič Muha]] | [[Nives Vidrih]] | [[Rebeka Vidrih]] | [[Polona Vilar]] | [[Claude Vincenot]] | [[Zdenko Vinski]] | [[Katja Vintar Mally]] | [[Špela Vintar]] | [[Špela Virant]] | [[Tomo Virk]] | [[Nataša Visočnik]] [[Gerželj]] | [[Primož Vitez]] | [[Peter Vodopivec]] | [[Jerica Vogel]] | [[Jože Vogrinc]] | [[Ignacij Voje]] | [[Urša Vogrinc Javoršek]] | [[Ana Vogrinčič Čepič]] | [[Helena Vogrinec Hribar]] | [[Vida Vončina]] | [[Sebastjan Vörös]] | [[Nives Vrabec-Lenassi]] | [[Ivan Vrbančič]] | Alenka Vrbinc | [[Marjeta Vrbinc]] | [[Asta Vrečko]] | [[Janez Vrečko]] | [[France Vreg]] | [[Vanda Vremšak Richter]] | [[Larisa Vrhunc]] | [[Andreja Vrišer]] | [[Igor Vrišer]] | [[Sergej Vrišer]] | == W == [[Maria Wacławek]] | [[Jernej Weiss]] | [[Peter Weiss]] | [[Sonja Weiss]] | [[Maria Wtorkowska|Maria Zofia Wtorkowska]] | == Z == [[Blaž Zabel]] | [[Igor Zabel]] | [[Vlasta Zabukovec]] | [[Miha Zadnikar]] | [[Franc Zadravec]] | [[Gaja Zager Kocjan]] | [[Anja Zalta Bratuž]] | [[Katharina Zanier]] | [[Mihaela Zavašnik Arčnik]] | [[Veronika Zavratnik]] | [[Miroslav Zei]] | [[Jana Zemljarič Miklavčič]] | [[Mavricij Zgonik]] | [[Jana Zidar Forte]] | [[Boris Ziherl]] | [[Marija Zlatnar Moe]] | [[Janez Zor]] | [[Darja Zorc Maver]] | [[Franci Zore]] | [[Zinka Zorko]] | [[Leon Zorman]] | [[Marina Zorman]] | [[Nubia Zrimec]] | [[Stane Zrimec]] | [[Alojzija Zupan Sosič]] | [[Jernej Zupančič]] | [[Maja Zupančič]] | [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] | [[Ana Zwitter Vitez]] | [[Fran Zwitter]] | [[Žiga Zwitter]] | == Ž == [[Drago Žagar]] | [[Marjan Žagar]] | [[Bojan Žalec]] | [[Alenka Žbogar]] | [[Mirjana Želježič]] | [[Andreja Žele]] | [[Milan Železnik]] | [[Beti Žerovc]] | [[Adela Žgur]] | [[Andreja Žibrat Gašparič]] | [[Tanja Žigon]] | [[Sašo Živanović]] | [[Peter Žiža]] | [[Slavoj Žižek]] | [[Sabina S. Žnidaršič]] | [[Martin Žnideršič]] | [[Jože Žontar]] | [[Maja Žumer]] | [[Vladimir Žumer]] | [[Anton Žun]] | [[Igor Žunkovič]] | [[Niko Županič]]/''Zupanič'' | [[Anton Žvan]] | [[Gregor Žvelc]] | == Glej tudi == *[[seznam slovenskih filozofov]] ([[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za filozofijo]]) *[[Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UNI LJ|Seznam jezikoslovcev na oddelku za slovenistiko FF UL]] (seznam slovenskih slovenistov; [[Slovenistika]]) *[[seznam slovenskih slavistov]] ([[Oddelek za slovanske jezike in književnosti]], [[Slavistika]], , [[Rusistika]], [[bohemistika]], [[polonistika]]) *[[seznam slovenskih prevajalcev]] ([[Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za prevajalstvo]]) *[[seznam tujih slovenistov]] ([[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za slovenistiko]]) *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] ([[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje]]; [[splošno jezikoslovje]], [[primerjalno jezikoslovje]], [[indoevropeistika]], [[hetitologija]]) *[[seznam slovenskih filologov]] ([[Oddelek za klasično filologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za klasično filologijo]]; ...) *[[seznam slovenskih latinistov]] ([[Latinistika]]) *[[seznam slovenskih grecistov]] ([[Grecistika]]) *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo]]) *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] ([[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]) *[[seznam slovenskih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za zgodovino]]) *[[seznam slovenskih muzeologov]] ([[muzeologija]]) *[[seznam slovenskih arhivistov]] ([[arhivistika]]) *[[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]] ([[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za umetnostno zgodovino]]) *[[seznam slovenskih geografov]] ([[Oddelek za geografijo]]) *[[seznam slovenskih arheologov]] ([[Oddelek za arheologijo]]) *[[seznam slovenskih etnologov]] ([[Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo]]) *[[seznam slovenskih antropologov]] *[[seznam slovenskih muzikologov]] ([[Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za muzikologijo]]) *[[seznam slovenskih pedagogov]] ([[Oddelek za pedagogiko in andragogiko]]) *[[seznam slovenskih andragogov]] *[[seznam slovenskih psihologov]] ([[Oddelek za psihologijo]]) *[[seznam slovenskih anglistov]] ([[anglistika]] in [[amerikanistika]]) *[[seznam slovenskih sinologov]] ([[sinologija|sinologija;]] [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih japonologov]] ([[japonologija]]; [[Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za azijske študije]]) *[[seznam slovenskih romanistov]] ([[romanistika]], [[italijanistika]], [[hispanistika]], [[luzitanistika]]) *[[seznam slovenskih germanistov]] ([[nemcistika]], [[nederlandistika]], [[skandinavistika]]) *[[seznam slovenskih sociologov]] in sociologov kulture ([[Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelek za sociologijo]]) *[[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Teološki fakulteti]] *[[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih akademikov]] (članov [[SAZU]]) {{FILOF}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami predavateljev po ustanovah|Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani|*]] gflcnnbczr3m88btyy90ozx770kcpli 0 170654 6709169 6411887 2026-07-10T10:01:33Z Erardo Galbi 166658 6709169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pokrajina Italije | ime = Enota deželne decentralizacije Pordenone | izvorno_ime = Ente di decentramento regionale di Pordenone | vrsta = [[Enota deželne decentralizacije]]<br/>Bivša [[Pokrajine Italije|pokrajina]] (1968–2017) | zastava = Provincia di Pordenone-Bandiera.svg | grb = Provincia di Pordenone-Stemma.svg | zemljevid = Pordenone in Italy.svg | dežela = [[Slika:Friuli-Venezia-Giulia-Stemma.svg|14px|link=]] [[Furlanija - Julijska krajina]] | glavno_mesto = [[Pordenone]] | občine = 50 | ustanovitev = 29. novembra 2019<ref>{{navedi splet |url=http://arpebur.regione.fvg.it/newbur/visionaBUR?bnum=2019/12/04/36 |title=BOLLETTINO UFFICIALE DELLA REGIONE FVG - I SUPPLEMENTO ORDINARIO N. 36 DEL 4 DICEMBRE 2019 AL BUR N. 49 DEL 4 DICEMBRE 2019}}</ref> | predsednik = | površina = 2275,35 | površina_ref = | prebivalstvo = 310763 | prebivalstvo_od = 31. decembra 2023 | prebivalstvo_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2023&i=D7B |title=Bilancio demografico mensile anno 2023 |work=demo.istat.it |accessdate=2025-02-09}}</ref> | poštne_številke = | telefon = | registrska = PN | istat = }} '''Enota deželne decentralizacije Pordenone''' ({{jezik-it|Ente di decentramento regionale di Pordenone}}) je od 1. julija 2020<ref>{{navedi novice|author=|title=Dopo 1.315 giorni riecco le Province Roberti: obiettivo elezione diretta|work=Messaggero Veneto|date=2020-07-01}}</ref> ena izmed štirih upravno-ozemeljskih enot [[italija]]nske dežele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]]. Na severu in vzhodu meji na [[Enota deželne decentralizacije Videm|enoto deželne decentralizacije Videm]], na jugu in zahodu pa na deželo [[Benečija|Benečijo]]. V mejah današnje enote je v letih od 1968 do 2017 obstajala '''pokrajina Pordenone''' (imenovana tudi ''Pordenonska pokrajina'', {{jezik-it|Provincia di Pordenone}}, {{jezik-fur|Provincie di Pordenon}}), ki je bila ukinjena z deželnim zakonom Furlanije - Julijske krajine št. 20 z dne 9. decembra 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gse.it/normativa_site/GSE%20Documenti%20normativa/FRIULI_V_G_LR_n20__09_12_2016.pdf |title=Legge regionale 9 dicembre 2016, n. 20 |accessdate= |date=9. december 2016 |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pokrajina še vedno obstaja kot upravna enota državnih organov na območju in jo državni statistični inštitut pozna kot »nadobčinsko ozemeljsko enoto brez upravne funkcije«.<ref name=":0">{{navedi knjigo |title=Annuario Statistico italiano 2021 |url=https://www.istat.it/storage/ASI/2021/ASI_2021.pdf |year=2021 |editor=Istituto nazionale di statistica |location=Roma |page=5}}</ref> Prokrajina, ki je bila ukinjena leta 2017, bo ponovno ustanovljena leta 2027.<ref>{{Navedi novice|title=Deželni svet FJK potrdil ponovno vzpostavitev pokrajin|date=1. julij 2026|url=https://www.sta.si/3573135/dezelni-svet-fjk-potrdil-ponovno-vzpostavitev-pokrajin}}</ref> == Večje občine == Glavno mesto je [[Pordenone]] (preko 50.000 prebivalcev, urbana aglomeracija skupaj s Cordenonsom okoli 70.000), ostale večje občine so (podatki 31.07.2006): {| class="wikitable" |- !Občinska središča !Prebivalcev |- |[[Pordenone]] | align="right" |51.028 |- |[[Sacile]] | align="right" |19.624 |- |[[Cordenons]] | align="right" |18.104 |- |[[Porcia]] | align="right" |14.664 |- |[[Azzano Decimo]] | align="right" |14.306 |- |[[San Vito al Tagliamento]] | align="right" |14.132 |- |[[Spilimbergo]] | align="right" |11.720 |- |[[Maniago]] | align="right" |11.582 |- |[[Fiume Veneto]] | align="right" |10.831 |- |[[Fontanafredda]] | align="right" |10.531 |- |} == Naravne znamenitosti == Zaščitena območja: * [[Deželni park Julijskih Predalp]] (Parco naturale delle Prealpi Giulie) * [[Naravni rezervat Prescudin]] (Riserva naturale Prescudin) * [[Naravni rezervat soteske reke Cellina]] (Riserva naturale Forra del Cellina) == Zgodovinske zanimivosti == Pordenone je postal samostojna pokrajina leta 1968 z odcepitvijo od pokrajine Videm. Takrat so bile [[avtomobil]]ske registrske tablice še ločene po pokrajinah in novi pokrajini je pripadala kratica PO. Toda pred uradno določitvijo je občinska uprava mesta [[Prato]] ([[Toskana]]) poslala predstavnika v Pordenone, da osebno zaprosi odstop te kratice Pratu. Vse ostale črke imena Prato so bile namreč že zasedene (PR [[pokrajina Parma|Parma]], PA [[pokrajina Palermo|Palermo]], PT [[pokrajina Pistoia|Pistoia]]). Tako je Pordenone odstopilo kratico PO Pratu in prevzelo za svoje registre kratico PN. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Enote deželne decentralizacije|Pordenone]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2019]] 1bb5qu9z8orf7i3hxud7ph42i6omos5 0 179736 6708857 6519565 2026-07-09T13:35:28Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6708857 wikitext text/x-wiki {{zapomen|rod ptic|Golob (rod Columba)}} '''Golob''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 3.881 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 11. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Golob]] (*1954), gozdar, krajinski ekolog * [[Andrej Golob]] (*1955), agronom, strokovnjak za prehrano živali * [[Andreja Benčan Golob]], kemijska tehnologinja, strokovnjakinja za materiale * [[Anja Golob]] (*1976), pesnica, pisateljica, dramaturginja, kritičarka, prevajalka * [[Berta Golob]] (*1932), mladinska pisateljica, pesnica, pedagoginja, publicistka * [[Borut Golob]] (*1973), pisatelj * [[Boštjan Golob]] (*1966), fizik, univ. prof. (rektor UNG 2022 -) * [[Danilo Golob]] (1909—1992), klasični filolog, gimnazijski ravnatelj * [[Danilo Golob, gorski|Danilo Golob]], gorski kolesar, fotograf, publicist * [[Darja Peperko Golob]] (*1963), bibliotekarka, domoznanka *[[Dejan Golob]], pop in narodnozabavni pevec * [[Drago Golob]] (1937—2020), oboist, glasbeni pedagog * [[Edvard Golob]] (193#?), kemik, podjetnik, inovator (znamka "Edigs") * [[Franc Golob (agronom)|Franc Golob]] (1910—2002), agronom, tigrovec, slikar * [[Franc Golob]] (*1941), slikar, grafični oblikovalec, fotograf, multimedijski umetnik * [[Franja Golob]] (por. [[Bernot]] >> [[Stare]]) (1908—1984), pevka altistka * [[Franjo Golob (umetnik)|Franjo Golob]] (1913—1941), slikar, grafik, restavrator; talec * [[Franjo Golob (politik)|Franjo Golob]] (*1967), politik * [[Gorazd Golob]] (*1955), strokovnjak za grafično tehniko, naravoslovni fotograf * [[Helena Berce Golob]], likovna didaktičarka * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] (1914—1943), partizan * [[Ignac Golob (diplomat)|Ignac Golob]] (1931—2002), diplomat * [[Igor Golob]], filozof, bibliotekar * [[Izidor Golob]] (*1937), agronom, hortikulturnik * [[Janez Golob]] (* 1940), alpinist * [[Jani Golob]] (*1948), skladatelj, aranžer, violinist, glasbeni pedagog * [[Janvit Golob]] (*1945), kemijski inženir, univ. profesor, publicist * [[Josip Golob]] (1849—1905), duhovnik * [[Jože Golob]] (*1943), strojnik, gospodarstvenik * [[Jožef Golob]] (1922—2014), duhovnik, monsinjor * [[Jure Golob]] (*1971), športni plezalec * [[Lana Golob]] (*1999), nogometašica * [[Lojze Golob]] (*1939), alpinist ... * Ludvik Golob (*1923 /31?), politični delavec * [[Ludvik Golob]], geolog, direktor Premogovnika Velenje (2014-19) * [[Maila Golob]] (roj. [[Prijatelj]]) (1907—1993), prevajalka * [[Marko Golob]], ekonomist, finančnik *[[Martin Golob]], župnik * [[Matija Golob]] (1922—1995), kriminalist, dr. prava in sociolog * [[Melhior Golob]] (1915—2004), duhovnik, prelat, kanonik * [[Miha Golob]] (1854—1873), dijaški organizator * [[Miha Golob (režiser)|Miha Golob]], gledališki režiser, dir. [[SLG Celje]] 2021- * [[Miha Golob (nogometaš)|Miha Golob]] (*1980), nogometaš * Milan Golob (1915—?), ? * Milan Golob (1937—2023), novinar, urednik ([[Večer (časopis)|Večer]]) * [[Milan Golob]] (*1963), slikar, urednik * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] (*1980), gledališki režiser, direktor Šentjakobskega gledališča * [[Natalija Šeruga Golob]] (*1971), slikarka * [[Nataša Golob]] (*1947), umetnostna zgodovinarka, ikonologinja, kodikologinja, univ. profesorica * [[Nina Golob]], jezikoslovka japonologinja * Peter Golob (*1964), pravnik, vrhovni sodnik, predsednik Državne volilne komisije * [[Peter Golob]] (*1973), diplomat, žvižgač * [[Robert Golob]] (*1967), elektroenergetik, politik, predsednik vlade RS * [[Rok Golob]] (*1975), skladatelj, multiinstrumentalist, dirigent, aranžer *[[Sara Nuša Golob Grabner]] (*1994), umetnostna zgodovinarka, pesnica, fotografinja, likovna kritičarka, kuratorka * [[Saša Golob]] (*1991), telovadka (športna gimnastičarka) * [[Srečko Golob]] (1918—1998), novinar, urednik, humorist in satirik * [[Stanka Golob]] (*1951), knjigarka, antikvarka * [[Stanka Golob (*1952),|Stanka Golob]] (*1952), slikarka s peskom * [[Tadej Golob]] (*1967), pisatelj, novinar in alpinist * [[Tea Golob]], antropologinja, ... * [[Terezija Golob]] (*1950), živilska tehnologinja * [[Tibor Golob]], modni in portretni fotograf (Mb) * [[Tina Golob]], prva lektorica portugalščine na FF UL * [[Tomaž Golob]], umetnostni zgodovinar, konservator (Nm) * [[Urban Golob]] (1970—2015), glasbenik, alpinist in fotograf * [[Urša Golob]], komunikologinja, strok. za trženje (prof. [[FDV]]) * [[Vera Golob]] (1954—2005), tekstilna tehnologinja * [[Vlado Golob]] (1914—1986), glasbeni publicist, urednik in pedagog * [[Zdenka Golob]] (1928—2019), slikarka, grafičarka in ilustratorka * [[Zlatko Golob]] (*195#), veterinar, vodja zavetišča za divje živali * [[Žarko Golob]] (1953—1990), novinar * [[Žiga Golob]] (*1973), glasbenik kontrabasist == Znani tuji nosilci priimka == * [[Antun Golob]] (1919—1996), hrvaški (varaždinski) novina rin publicist * [[Julie Golob]], ameriška športna strelka * [[Sacha Golob]] (*1981), britanski filozof * [[Vinko Golob]] (1921—1995), bosanskohercegovski nogometaš * [[Zvonimir Golob]] (1927—1997), hrvaški pesnik, esejist in prevajalec ==Glej tudi== * priimke Gol(l), [[Golli]], [[Golobič]], [[Golobinek]], [[Goloboč]], [[Golub]], [[Golubić (razločitev)|Golubić]], [[Gollob]], [[Golubovski]] * [[Golobar]] == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Golob}} {{priimek|Golob}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] t5tssegrow25wzngrm0va71bbczti5x 0 183193 6708917 6708801 2026-07-09T15:44:06Z Thesecondworldwar3 223822 Dopolnitev razdelka o današnjih aktivnostih MRC Maribor z novo vsebino z namenom širšega in bolj celostnega prikaza večplastnega delovanja MRC Maribor kot institucije. 6708917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju pobega organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar dr. [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom izvajanja izvirne znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške, spominske in mednarodne aktivnosti. Osnovno poslanstvo MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija) se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je dr. Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko področje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] fp0mns0kbgzuaxyrjre3xj77osnt7po 6708922 6708917 2026-07-09T15:48:20Z Thesecondworldwar3 223822 /* Pobegi */ 6708922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar dr. [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom izvajanja izvirne znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške, spominske in mednarodne aktivnosti. Osnovno poslanstvo MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija) se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je dr. Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko področje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] gphft6hej6jdw4b3d9sz2otssshkag8 6708923 6708922 2026-07-09T15:49:50Z Thesecondworldwar3 223822 /* Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost */ 6708923 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar dr. [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom izvajanja izvirne znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške, spominske in mednarodne aktivnosti. Osnovno poslanstvo MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija) se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je dr. Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko področje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil predsednik [[Slovenija|Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] 8jooc0qngebpk661dgqlaxvw0kyf0dq 6708925 6708923 2026-07-09T16:03:10Z Yerpo 8417 /* Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost */ akademskih titul ne pišemo; np 6708925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom izvajanja izvirne znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške, spominske in mednarodne aktivnosti. Osnovno poslanstvo MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija) se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] b7nqwp46ius142v8n9a1exy797fsoce 6708927 6708925 2026-07-09T16:12:24Z Thesecondworldwar3 223822 Dodajanje dodatnih virov za podkrepitev navedenega. 6708927 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom izvajanja izvirne znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške, spominske in mednarodne aktivnosti. Osnovno poslanstvo MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] qqpa74gcvg0jnr32cdoc1esocedxnpe 6708968 6708927 2026-07-09T17:01:08Z 97E 228462 rv; mislim da ni potrebno skrivati čigav projekt je to :) 6708968 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje projekt ruskega veleposlaništva »Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne« (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Novembra 2017 je v prostorih starega zapuščenega skladišča rusko veleposlaništvo v Sloveniji po odobritvi [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] ustanovilo MRC Maribor,<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref> katerega namen naj bi bil vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor kot svoj namen imenuje ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> MRC Maribor se financira prek ruskega ministrstva za kulturo.<ref name=":14" /> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskem napadu na Ukrajino]] leta 2022 je Slovenija prekinila memorandum z Rusijo o podpori MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] k13kig47njwhpbin5v7rpsgkkpy5wko 6708976 6708968 2026-07-09T17:47:10Z 97E 228462 dp direktor 6708976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje projekt ruskega veleposlaništva »Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne« (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Novembra 2017 je v prostorih starega zapuščenega skladišča rusko veleposlaništvo v Sloveniji po odobritvi [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] ustanovilo MRC Maribor,<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref> katerega namen naj bi bil vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor kot svoj namen imenuje ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> MRC Maribor se financira prek ruskega ministrstva za kulturo.<ref name=":14" /> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskem napadu na Ukrajino]] leta 2022 je Slovenija prekinila memorandum z Rusijo o podpori MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Direktor društva Ujčič, ki je podprl Vladimirja Putina, je po ruskem napadu izjavil, da v MRC Maribor »še naprej bojujejo proti neonacistom«, mlade učijo »resnico kdo je zmagal vojno« in da je »ruska kultura in zgodovina za Slovence modelna«.<ref>{{Navedi splet|title=Янез Уйчич: «Несмотря на давление, мы продолжим сохранять правду» {{!}} Победа РФ {{!}} Новость от 11.04.2024|url=https://pobedarf.ru/2024/04/11/yanez-ujchich-nesmotrya-na-davlenie-my-prodolzhim-sohranyat-pravdu/|website=Победа РФ {{!}} Новости, история, патриотизм|date=2024-04-11|accessdate=2026-07-09|language=ru|first=Мария|last=Подгорная}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Эксперт назвал явку на выборах президента РФ свидетельством доверия граждан Путину|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/20277929|newspaper=TACC|accessdate=2026-07-09|language=ru-RU}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Эксперт назвал неразумным решение о поставке ракет большой дальности Киеву|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/22445051|newspaper=TACC|accessdate=2026-07-09|language=ru-RU}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] 5y8sc58o6rbzc6zfp8g6z5s6s3zdi4a 6709036 6708976 2026-07-09T20:55:02Z Thesecondworldwar3 223822 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6708976|6708976]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/97E|97E]] ([[User talk:97E|pogovor]]) 6709036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje projekt ruskega veleposlaništva »Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne« (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Novembra 2017 je v prostorih starega zapuščenega skladišča rusko veleposlaništvo v Sloveniji po odobritvi [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] ustanovilo MRC Maribor,<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref> katerega namen naj bi bil vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor kot svoj namen imenuje ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> MRC Maribor se financira prek ruskega ministrstva za kulturo.<ref name=":14" /> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskem napadu na Ukrajino]] leta 2022 je Slovenija prekinila memorandum z Rusijo o podpori MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] k13kig47njwhpbin5v7rpsgkkpy5wko 6709037 6709036 2026-07-09T20:56:23Z Thesecondworldwar3 223822 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6708968|6708968]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/97E|97E]] ([[User talk:97E|pogovor]]) 6709037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Decembra 2017 je bil v prostorih starega zapuščenega skladišča ustanovljen neprofitni samostojni zasebni zavod MRC Maribor z osnovnim namenom izvajanja izvirne znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške, spominske in mednarodne aktivnosti. Osnovno poslanstvo MRC Maribor je ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] qqpa74gcvg0jnr32cdoc1esocedxnpe 6709082 6709037 2026-07-10T06:54:09Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6709037|6709037]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Thesecondworldwar3|Thesecondworldwar3]] ([[User talk:Thesecondworldwar3|pogovor]]) - neobrazloženo brisanje referenciranih podatkov, lahko razpravljamo na pogovorni strani, če je kaj spornega 6709082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje projekt ruskega veleposlaništva »Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne« (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Novembra 2017 je v prostorih starega zapuščenega skladišča rusko veleposlaništvo v Sloveniji po odobritvi [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] ustanovilo MRC Maribor,<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref> katerega namen naj bi bil vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor kot svoj namen imenuje ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> MRC Maribor se financira prek ruskega ministrstva za kulturo.<ref name=":14" /> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskem napadu na Ukrajino]] leta 2022 je Slovenija prekinila memorandum z Rusijo o podpori MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] k13kig47njwhpbin5v7rpsgkkpy5wko 6709094 6709082 2026-07-10T07:16:39Z Yerpo 8417 pp ref 6709094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje RKD | ime = Taborišče Stalag XVIII D <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt=7622 <!--slika--> | image = | alt = | caption = <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 46 |lat_minutes = 33 |lat_seconds = 45.06 |lat_direction = N | long_degrees= 15 |long_minutes = 39 | long_seconds= 58.26 |long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | lokacija = [[Melje]], [[Maribor]] | občina = Maribor | map_alt = Geografski položaj v Sloveniji | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = | obiskovalci_št = | obiskovalci_leto = | uprava = }} '''Stalag XVIII D (306)''' ({{jezik-de|Kriegsgefangenen-Mannschafts-Stammlager, Stammlager}}, okrajšano '''Stalag''') je bilo nacistično [[ujetniško taborišče]] za internacijo zajetih vojakov, oficirjev in podoficirjev iz zahodne zavezniške koalicije in [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Ustanovljeno je bilo 1. junija 1941 na širšem območju carinskega skladišča [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] za skladiščenje žita in vojašnice v mestni četrti [[Melje]] v okupiranem [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=The 11th Annual Conference of Europe`s Sciences and Arts Leaders and Scholars "It`s About People 2023: Social and Technological Development in Service of Security and Dignity": Book of Abstracts|last=Siter|first=Daniel|publisher=AMEU – ECM, Alma Mater Press|date=maj 2023|isbn=978-961-7183-17-7|location=Maribor|page=298|cobiss=153622019|url=https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|accessdate=17. 7. 2023|editor-last=Toplak|editor-first=Jurij|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927193936/https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/69/88/184-6|url-status=dead}}</ref> Stalag XVIII D je formalno deloval do začetka oktobra 1942.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII. DISSERTATION zur Erlangung des Akademischen Grades eines Doktors der Geisteswissenschaftlichen Fakultät der Universität WIEN.|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|date=marec 1999|location=Dunaj|page=419}}</ref> Prvotno je bil namenjen ujetništvu zajetih zahodnozavezniških vojakov, v glavnem Francozov, Britancev, Grkov, Avstralcev, Novozelandcev in Jugoslovanov.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: "Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories"|date=6. 10. 2022|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor|last=Siter|first=Daniel}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/stalag-xviii-d/?lang=en|title=STALAG XVIII D|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|last=M.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|first=K.|accessdate=17. 7. 2023|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref> Slednji so spadali pod določila [[Ženevske konvencije|Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki (1929)]] in so bili pri [[Rdeči križ|Rdečem križu]] vpisani v register [[Vojni ujetnik|vojnih ujetnikov]].<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://ihl-databases.icrc.org/en/ihl-treaties/gc-pow-1929|title=Convention relative to the Treatment of Prisoners of War. Geneva, 27 July 1929: Historical treaty|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ICRC: International Humanitarian Law Databases}}</ref><ref name=":0" /> Po [[Operacija Barbarossa|operaciji Barbarossa]] je bil obstoječemu taboriščnemu kompleksu dodan popolnoma ločen in izoliran "Russenlager" (del taboriščnega kompleksa za sovjetske vojne ujetnike) z izgradnjo pripadajočih objektov za prestajanje ujetništva za zgolj zajete vojake [[Rdeča armada|Rdeče armade]].<ref name=":1" /> Nacisti so izkoristili formalnopravno odsotnost Sovjetske zveze pri pripravi in podpisu Ženevske konvencije (1929), zato so bili zajeti vojaki Rdeče armade izključeni iz njenih konvencijskih določil. Takrat veljavno mednarodno vojno pravo (zlasti [[Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907|Haaške konvencije iz let 1899 in 1907]] ter Ženevska konvencija iz leta 1929) bi [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] sicer morala upoštevati tudi v primeru Sovjetske zveze in interniranih sovjetskih ujetnikov, saj sta [[Ruski imperij]] in kasneje Sovjetska zveza podpisali in ratificirali obe konvenciji v Haagu, ki veljata za temeljno podlago Ženevski konvenciji iz leta 1929. Slednja sprejeta določila v Haagu ne nadomešča ali kakorkoli izključuje, temveč zgolj dopolnjuje. Prav tako bi morala Nemčija določila Ženevske konvencije v prid humanega ravnanja s sovjetskimi ujetniki spoštovati zaradi varnostnega 82. člena – novosti v Ženevski konvenciji iz leta 1929.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/80-let-od-konca-2-svetovne-vojne/nova-stalna-razstava-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-v-mariboru-tudi-kot-zaveza-sedanjosti/745354|title=Nova stalna razstava v nekdanjem nacističnem taborišču v Mariboru tudi kot zaveza sedanjosti|date=11. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=MMC RTV SLO|publisher=MMC RTV SLO|first=P.|last=G.|cobiss=236349699}}</ref> Sovjetski ujetniki so bili posledično deležni najslabšega ravnanja in načrtne smrti skozi uničevalno namembnost delovanja taborišča. "Russenlager" je formalno deloval do pozne jeseni 1942.<ref name=":0" /><ref name=":2" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|last=Siter|first=Daniel|last2=Ambrožič|first2=Janja|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=18. 7. 2023|at=00:34–00:55}}</ref> Med 1. avgustom in 15. novembrom 1942 je v Mariboru deloval še podružnični lager ''(Zweiglager)'' matice Stalag XVIII–B (Špital ob Dravi) z nazivom Stalag XVIII–B/Z.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.moosburg.org/info/stalag/laglist.html#wkxviii|title=POW Camps: List|date=26. 3. 2014|accessdate=13. 8. 2023|website=MOOSBURG Online|last=Team Moosburg Online}}</ref> [[Slika:Today's building (old grain warehouse).jpg|levo|sličica|Glavni vhod v zgradbo starega carinskega skladišča žita [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], kjer je med vojno delovalo t. i. "Rusko taborišče" ("Russenlager") kot del uničevalnega taboriščnega kompleksa Stalag XVIII D. Danes v isti zgradbi delujeta Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D.<ref name=":6">{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: V MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=17. 7. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Delovanje MRC-ja Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno. Še vedno računajo na podporo Rusije.|date=16. 5. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/delovanje-mrc-ja-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno-se-vedno-racunajo-na-podporo-rusije/627554|last=M.|first=K.|work=MMC RTV SLO: prvi multimedijski portal|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> ]] == Številčni pregled in smrtnost == Maksimalna zmogljivostna kapaciteta taboriščnega kompleksa je znašala 15.000 vojnih ujetnikov, ki je bila do januarja 1942 presežena.<ref name=":1" /><ref name=":7">{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/|last=Rajh|first=Jan|accessdate=17. 7. 2023|work=NET TV}}</ref> Po navedbah in raziskovalnih ugotovitvah zgodovinarja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]] je bilo v delu taborišča za sovjetske ujetnike do začetka decembra 1941 (prvi razpoložljivi številčni podatek za sovjetske ujetnike) približno 1400 ujetih vojakov iz napadene Sovjetske zveze. Do januarja 1942 je njihovo število doseglo maksimum (več kot 5000 rdečearmejcev).<ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=V MRC Stalag XVIII D otvorili razstavo Iztrgati pozabi|date=12. 12. 2022|last=Siter|first=Daniel|work=NET TV|last2=Rajh|first2=Jan|at=01:34–02:06|accessdate=17. 7. 2023|url=https://net-tv.si/v-mrc-stalag-xviii-d-otvorili-razstavo-iztrgati-pozabi/}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|last=Knez|first=Jon|work=VEČER|accessdate=17. 7. 2023}}</ref> Do prihoda zajetih vojakov Rdeče armade (po operaciji Barbarossa) so dve tretjini taboriščnih ujetnikov predstavljali Francozi, eno tretjino pa Angleži in Jugoslovani. Jugoslovanski ujetniki so bili zaradi intenzivne partizanske dejavnosti in začetne prepovedi uporabe delovne sile v 18. vojnem okrožju hitro premeščeni v druga ujetniška taborišča, najmnožičnejše v Stalag XVIII C (317) v Markt Pongau. V avgustu in septembru 1941 so jih nadomestili francoski ujetniki iz bližnjih delovnih oddelkov ''(Arbeitskommando''). Prvi sovjetski ujetniki so v taborišče prispeli v sredini septembra 1941. Številni so v "Russenlagerju" do aprila 1942 umrli zaradi epidemije tifusa, namerno povzročene podhranjenosti in psihofizičnega izčrpavanja. Slednje potrjuje zastrašujoča številčna razlika v obdobju med februarjem in aprilom 1942, ko je število sovjetskih ujetnikov upadlo za 4.301, medtem ko se številčno razmerje ujetnikov uporabljenih kot delovna sila v navedenem razdobju skorajda ni spremenilo.<ref name=":3" /> Do julija 1941 je ujetništvo v Stalagu XVIII D prestajalo skoraj 4500 ujetnikov iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] in [[Britanska skupnost narodov|Britanske skupnosti narodov]] ([[Skupnost narodov|Commonwealth]]), ki so bili ujeti v [[Grčija|Grčiji]] in na [[Kreta|Kreti]]. Začetne higienske, bivalne in prehrambne razmere so bile slabe in nezadostne. Več kot 1000 jih je bilo nastanjenih v začasnih šotorih, medtem ko so se zanje postavljale dodatne majhne kolibe.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prisoners of War|last=Wynne Mason|first=Walter|publisher=Historical Publications Branch (War History Branch), New Zealand Department of Internal Affairs|year=1954|location=Wellington|page=85}}</ref> Z nadaljevanjem vojne se je njihova situacija izboljšala.<ref name=":3" /> Najvišjo stopnjo smrtnosti so v Stalagu XVIII D utrpeli internirani vojaki Rdeče armade med jesenjo 1941 in pomladjo 1942, ko je v Stalagu v Melju umrlo nekaj tisoč rdečearmejcev. Viri potrjujejo do 5.000 umrlih sovjetskih ujetnikov.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref name=":7" /> Pokopani so na bližnjem frančiškanskem pokopališču na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|title=Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov|date=17. 7. 2023|accessdate=17. 7. 2023|website=ARTOUR: Learn by Moving|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704125216/https://ar-tour.com/guides/park-spominov-pobrezje/grobnica-sovjetskih-vojnih-ujetnikov.aspx|url-status=dead}}</ref> == Vsakdanje življenje in ravnanje z ujetniki == [[Slika:Pows play a game of indoor tennis.jpg|sličica|Ujeti britanski vojaki pri igranju dvoranskega tenisa v bližini carinskega skladišča, kjer so v nemogočih življenjskih razmerah bivali sovjetski vojni ujetniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Pows_play_a_game_of_indoor_tennis.jpg|title=POWs play a game of indoor tennis|date=22. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] [[Slika:Rugby match at Stalag XVIII-D.JPG|sličica|Britanski ujetniki med igranjem ragbija v neposredni bližini carinskega skladišča (v ozadju).<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Rugby_match_at_Stalag_XVIII-D.JPG|title=Rugby match at Stalag XVIII-D|date=20. 11. 2014|accessdate=19. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] Navadni vojaki so morali opravljati prisilno delo v mariborskih in okoliških tovarnah. Sodelovali so pri gradbenih delih, obnovi cest in železnic ter pomagali odstranjevati ruševine in neaktivirane bombe. Zahodnozavezniškim vojakom je bil dovoljen prost dnevni izhod in gibanje izven taboriščnega kompleksa. Obiskovale so jih mednarodne delegacije Rdečega križa. Organizirali so lahko športne igre (ragbi, nogomet in dvoranski tenis) ter kulturno-umetnostne aktivnosti (gledališke predstave, branje knjižne literature; Francozi so izdajali celo svoj časopis).<ref name=":0" /> Zgodba sovjetskih ujetnikov je bila popolnoma drugačna in strahovito tragična. Nezaščiteni s strani humanitarnih organizacij so bili prisiljeni bivati v ograjenem, zastraženem in ožičenem delu taboriščnega kompleksa, katerega namen je bilo uničenje sovjetskih ujetnikov. Slednji so v Maribor prispeli v prenatrpanih plombiranih živinskih vagonih tovornih vlakov. Ob prihodu so bili izstradani in premraženi ter v zelo slabem fizičnem in zdravstvenem stanju. Številni so umrli že med transportom ali ob prihodu. Podvrženi so bili pretepanju, zasmehovanju, mučenju, streljanju in namernemu psihofizičnemu izčrpavanju (plansko povzročanje stradanja ter izpostavljanje boleznim in prisilnemu delu) znotraj taborišča.<ref name=":0" /><ref name=":8" /> == Glavno poveljstvo: trije poveljniki == [[Slika:Razglednica Narodnega doma v Mariboru.jpg|sličica|Sedež taboriščnega poveljstva je bil lociran v Narodnem domu v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Razglednica_Narodnega_doma_v_Mariboru.jpg|title=Razglednica Narodnega doma v Mariboru|date=21. 9. 2014|accessdate=20. 7. 2023|website=Wikimedia Commons}}</ref>]] V času delovanja med junijem 1941 in oktobrom 1942 so Stalagu XVIII D poveljevali trije poveljniki: major Hugo Karl Paul von der Marwitz, polkovnik Manfred Maximilian Ulbrich in stotnik Pabst.<ref name=":9">{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|accessdate=20. 7. 2023|work=Maribor24.si}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Njihov namestnik je bil Hermann Hüttenhain.<ref name=":1" /> Tekom komandature prvega poveljnika Marwitza je Stammlager v Melju glede na število umrlih in ravnanje z ujetniki deloval kot uničevalno taborišče. Marwitzu se zato pripisuje najvišja stopnja krivde in odgovornosti nad storjenimi grozodejstvi in zločini ter povzročenim trpljenjem, krivicam in smrtjo vojnih ujetnikov.<ref name=":9" /> Sedež glavnega poveljstva se je nahajal izven taborišča v Narodnem domu v središču mesta Maribor.<ref name=":10" /> Ulbrich in Marwitz sta umrla leta 1948.<ref name=":1" /> [[Slika:Grave of the Ulbrich family.jpg|levo|sličica|Grob Manfreda Ulbricha se nahaja na manjšem pokopališču v občini Haar (vzhodno okrožje Münchna), kjer so pokopani še njegova žena Alma ter njun sin Egbert in vnuk Manfred.]] Za vodenje in upravljanje taborišča je bilo odgovorno poveljstvo (''Lagerkommandanturen''), medtem ko je za njegovo varovanje skrbelo stražarstvo (''Bewachungsmannschaften''). 9. avgusta 1941 je bilo v taboriščnem kompleksu 14 častnikov, 11 uradnikov, 10 oseb iz strukture ''Sonderführer'', 21 podčastnikov in 55 stražarjev oziroma v skupnem seštevku 111 mož, ki so pripadali kadru vodstvene in varovalne strukture. Z izjemo glavnih poveljnikov jih je bila večina nastanjenih v lesenih barakah ob vhodu v Stalag.<ref name=":3" /> == Razpust == Zaradi spremenjenih razmer na svetovnih bojiščih, ki so se kazale v velikem pomanjkanju delovne in vojaške sile ter posledično v izboljšanem in bolj človeškem odnosu tudi do sovjetskih vojnih ujetnikov, je nacistična uprava Stalag v Melju med oktobrom in novembrom 1942 formalnopravno razpustila.<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=420}}</ref> Ukinitev je v širšem okolišu vplivala na oblikovanje delovnih taborišč (''Kriegsgefangenenarbeitskommando'') z novimi oznakami. V mestnem območju in bližnji okolici Maribora so se vzpostavili: 35 L (''Landwirtschaft''), 375 L in 396 L Maribor (kadetnica), kjer so ujetniki delali v poljedelstvu, ter GW (''Gewerbliche Wirtschaft'') 1046 (neposredno na lokaciji nekdanjega Stalaga XVIII D), 56 GW Maribor, 64–68 GW Tezno (sestavni del 86 GW Tezno), 102 GW Tezno, 113 GW Maribor, 121 GW Kamnica in 144 GW Tezno. Ujetniki znotraj GW so delali za potrebe nemške industrije: na železnici in v gradbenih delih (cestne prometnice, prekopi, kanali in mostovi, protiletalske inštalacije, gradnja elektrarne na Dravi, vodovodna dela …). Bivalni, prehrambni in higienski pogoji so se izboljšali, smrtnost je upadla.<ref name=":11" /> == Pobegi == Iz Stalaga XVIII D je med začetkom junija in koncem julija 1941 pobegnilo 22 vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kriegsgefangenenlager in der »Ostmark« 1939–1945: Zur Geschichte der Mannschaftsstammlager und Offizierslager in den Wehrkreisen XVII und XVIII|last=Speckner|first=Hubert|publisher=Fakultät der Universität WIEN|year=1999|location=Dunaj|page=127-128}}</ref> Največji in najbolj znani primer je bil [[Vranov let]] v letu 1944 pod organizatorstvom dveh ujetnikov, Avstralca [[Ralpha F. Churches]]<nowiki/>a (Vran) in Angleža [[Les Lawsem|Lesa Lawsema]], ki sta uspešno izpeljala pobeg več kot 90 ujetnikov iz meljskega taborišča.<ref>{{Navedi knjigo|title=Hundred Miles As The Crow Flies: A Great Escape of WWII|last=Churches|first=Ralph|publisher=Ralph. F. Churches|year=1996|isbn=0-646-39117-8|location=Adelaide}}</ref> MRC Maribor je v letu 2024 ob 80. jubileju Vranovega leta organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco, na kateri je poleg potomcev zahodnozavezniških vojnih ujetnikov s predavanjem in predstavitvijo prispevka sodeloval tudi sin Ralpha F. Churchesa, Neil Churches.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/60820|title=Vranov let: osemdeset let pozneje|date=6. 9. 2024|accessdate=9. 7. 2026|website=SISTORY: Zgodovina Slovenije|publisher=MRC Maribor}}</ref> == Zgodovina MRC Maribor in današnja aktivnost == [[Slika:Scientific Conference with International Participation.jpg|levo|sličica|Mednarodni raziskovalni center je aktiven v organiziranju in izvajanju znanstvenih konferenc z mednarodnimi udeležbami. Med glavnimi skupinami poslušalcev in obiskovalcev so mlajše generacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/10/06/16-scientific-conference-with-international-participation-victims-of-war-and-lasting-legacy-of-tragic-stories/?lang=en|title=16. Scientific Conference with International Participation: “Victims of War and Lasting Legacy of Tragic Stories”|date=6. 10. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref>]] V Mariboru (Melju) v prostorih nekdanjega skladiščnega objekta Kraljevine Jugoslavije, kjer je bil med nacistično okupacijo Maribora "Russenlager", danes deluje projekt ruskega veleposlaništva »Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne« (MRC Maribor) in Muzej Stalaga XVIII D - primarno kot raziskovalno središče in evidentacijski zbirni center podatkov o vojnih ujetnikih v Stalagu XVIII D.<ref name=":6" /><ref name=":10" /><ref name=":4" /> MRC Maribor vodita direktor Janez Ujčič in generalna sekretarka Iza Verdel.<ref name=":6" /><ref name=":4" /><ref name=":13" /> Vodja raziskav in publicistične dejavnosti je slovenski zgodovinar [[Daniel Siter]] z mednarodne [[Alma Mater Europaea|Univerze Alma Mater Europaea]] - Fakultete za humanistiko, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana.<ref name=":6" /> [[Slika:Official grand opening of the exhibition and guided tour.jpg|sličica|Mednarodni raziskovalni center redno pripravlja tudi izvirne zgodovinske razstave in izvaja strokovna pedagoška vodenja po razstavnih vsebinah. Na fotografiji je primer avtorjevega vodenja po razstavi "Iztrgati pozabi" avtorja [[Daniel Siter|Daniela Siterja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|title=Na ogled razstava o nacističnem taborišču avtorja Daniela Siterja|date=20. 12. 2022|accessdate=20. 7. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230704103623/https://www.almamater.si/na-ogled-razstava-o-nacisticnem-taboriscu-avtorja-daniela-siterja-n964|url-status=dead}}</ref> ]] [[Mestna občina Maribor]] je leta 2017 z odkupom postala lastnik stavbe v Melju (danes pod spomeniškim varstvom) z namenom ureditve muzeja v spomin na internirane vojne ujetnike.<ref name=":12">{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/razno/ruski-muzej-v-mariboru-predvidoma-prihodnje-leto.html|title=Ruski muzej v Mariboru urejen predvidoma prihodnje leto|date=14. 2. 2018|accessdate=15. 2. 2018|last=V.|first=U.|newspaper=Delo}}</ref> Novembra 2017 je v prostorih starega zapuščenega skladišča rusko veleposlaništvo v Sloveniji po odobritvi [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] ustanovilo MRC Maribor,<ref name=":14">{{Navedi splet|title=MRC Maribor|url=https://mrc-maribor.com/mrc-maribor/|website=MRC Maribor|accessdate=2025-12-24|language=sl-SI}}</ref> katerega namen naj bi bil vzpostavitev znanstvenoraziskovalne, akademske, publicistične, izobraževalne, vzgojno-pedagoške in spominske aktivnosti v ujetniškem objektu sovjetskih vojnih ujetnikov. MRC Maribor kot svoj namen imenuje ohranjanje zgodovinskega spomina, resnice in naukov v navezavi na implementirana nacifašistična grozodejstva in trpljenja povzročena zaradi nacifašistične ideologije.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/contact/?lang=en|title=Contact information|date=20. 7. 2023|accessdate=20. 7. 2023|website=MRC Maribor {{!}} STALAG XVIII D - MRC Maribor}}</ref><ref name=":12" /> MRC Maribor se financira prek ruskega ministrstva za kulturo.<ref name=":14" /> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskem napadu na Ukrajino]] leta 2022 je Slovenija prekinila memorandum z Rusijo o podpori MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=STAznanost: Delovanje MRC Maribor zaradi vojne v Ukrajini upočasnjeno|url=https://znanost.sta.si/3035129/delovanje-mrc-maribor-zaradi-vojne-v-ukrajini-upocasnjeno|website=znanost.sta.si|accessdate=2025-12-24}}</ref> Ob raziskovalnih gostovanjih v tujih arhivih in muzejih (Velika Britanija, Nemčija, Švica, Rusija, Avstrija in Srbija), akademskih nastopih, predavateljskih udeležbah na mednarodnih konferencah in simpozijih ter otvoritvah izvirnih razstav MRC Maribor (Kazahstan, Srbija, Rusija in Slovenija)<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AlmaMaterSI/status/1919394567964496007|title=Na mednarodni konferenci v Kazahstanu je doc. dr. Daniel Siter sodeloval kot plenarni govornik ter udeleženec razprav in okroglih miz. V okviru obeležitve 80. obletnice konca druge svetovne vojne je dr. Siter predaval o kazahstanskih vojnih ujetnikih v Sloveniji in Mariboru.|date=5. 5. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=x|publisher=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref><ref name=":15" /><ref name=":16" /> se MRC Maribor redno udeležuje tudi komemoracij in srečanj z družinami in potomci zahodnozavezniških in sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili internirani v Mariboru. Novembra 2025 je Daniel Siter na srečanju v [[Vologda|Vologdi]] nečakinji umrlega ujetnika predal redke fotografije in originalne arhivske dokumente ter s predavanjem odgovoril na doslej nepojasnjena vprašanja.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/dr-daniel-siter-na-mednarodni-konferenci-v-moskvi-nove-raziskave-o-poveljnikih-taborisca-stalag-xviii-d-maribor-in-srecanje-s-sorodniki-v-vologdi/|title=Dr. Daniel Siter na mednarodni konferenci v Moskvi: Nove raziskave o poveljnikih taborišča Stalag XVIII D Maribor in srečanje s sorodniki v Vologdi|date=29. 11. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Maribor24.si}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/novica/dr-siter-v-rusiji-nova-razkritja-srecanja-spomina|title=Dr. Siter v Rusiji: nova razkritja in srečanja spomina|date=1. 12. 2025|accessdate=9. 7. 2026|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> [[Slika:Memorial plaque in front of the camp building.jpg|sličica|Septembra 2011 je predsednik Republike Slovenije [[Danilo Türk]] obiskal taboriščno zgradbo Stalaga XVIII D za ujetništvo sovjetskih vojnih ujetnikov in pred objektom slavnostno odkril spominsko obeležje. Z odkritjem plošče so bili simbolično položeni prvi temelji ustanove MRC Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/d546e38f5e398293c125790d0035785f|title=Predsednik ob odkritju obeležja v spomin na žrtve nemškega ujetniškega tabora|date=15. 9. 2011|accessdate=20. 7. 2023|website=Predsednik republike - Portal GOV.SI}}</ref>]] 30. septembra 2021 ob 80. obletnici prihoda vagona s prvimi sovjetskimi ujetniki na okupirano slovensko območje je MRC Maribor v objektu slavnostno otvoril projekt "Vlak spomina". Častni pokrovitelj projekta je bil [[predsednik Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi novice|title=Vlak spomina opomin na grozote pred 80 leti|date=30. 9. 2021|url=https://www.sta.si/2949905/vlak-spomina-opomin-na-grozote-pred-80-leti|accessdate=20. 7. 2023|agency=STA}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Stalag XVIII-D}} *Lara Iva Dreu: [https://retrospektive-journal.org/taborisce-za-vojne-ujetnike-v-mariboru-stalag-xviii-d-306-marburg-an-der-drau/, ''Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: Stalag XVIII D (306) Marburg an der Drau''.] Ljubljana: Retrospektive, 2023. {{COBISS|ID=170971395}} *[https://www.youtube.com/watch?v=m8gwgjrcz1k Lara Iva Dreu - Taborišče za vojne ujetnike v Mariboru Stalag XVIII D 306 Marburg an der Drau.] Središče za javno zgodovino. Youtube. *[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:2195_x1744032.354831432_y5870950.158691572_s16_b362 Gestapovski zapori Stalag XVIII D (306).] Partizanski spomeniki. Geopedija. *[https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/spomin-na-taborisce-v-mariboru-na-eni-strani-zidu-groza-in-smrt-na-drugi-zivljenje/714181 Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje] RTVSLO MMC, 10. julij 2024 [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Taborišča]] [[Kategorija:Zgodovina Maribora]] [[Kategorija:Vojni ujetniki]] kfkk95ssz561rfuh2upkqgkxy4mchxq 0 187324 6709196 6699201 2026-07-10T10:49:03Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6709196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Pušlar | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Pušlar''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[25. oktober]] [[1988]]. Širši slovenski javnosti pa je postala znana z zmago v 2. sezoni ''Bitke talentov'', leta 2005. Svoj prvi videospot za skladbo »Ni ona« je predstavila teden dni po zmagi, 18. decembra 2005, v oddaji ''Spet doma''. Naslovna pesem plošče »Slečeno srce« je bila po podatkih Zavoda IPF najbolj predvajana slovenska skladba leta 2010. Uspeh je ponovila njena pesem »To mi je všeč« leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ (novinarji)|url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2017/najveckrat-predvajana-skladba-na-radijskih-programih-v-letu-2016-nina-puslar-to-mi-je-vsec-novinarji/|website=www.ipf.si|accessdate=2020-12-09|date=11.4.2017|publisher=|last=|first=}}</ref> == Pevska kariera == Svojo glasbeno pot je začela v dekliški pop skupini Daylight in zasedbi Silencia.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Pušlar ima 5 izbranih|url=https://veseljak.si/novice/54f9953d9b766/nina-puslar-ima-5-izbranih|website=Veseljak.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=6. marec 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2006 je izdala debitantski [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Nina Pušlar'' in za dve skladbi, »Ni ona« in »Vse, kar rečeš mi« posnela videospot. Leta 2015 je deseto obletnico kariere praznovala s koncertom v ljubljanskih Križankah, albumom ''#malodrugace'', na katerega je uvrstila svoje največje uspešnice, in posebnim videospotom za »Sladoled z vesoljem, prosim«, v katerem nastopajo glasbeniki, avtorji in drugi, ki so zaznamovali njeno glasbeno pot.<ref>{{Navedi splet|title=Infografika: "Naj traja ..." Nina Pušlar deset let po zmagi na Bitki talentov.|url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/infografika-naj-traja-nina-puslar-deset-let-po-zmagi-na-bitki-talentov/374113|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=18. september 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Od septembra 2014 je nastopala v muzikalu ''[[Cvetje v jeseni (muzikal)|Cvetje v jeseni]]'' v vlogi Mete Presečnikove (Špas teater).<ref>{{Navedi splet|title=Cvetje v jeseni|url=http://www.spasteater.si/predstave/cvetje-v-jeseni|website=Špas teater|accessdate=2020-12-09}}</ref> 16. decembra 2023 je imela samostojni koncert v razprodani [[Arena Stožice|Areni Stožice]]<ref>{{Navedi splet|title="Živimo za njo, za glasbo." Nina Pušlar s spektakularnim koncertom prvič osvojila Stožice.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zivimo-za-njo-za-glasbo-nina-puslar-s-spektakularnim-koncertom-prvic-osvojila-stozice/691927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-17|language=sl|first=Niko|last=Hari}}</ref> in postala prva slovenska pevka, ki je razprodala prizorišče.<ref>{{Navedi splet|title=Razprodane Stožice ali zgodovinski uspeh Nine Pušlar|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/razprodane-stozice-ali-zgodovinski-uspeh-nine-puslar.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-12-17|language=sl}}</ref> 21. junija 2025 je v domači Ivančni Gorici praznovala dvajseto obletnico kariere. == Zasebno == 21. junija 2026 je napovedala začasno prekinitev glasbene kariere zaradi materinstva.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Pušlar potrdila veselo novico in napovedala začasen umik z odrov|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/nina-puslar-potrdila-veselo-novico-in-napovedala-zacasen-umik-z-odrov/786011|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-21|language=sl|first=E.|last=Z}}</ref> ==Resničnostne oddaje== === ''[[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]]'' === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Krog !! Datum !! Pesem !! Rezultat |- | I. || 1. maj 2005 || ''New York, New York'' <small>(Liza Minnelli)</small> || 1. mesto |- | II. || 25. september 2005 || ''What a Feeling'' <small>(Irene Cara)</small> || 1. mesto |- | III. || 6. november 2005 || ''Dan najlepših sanj'' <small>(Regina)</small> || Top 2 |- | IV. || 20. november 2005 || ''Zbudi se'' <small>(Tanja Ribič)</small> || Top 2 |- | V. || 27. november 2005 || ''V ogenj zdaj obleci me'' <small>(Nuša Derenda)</small> || 1. mesto |- | VI. || 4. december 2005 || ''Rada bi znova poletela'' <small>(Alenka Godec)</small> || 1. mesto |-bgcolor="gold" | Finale || 11. december 2005 || ''New York, New York'' <small>(Liza Minnelli)</small> || 1. mesto |} == Festivali == === [[EMA]] === * [[EMA 2010|2010]]: ''Dež'' <small>(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)</small> * [[EMA 2011|2011]]: ''Bilo lepo bi'' <small>(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: ''Kdo še verjame'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Primož Grašič)</small> - 2. mesto (s Stiškim kvartetom) == Nagrade in priznanja == * [[Zlata piščal (nagrada)|zlata piščal]] za izvajalko leta 2015 (Zlate piščali 2016) * največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 (»Nina, Nina, Nina«) * najbolj predvajana domača izvajalka leta 2022<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nina-nina-nina-je-najveckrat-predvajana-domaca-skladba-v-letu-2022/668345 |title=Nina, Nina, Nina je največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 |accessdate=22. 5. 2023 |date=16. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== {{Col-begin}} {{Col-2}} ===Albumi=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | align="center"|2006 || align="center"|''Nina Pušlar'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Objemi me zdaj # Rok trajanja # Hočem naprej # Štirje letni časi # Labirint # Ljubezen z ledom # Ni ona # Vse, kar rečeš mi # Čudež na tvojih ustnicah # Na koncu neba # Kar se ne konča # Ni ona <small>(remix)</small> }} |- | align="center"|2010 || align="center"|''Slečeno srce'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Slečeno srce # Dež # Matematika # Moj svet # Tvoja kri # Odhajam z vetrom # Zemljevid sveta # Tatoo # Minuta do polnoči # Tvoj telefon }} |- | align="center"|2011 || align="center"|''Med vrsticami'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Tik tak tok # Saj sva skupaj # Ti greš # Če ti zavežem oči # Le navaden # Za ptice je nebo # Med vrsticami # Drugačna # Pesem brez konca # Daj povej # Pozdrav z ljubeznijo # Najlepši spomini # Punca <small>(feat. [[Jan Plestenjak]])</small> # Bilo lepo bi }} |- | align="center"|2013 || align="center"|''Nekje vmes'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Ta svet ne zna živet # Kdo misliš, da si # Polja nežnosti # Vprašanja srca # Spomin srca <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> # Vse # Nasmeh in mirna kri # Ti že veš # Sladoled z vesoljem, prosim # Sto napak in zmot # Nekje vmes # Na drugem koncu sveta # Poljub na klopci # Sva super par # Svet je tvoj! <small>(feat. Zlatko)</small> }} |- | align="center"|2015 || align="center"|''#malodrugace'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Rok trajanja # Ni ona # Slečeno srce # Tik tak tok # Sva super par # Vse, kar rečeš mi # Tvoja kri # Odhajam z vetrom # Saj sva skupaj # Ta svet ne zna živet # Dež # Kdo še verjame # Mimogrede <small>(z Matjažem Robavsom)</small> }} |- | align="center"|2019 || align="center"|''Nina'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Svet na dlani # Ujemi ritem # To mi je všeč # Za naju # Včeraj in za zmeraj # Moj mali svet # Za vedno # Naj nič te ne ustavi # Pusti me }} |- | align="center"|2022 || align="center"|''Nina, Nina, Nina'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Nina, Nina, Nina # Oprosti # Malo, malo # Ironija # Prste stran # Iz čiste trme # Mineva # Zdaj si upam # Na dolgi rok # Tople oči }} |} {{Col-2}} ===Nealbumski singli=== * ''Mamin sin'' * ''V iskanju sreče'' <small>(z Zlatkom)</small> * ''Nariši nov dan'' <small>(z Galom Gjurinom in [[Elda Viler|Eldo Viler]])</small> * ''To je to'' <small>(z [[Gal Gjurin|Galom Gjurinom]])</small> * ''Kdo še verjame'' <small>(s Stiškim kvartetom)</small> * ''Ti to lahko'' <small>(z Zlatkom)</small> * ''To mi je všeč'' <small>(januar 2016)</small> ===Videospoti=== {{stolpci|2| * Ni ona * Vse, kar rečeš mi * V iskanju sreče * Nariši nov dan * Odhajam z vetrom * Pozdrav z ljubeznijo * Tik tak tok * Saj sva skupaj * 2013: Svet je tvoj! − feat. Zlatko * 2014: Poljub na klopci * 2014: Sva super par * 2014: Ta svet ne zna živet * 2014: Kdo misliš, da si * 2015: Vprašanja srca * 2015: Sladoled z vesoljem, prosim * 2015: Mimogrede – z Matjažem Robavsom * 2016: To mi je všeč * 2016: Tebe imam – feat. Jan Plestenjak * 2017: Za vedno * 2017: Lepa si * 2018: Za naju * 2019: Svet na dlani * 2019: Pusti me * 2020: Včeraj in za zmeraj }} {{Col-end}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [https://ninapuslar.com/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pušlar, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] kz99zdjlj8cw728xo2ac88vpqapje0q 6709197 6709196 2026-07-10T10:49:30Z ~2026-31561-50 260674 popravek tipkarske napake 6709197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Nina Pušlar | Background = solo_singer | Alias = | Origin = | Instrument = [[vokal]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = | Years_active = 2005−danes | Label = | Associated_acts = | URL = <!-- WD --> }} '''Nina Pušlar''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], * [[25. oktober]] [[1988]], Ivančna Gorica. Širši slovenski javnosti pa je postala znana z zmago v 2. sezoni ''Bitke talentov'', leta 2005. Svoj prvi videospot za skladbo »Ni ona« je predstavila teden dni po zmagi, 18. decembra 2005, v oddaji ''Spet doma''. Naslovna pesem plošče »Slečeno srce« je bila po podatkih Zavoda IPF najbolj predvajana slovenska skladba leta 2010. Uspeh je ponovila njena pesem »To mi je všeč« leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ (novinarji)|url=https://www.ipf.si/ipf-ko/novice/arhiv-novic/2017/najveckrat-predvajana-skladba-na-radijskih-programih-v-letu-2016-nina-puslar-to-mi-je-vsec-novinarji/|website=www.ipf.si|accessdate=2020-12-09|date=11.4.2017|publisher=|last=|first=}}</ref> == Pevska kariera == Svojo glasbeno pot je začela v dekliški pop skupini Daylight in zasedbi Silencia.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Pušlar ima 5 izbranih|url=https://veseljak.si/novice/54f9953d9b766/nina-puslar-ima-5-izbranih|website=Veseljak.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=6. marec 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2006 je izdala debitantski [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Nina Pušlar'' in za dve skladbi, »Ni ona« in »Vse, kar rečeš mi« posnela videospot. Leta 2015 je deseto obletnico kariere praznovala s koncertom v ljubljanskih Križankah, albumom ''#malodrugace'', na katerega je uvrstila svoje največje uspešnice, in posebnim videospotom za »Sladoled z vesoljem, prosim«, v katerem nastopajo glasbeniki, avtorji in drugi, ki so zaznamovali njeno glasbeno pot.<ref>{{Navedi splet|title=Infografika: "Naj traja ..." Nina Pušlar deset let po zmagi na Bitki talentov.|url=https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/infografika-naj-traja-nina-puslar-deset-let-po-zmagi-na-bitki-talentov/374113|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-09|language=sl|date=18. september 2015|publisher=|last=|first=}}</ref> Od septembra 2014 je nastopala v muzikalu ''[[Cvetje v jeseni (muzikal)|Cvetje v jeseni]]'' v vlogi Mete Presečnikove (Špas teater).<ref>{{Navedi splet|title=Cvetje v jeseni|url=http://www.spasteater.si/predstave/cvetje-v-jeseni|website=Špas teater|accessdate=2020-12-09}}</ref> 16. decembra 2023 je imela samostojni koncert v razprodani [[Arena Stožice|Areni Stožice]]<ref>{{Navedi splet|title="Živimo za njo, za glasbo." Nina Pušlar s spektakularnim koncertom prvič osvojila Stožice.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/zivimo-za-njo-za-glasbo-nina-puslar-s-spektakularnim-koncertom-prvic-osvojila-stozice/691927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-17|language=sl|first=Niko|last=Hari}}</ref> in postala prva slovenska pevka, ki je razprodala prizorišče.<ref>{{Navedi splet|title=Razprodane Stožice ali zgodovinski uspeh Nine Pušlar|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/razprodane-stozice-ali-zgodovinski-uspeh-nine-puslar.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-12-17|language=sl}}</ref> 21. junija 2025 je v domači Ivančni Gorici praznovala dvajseto obletnico kariere. == Zasebno == 21. junija 2026 je napovedala začasno prekinitev glasbene kariere zaradi materinstva.<ref>{{Navedi splet|title=Nina Pušlar potrdila veselo novico in napovedala začasen umik z odrov|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/nina-puslar-potrdila-veselo-novico-in-napovedala-zacasen-umik-z-odrov/786011|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-21|language=sl|first=E.|last=Z}}</ref> ==Resničnostne oddaje== === ''[[Bitka talentov (2. sezona)|Bitka talentov]]'' === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Krog !! Datum !! Pesem !! Rezultat |- | I. || 1. maj 2005 || ''New York, New York'' <small>(Liza Minnelli)</small> || 1. mesto |- | II. || 25. september 2005 || ''What a Feeling'' <small>(Irene Cara)</small> || 1. mesto |- | III. || 6. november 2005 || ''Dan najlepših sanj'' <small>(Regina)</small> || Top 2 |- | IV. || 20. november 2005 || ''Zbudi se'' <small>(Tanja Ribič)</small> || Top 2 |- | V. || 27. november 2005 || ''V ogenj zdaj obleci me'' <small>(Nuša Derenda)</small> || 1. mesto |- | VI. || 4. december 2005 || ''Rada bi znova poletela'' <small>(Alenka Godec)</small> || 1. mesto |-bgcolor="gold" | Finale || 11. december 2005 || ''New York, New York'' <small>(Liza Minnelli)</small> || 1. mesto |} == Festivali == === [[EMA]] === * [[EMA 2010|2010]]: ''Dež'' <small>(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)</small> * [[EMA 2011|2011]]: ''Bilo lepo bi'' <small>(Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević - Martin Štibernik, Dejan Radičević)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: ''Kdo še verjame'' <small>(Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Primož Grašič)</small> - 2. mesto (s Stiškim kvartetom) == Nagrade in priznanja == * [[Zlata piščal (nagrada)|zlata piščal]] za izvajalko leta 2015 (Zlate piščali 2016) * največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 (»Nina, Nina, Nina«) * najbolj predvajana domača izvajalka leta 2022<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nina-nina-nina-je-najveckrat-predvajana-domaca-skladba-v-letu-2022/668345 |title=Nina, Nina, Nina je največkrat predvajana domača skladba v letu 2022 |accessdate=22. 5. 2023 |date=16. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== {{Col-begin}} {{Col-2}} ===Albumi=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | align="center"|2006 || align="center"|''Nina Pušlar'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Objemi me zdaj # Rok trajanja # Hočem naprej # Štirje letni časi # Labirint # Ljubezen z ledom # Ni ona # Vse, kar rečeš mi # Čudež na tvojih ustnicah # Na koncu neba # Kar se ne konča # Ni ona <small>(remix)</small> }} |- | align="center"|2010 || align="center"|''Slečeno srce'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Slečeno srce # Dež # Matematika # Moj svet # Tvoja kri # Odhajam z vetrom # Zemljevid sveta # Tatoo # Minuta do polnoči # Tvoj telefon }} |- | align="center"|2011 || align="center"|''Med vrsticami'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Tik tak tok # Saj sva skupaj # Ti greš # Če ti zavežem oči # Le navaden # Za ptice je nebo # Med vrsticami # Drugačna # Pesem brez konca # Daj povej # Pozdrav z ljubeznijo # Najlepši spomini # Punca <small>(feat. [[Jan Plestenjak]])</small> # Bilo lepo bi }} |- | align="center"|2013 || align="center"|''Nekje vmes'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Ta svet ne zna živet # Kdo misliš, da si # Polja nežnosti # Vprašanja srca # Spomin srca <small>(Martin Štibernik/Miša Čermak)</small> # Vse # Nasmeh in mirna kri # Ti že veš # Sladoled z vesoljem, prosim # Sto napak in zmot # Nekje vmes # Na drugem koncu sveta # Poljub na klopci # Sva super par # Svet je tvoj! <small>(feat. Zlatko)</small> }} |- | align="center"|2015 || align="center"|''#malodrugace'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Rok trajanja # Ni ona # Slečeno srce # Tik tak tok # Sva super par # Vse, kar rečeš mi # Tvoja kri # Odhajam z vetrom # Saj sva skupaj # Ta svet ne zna živet # Dež # Kdo še verjame # Mimogrede <small>(z Matjažem Robavsom)</small> }} |- | align="center"|2019 || align="center"|''Nina'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Svet na dlani # Ujemi ritem # To mi je všeč # Za naju # Včeraj in za zmeraj # Moj mali svet # Za vedno # Naj nič te ne ustavi # Pusti me }} |- | align="center"|2022 || align="center"|''Nina, Nina, Nina'' || style="font-size:95%"|{{stolpci|4| # Nina, Nina, Nina # Oprosti # Malo, malo # Ironija # Prste stran # Iz čiste trme # Mineva # Zdaj si upam # Na dolgi rok # Tople oči }} |} {{Col-2}} ===Nealbumski singli=== * ''Mamin sin'' * ''V iskanju sreče'' <small>(z Zlatkom)</small> * ''Nariši nov dan'' <small>(z Galom Gjurinom in [[Elda Viler|Eldo Viler]])</small> * ''To je to'' <small>(z [[Gal Gjurin|Galom Gjurinom]])</small> * ''Kdo še verjame'' <small>(s Stiškim kvartetom)</small> * ''Ti to lahko'' <small>(z Zlatkom)</small> * ''To mi je všeč'' <small>(januar 2016)</small> ===Videospoti=== {{stolpci|2| * Ni ona * Vse, kar rečeš mi * V iskanju sreče * Nariši nov dan * Odhajam z vetrom * Pozdrav z ljubeznijo * Tik tak tok * Saj sva skupaj * 2013: Svet je tvoj! − feat. Zlatko * 2014: Poljub na klopci * 2014: Sva super par * 2014: Ta svet ne zna živet * 2014: Kdo misliš, da si * 2015: Vprašanja srca * 2015: Sladoled z vesoljem, prosim * 2015: Mimogrede – z Matjažem Robavsom * 2016: To mi je všeč * 2016: Tebe imam – feat. Jan Plestenjak * 2017: Za vedno * 2017: Lepa si * 2018: Za naju * 2019: Svet na dlani * 2019: Pusti me * 2020: Včeraj in za zmeraj }} {{Col-end}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [https://ninapuslar.com/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pušlar, Nina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Tekmovalci Bitke talentov]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] 4lls1s9ntd4ktfedy1e5km08qj4jffq 0 188576 6708826 6362548 2026-07-09T12:33:04Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height = 183 cm | position = [[vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | youthyears1 = 1991–2002 | youthclubs1 = [[NK Šmartno|Šmartno]]<ref>{{navedi splet|title= Andraz Kirm|url= http://www.altomfotball.no/element.do?tournamentId=272&seasonId=330&cmd=player&personId=122947&teamId=516|website= altomfotball.no|access-date= 2013-06-08|url-status= dead|archive-date= 2016-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20160327051027/http://www.altomfotball.no/element.do?cmd=player&personId=122947&tournamentId=272&seasonId=330&teamId=516}}</ref> | years1 = 2002–2003 | clubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps1 = 17 | goals1 = 1 | years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[NK Svoboda|Svoboda]] | caps2 = 38 | goals2 = 4 | years3 = 2005–2009 | clubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps3 = 127 | goals3 = 22 | years4 = 2009–2012 | clubs4 = [[Wisła Kraków]] | caps4 = 83 | goals4 = 16 | years5 = 2012–2014 | clubs5 = [[FC Groningen]] | caps5 = 56 | goals5 = 3 | years6 = 2014–2016 | clubs6 = [[AC Omonia|Omonia]] | caps6 = 53 | goals6 = 11 | years7 = 2016–2017 | clubs7 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps7 = 31| goals7 = 2 | years8 = 2017–2018 | clubs8 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps8 = 25 | goals8 = 1 | years9 = 2019–2022 | clubs9 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps9 = 66 | goals9 = 2 | totalcaps = 496 | totalgoals = 62 | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2016 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 71 | nationalgoals2 = 6 }} '''Andraž Kirm''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. september]] [[1984]], [[Ljubljana]]. == Klubska kariera == Kirm je začel športno kariero pri [[NK Šmartno|Nogometnem klubu Šmartno]], leta 2002 pa je prestopil v [[NK Slovan]]. Leta 2004 je Slovan zapustil in podpisal [[pogodba|pogodbo]] z ljubljanskim klubom [[NK Svoboda]], kjer je kmalu postal član prve postave. Že poleti 2005 je podpisal pogodbo s prvoligaškim klubom [[NK Domžale]], kjer je v drugem delu sezone 2005/06 postal član prve enajsterice, s katero je v letih 2007 in 2008 osvojil naslov [[državni prvak|državnega prvaka]]. Poleti 2008 so se v [[javnost]]i pojavile govorice, da naj bi Kirm prestopil k italijanskemu klubu [[Serie A]], [[A.C. Chievo Verona|Chievo Verona]]. Kljub govoricam je Kirm ostal v [[NK Domžale|Domžalah]]. Poleti 2009 je podpisal pogodbo s poljskim prvoligaškim klubom [[Wisła Kraków]]. Med letoma 2014 in 2016 je igral za ciprskega prvoligaša [[AC Omonia|Omonia]]. Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016/17]] je član [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpije]]. == Reprezentančna kariera == Kirm je za [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovensko nogometno reprezentanco]] prvič nastopil avgusta 2007 na [[prijateljska tekma|prijateljski tekmi]] proti [[Črnogorska nogometna reprezentanca|črnogorski nogometni reprezentanci]] v [[Podgorica|Podgorici]]. == Dosežki == ==== NK Domžale ==== * [[Prva slovenska nogometna liga]]: 2006-07, 2007-08 :* Podprvak: Prva Liga 2005-06 * [[Slovenski Superpokal]]: 2007 ==== Wisła Kraków ==== * [[Ekstraklasa]]: 2010-2011 == Reprezentančni goli == {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Gol za !! Izid !! Tekmovanje |- | 1. || 12. avgust 2009 || [[Ljudski vrt]], [[Maribor]] || {{fb|SMR}} || '''3'''–0 || 5–0 || Kvalifikacije za SP 2010 |- | 2. || 3. marec 2010 || [[Ljudski vrt]], [[Maribor]] || {{fb|QAT}} || '''3'''–0 || 4–1 || Prijateljska tekma |- | 3. || 4. junij 2010 || [[Ljudski vrt]], [[Maribor]] || {{fb|NZL}} || '''3'''–1 || 3–1 || Prijateljska tekma |- | 4. || 29. februar 2012 || [[ŠRC Bonifika]], [[Koper]] || {{fb|SCO}} || '''1'''–0 || 1–1 || Prijateljska tekma |- | 5. || 15. avgust 2012 || [[Stadion Stožice]], [[Ljubljana]] || {{fb|ROU}} || '''4'''–2 || 4–3 || Prijateljska tekma |- | 6. || 7. junij 2013 || [[Laugardalsvöllur]], [[Reykjavík]] || {{fb|ISL}} || '''1'''–0 || 4–2 || Kvalifikacije za SP 2013 |- |} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih nogometašev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2010 World Cup}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Kirm, Andraž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Wisłe Kraków]] [[Kategorija:Nogometaši FC Groningena]] [[Kategorija:Nogometaši AC Omonie]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 6hien57osmrafz29h3j9j7ggdphxccy 0 188605 6709192 6247662 2026-07-10T10:40:30Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji ND Adrie]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709192 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = <!-- Wikidata --> | height = 187 cm | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = | youthyears2 = | youthclubs1 = [[NK Portorož Piran|Piran]] | youthclubs2 = [[NK Primorje|Primorje]] | years1 = 1997–1999 | years2 = 2000–2004 | years3 = 2004–2007 | years4 = 2007 | years5 = 2007–2010 | years6 = 2010–2012 | years7 = 2012–2013 | clubs1 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs3 = [[Molde FK|Molde]] | clubs4 = → [[TuS Koblenz]] (pos.) | clubs5 = [[TuS Koblenz]] | clubs6 = [[Kapfenberger SV]] | clubs7 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 38 | goals1 = 1 | caps2 = 102 | goals2 = 8 | caps3 = 52 | goals3 = 7 | caps4 = 11 | goals4 = 1 | caps5 = 90 | goals5 = 12 | caps6 = 42 | goals6 = 4 | caps7 = 34 | goals7 = 3 | totalcaps = 369 | totalgoals = 36 | nationalyears1 = 1997–1998 | nationalyears2 = 1998–2001 | nationalyears3 = 2002–2011 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 0 | nationalcaps3 = 37 | nationalgoals3 = 1 | manageryears1 = 2022–2023 | managerclubs1 = [[ND Adria|Adria]]<ref>{{cite web |title=Adria ne bo več igrala pod vodstvom nekdanjega reprezentanta: Matej Mavrič Rožič zapustil klop tretjeligaša iz Mirna |url=https://planetnogomet.si/novice/adria-trener-slovo-matej-mavric-rozic/ |website=Planet Nogomet |access-date=9 July 2024 |date=9 July 2023}}</ref> | manageryears2 = 2024– | managerclubs2 = [[ŽNK Radomlje]]<ref>{{cite web |title=Nekdanji reprezentant Matej Mavrič Rožič bo treniral v 1. SŽNL: Primorec prevzel vajeti kluba ŽNK Radomlje Medex |url=https://planetnogomet.si/novice/matej-mavric-rozic-novi-trener-radomlje/ |website=Planet Nogomet |access-date=9 July 2024 |date=9 July 2024}}</ref> }} '''Matej Mavrič Rožič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[29. januar]] [[1979]], [[Koper]]. == Nogometna kariera == Matej je svojo nogometno pot začel pri [[NK Piran]], nato pa je profesionalno pot nadaljeval pri [[NK Primorje]] in [[NK Gorica]]. Leta 2005 je z norveškim klubom [[Molde FK]] osvojil norveški nogometni pokal, januarja leta 2007 pa ga je klub posodil nemškemu drugoligaškemu klubu [[TuS Koblenz]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.transfermarkt.de/de/news/14853/2007_01_03/news/anzeigen.html|title= Mavric nach Koblenz|publisher=Transfermarkt.de|accessdate=10. septembra 2008}}</ref>. Julija 2007 je podpisal pogodbo s katero je postal stalni član [[TuS Koblenz]]a. Med letoma 2012 in 2013 je igral za [[FC Koper|Koper]], 24. maja 2014 je odigral poslovilno tekmo ob koncu kariere.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/foto-video-poslovila-se-je-dobra-dusa-ki-pomaga-vsem-drugim-in-se-najmanj-sebi/337657 |title=Poslovila se je "dobra duša, ki pomaga vsem drugim in še najmanj sebi" |accessdate=26. maja 2014 |date=24. maj 2014 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Dosežki == ==== NK Primorje ==== * [[Slovenski nogometni pokal]]: :* Drugo mesto: 1997-98 ==== ND Gorica ==== * [[Prva slovenska nogometna liga]]: 2003-04 :* Podprvak: 1999-00 * [[Slovenski nogometni pokal]]: 2000-01, 2001-02 ==== Molde FK ==== * [[Norveški nogometni pokal]]: 2005 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2010 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Mavrič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Moldeja FK]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Koblenza]] [[Kategorija:Nogometaši Kapfenbergerja SV]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Koprski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji ND Adrie]] oowtf9p35dt7vuatf4kjecpcs91rcyg 0 188634 6708812 6622379 2026-07-09T12:08:01Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708812 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 176 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2002 |youthclubs1 = [[NK Zarica|Kranj]] | youthyears2 = 2002–2003 |youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2003–2005 |clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |caps1 = 56 |goals1 = 0 | years2 = 2005–2007 |clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps2 = 65 |goals2 = 1 | years3 = 2007–2010 |clubs3 = [[FC Sochaux-Montbéliard|Sochaux]] |caps3 = 42 |goals3 = 0 | years4 = 2010 |clubs4 = → [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] (pos.) |caps4 = 9 |goals4 = 0 | years5 = 2010–2013 |clubs5 = [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] |caps5 = 55 |goals5 = 0 | years6 = 2013–2016 |clubs6 = [[Villarreal CF|Villarreal]] |caps6 = 24 |goals6 = 0 | years7 = 2016 |clubs7 = → [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] (pos.) |caps7 = 20 |goals7 = 0 | years8 = 2017–2022 |clubs8 = [[FC Ufa|Ufa]] |caps8 = 122 |goals8 = 3 | totalcaps = 393 | totalgoals = 4 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let |nationalcaps1 = 1 |nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2005 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let |nationalcaps2 = 1 |nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2005–2006 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps3 = 8 |nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2006 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] |nationalcaps4 = 2 |nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2006–2019 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |nationalcaps5 = 100 |nationalgoals5 = 1 }} '''Bojan Jokić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. maj]] [[1986]], [[Kranj]]. Jokić je [[branilec (nogomet)|branilec]], ki igra od leta 2006 za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko nogometno reprezentanco]]. Novembra 2019 je kot drugi reprezentant odigral stoto tekmo. == Dosežki == ==== ND Gorica ==== *[[Prva slovenska nogometna liga]]: 2005-06 :*Podprvak: 2006-07 == Reprezentančni goli == {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Gol za !! Izid !! Tekmovanje |- | 1 || 3. marec 2010 || [[Ljudski vrt]], [[Maribor]] || {{fb|Qatar}} || '''4'''–1 || 4–1 || Prijateljska tekma |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih nogometašev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2010 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Jokić, Bojan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši FC Sochaux-Montbéliarda]] [[Kategorija:Nogometaši Chieva]] [[Kategorija:Nogometaši Villarreala]] [[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]] [[Kategorija:Nogometaši FC Ufe]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] b6rad4kpve87atfssqhofni85wbnnsv 0 188655 6708811 6362364 2026-07-09T12:06:39Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708811 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 169 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[ASKÖ Dellach/Drau|Dellach/Drau]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 1998–2001 | clubs1 = [[FC Koper|NK Koper]] | caps1 = 82 | goals1 = 4 | years2 = 2001–2002 | clubs2 = [[NK Mura]] | caps2 = 19 | goals2 = 0 | years3 = 2002–2004 | clubs3 = [[NK Marsonia]] | caps3 = 26 | goals3 = 2 | years4 = 2004–2005 | clubs4 = [[Hapoel Petah Tikva F.C.]] | caps4 = 32 | goals4 = 1 | years5 = 2005–2006 | clubs5 = [[Enosis Neon Paralimni]] | caps5 = 10 | goals5 = 0 | years6 = 2006–2007 | clubs6 = [[HNK Cibalia]] | caps6 = 44 | goals6 = 5 | years7 = 2007–2008 | clubs7 = [[FC Koper|NK Koper]] | caps7 = 27 | goals7 = 8 | years8 = 2008–2010 | clubs8 = [[Interblock Ljubljana]] | caps8 = 28 | goals8 = 2 | years9 = 2010 | clubs9 = [[FC Koper|NK Koper]] | caps9 = 7 | goals9 = 0 | years10 = 2011 | clubs10 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps10 = 20 | goals10 = 3 | years11 = 2011–2012 | clubs11 = [[NK Krka|Krka]] | caps11 = | goals11 = | years12 = 2012–2013 | clubs12 = [[MNK Izola|Izola]] | caps12 = 18 | goals12 = 3 | years13 = 2013 | clubs13 = [[NK Buje|Buje]] | caps13 = | goals13 = | years14 = 2014 | clubs14 = [[NK Umag|Umag]] | caps14 = | goals14 = | years15 = 2014–2015 | clubs15 = [[SV Oberdrauburg|Oberdrauburg]] | caps15 = | goals15 = | years16 = 2015–2017 | clubs16 = [[ASKÖ Dellach/Drau|Dellach/Drau]] | caps16 = | goals16 = | years17 = 2017–2018 | clubs17 = [[SV Oberdrauburg|Oberdrauburg]]| caps17 = | goals17 = | years18 = 2018 | clubs18 = [[ASKÖ Dellach/Drau|Dellach/Drau]] | caps18 = | goals18 = | years19 = 2018–2019 | clubs19 = [[SV Dellach/Gail|Dellach/Gail]] | caps19 = | goals19 = | years20 = 2019–2024 | clubs20 = [[ASKÖ Dellach/Drau|Dellach/Drau]] | caps20 = | goals20 = | years21 = 2024–2025 | clubs21 = [[SV Seeboden|Seeboden]] | caps21 = | goals21 = | years22 = 2025– | clubs22 = [[ASKÖ Dellach/Drau|Dellach/Drau]] | caps22 = | goals22 = | nationalyears1 = 2008 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Amer Jukan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] [[Bosanci|bosanskega rod]]u, * [[28. november]] [[1978]], [[Gračanica, Bosna in Hercegovina|Gračanica]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]. == Dosežki == ; Hapoel Petah Tikva F.C. *[[UEFA Intertoto Cup]]: 2004-05 == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih nogometašev]] * [[seznam slovenskih nogometnih reprezentantov]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Jukan, Amer}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Enosis Neon Paralimnija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoel Petah Tikve F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši NK Marsonie]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Cibalie]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši NK Buja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Umaga]] [[Kategorija:Nogometaši SV Oberdrauburga]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Dellach/Drau]] [[Kategorija:Nogometaši SV Dellach/Gail]] [[Kategorija:Nogometaši SV Seebodena]] 3ym3m1jr1176tltbuili2ja6plftuwv 0 188804 6708953 5886755 2026-07-09T16:42:14Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši NK Brd]]; +[[Kategorija:Nogometaši ND Bilj]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708953 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | height = 177 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 1997–2005 | clubs1 = [[ND Gorica]] | caps1 = 164 | goals1 = 6 | years2 = 2005–2007 | clubs2 = [[SpVgg Greuther Fürth]] | caps2 = 39 | goals2 = 1 | years3 = 2007–2009 | clubs3 = [[SV Wehen Wiesbaden|SV Wehen]] | caps3 = 44 | goals3 = 1 | years4 = 2009–2010 | clubs4 = [[Interblock Ljubljana]] | caps4 = 13 | goals4 = 0 | years5 = 2010 | clubs5 = [[Kecskeméti TE]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2011-2012 | clubs6 = [[NK Brda|Brda]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2012-2013 | clubs7 = [[ND Bilje|Bilje]] | caps7 = 5 | goals7 = 0 | nationalyears1 = 1998 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalyears2 = 2000–2001 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalyears3 = 2004–2008 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 0 | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 0 }} '''Aleš Kokot''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. november]] [[1979]], [[Šempeter pri Gorici]]. ==Klubska kariera== Kokot je profesionalno [[nogomet]]no pot začel v klubu [[ND Gorica]], kjer je igral osem [[sezona|sezon]]. Leta 2005 je prestopil v [[Nemčija|nemški]] klub [[SpVgg Greuther Fürth]], nato pa leta 2007 v [[SV Wehen Wiesbaden|SV Wehen]]. Po 2 letih igranja v Nemčiji se je vrnil nazaj in podpisal za [[Interblock]]. Po Interblocku je prestopil v madžarskega prvoligaša [[Kecskeméti TE]]. == Dosežki == ==== ND Gorica ==== * [[Prva slovenska nogometna liga]]: 2003-04, 2004-05 :* Podprvak: 1999-00 * [[Slovenski nogometni pokal]]: 2000-01, 2001-02 :* Drugo mesto: 2004-05 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kokot, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Greuther Fürtha]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wehen Wiesbadna]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši Kecskeméta TE]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši ND Bilj]] ir4sxezz2hix68u0idgbfmkhxvlp6n7 0 191502 6708974 3900839 2026-07-09T17:29:10Z Jernej27 111579 ilustracija 6708974 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=manjkajo notranje povezave}} [[Slika:Frequency of demonstratives4.jpg|thumb|220px|[[Diagram]] primerja rezultate govorjenega korpusa in pisnega korpusa glede na pogostost treh srbohrvaških besed]]'''Govorni korpus''' je urejena [[računalniška zbirka]] zvočnih posnetkov in transkripcij spontanega govora. Govorni [[Besedilni korpus|korpus]] obstaja v [[avdio format|avdio formatih]], ki so lahko že del referenčnih korpusov (korpusi, ki predstavljajo celovito podobo jezika). To so korpusi, ki naj se bi temeljili na analizi in interpretaciji obsežnejšega avtentičnega gradiva – spontanega javnega in zasebnega govora. Govorni korpusi služijo za preverjanje veljavnosti teoretičnih spoznanj o jeziku in za nove opise jezika, predvsem v slovaropisju in slovnici. == Karakteristike korpusa == * velikost, to je količina podatkov, ki jo korpus vsebuje, * kakovost njegove izdelave, * avtentičnost glede na kriterije, po katerih je zgrajen, * enostavnost zapisa in * dokumentiranost. == Razvoj korpusov == === LLC === Najstarejši govorni korpus in prva računalniška zbirka govorjenih besedil je korpus London-Lund (LLC). Nastal je na podlagi korpusa Survey of English Usage(SEU), »prikaza angleščine v rabi«, ki sodi med najstarejše korpuse sploh, že v obdobje predračunalniških besedilnih zbirk (1959). Korpus SEU sestavlja 200 približno enako dolgih besedil, od tega 100 pisnih in 100 govorjenih, skupaj 1 milijon besed. Korpus je bil namenjen za preučevanje govorjene in pisne britanske angleščine odraslih govorcev in naj bi služil kot vir za slovnični opis jezika. Na podlagi korpusa SEU je nastalo več kot 200 strokovnih in znanstvenih razprav - monografij, poglavij in člankov, najpomembnejša med njimi pa je referenčna slovnica modernega angleškega jezika. ===BNC=== V osemdesetih letih so jezikoslovci v Veliki Britaniji zasnovali še en projekt velikih razsežnosti in v letih 1990–1994 zgradili Britanski nacionalni korpus (BNC). Pobuda za gradnjo jezikovnih virov za angleščino je prišla s strani britanske vlade, pri tem pa naj bi se glede na deloma prekrivne interese spodbudilo sodelovanje akademskih in industrijskih/kapitalskih sfer. Razmerje med govorjenimi in pisnimi besedili v BNC (10 % : 90 %) je bilo določeno na podlagi ekonomske logike, saj so izračunali, da stane zbiranje in transkripcija enega milijona besed spontanega govora vsaj desetkrat več kot priključitev enega milijona besed iz časopisa v pisni korpus. Pri gradnji govorne komponente korpusa BNC so jezikoslovci prvič uporabili metodo demografskega vzorčenja. S pomočjo statistične metode so določili reprezentativni vzorec govorcev britanske angleščine glede na spol, starost, regijsko pripadnost in socialni razred. Tako je nastal t. i. demografski del govornega korpusa BNC (imenovan tudi konverzacijski podkorpus), obsega 4.206.058 besed, to je približno 40 % govorne komponente korpusa BNC. ===CoSIH=== Tretji primer govornega korpusa, je zaenkrat še nerealizirani načrt gradnje korpusa govorjene izraelske hebrejščine (CoSIH). Sestavljalci so se odločili kombinirati demografsko in kontekstualno komponento govornega korpusa. (The Corpus od Spoken Israeli Hebrew, http//:www.tau.ac.il/humanities/semitic/cosih.html; izredno natančna projekcija gradnje korpusa (2001); o rezultatih zaenkrat ni poročil.) ===Češka=== Med slovanskimi narodi se gradnjo govornega korpusa prvi realizirali Čehi. V začetku devetdesetih let se je pri načrtovanju novega slovarja češkega knjižnega jezika rodila ideja o gradnji računalniškega korpusa. Leta 1994 je bil na Filozofski fakulteti v Pragi ustanovljen Oddelek za Češki nacionalni korpus (ČNK), kar je pomenilo tudi odlično osnovo za razvoj korpusne lingvistike kot posebne znanstvene discipline. Govorna komponenta, '''Praški govorni korpus''' (Pražský mluvený korpus, ORALPMK), obsega okrog 800.000 besed. Besedila so bila posneta na 304 magnetofonskih trakovih in transkribirana. Pri naboru besedil so se odločili, da bodo v začetku zbirali samo govor Prage z okolico, to je osrednjega govora, ki ga sooblikujejo tudi prišleki, govorci z različnih koncev države. Upošteva štiri različne sociolingvistične kategorije govorcev: * spol, * starost: mlajši (od 20 do 35 let) ali starejši (več kot 35 let) (Iunior/Vetus), * izobrazba: do mature ali višja/visoka, * govorni položaj: formalni ali neformalni. Praški govorni korpus dokazuje, da je mogoče tudi z relativno enostavno mrežo zajema besedil (govorcev) zgraditi uporabno računalniško bazo podatkov za raziskave avtentičnega govora. ===Slovenija=== Predstavljen je prvi delujoči govorni korpus spontanega govora slovenskega jezika. Za pilotski korpus so bili digitalni posnetki transkribirani po načelih razširjene ortografske transkripcije, nato pa je bil korpus označen po priporočilih TEI, prilagojenih za slovenščino. Korpus je dostopen znotraj korpusne mreže na Univerzi v Bergnu, kjer je tudi nastal, posamezni transkribirani izseki pa so povezani z ustreznimi zvočnimi signali, tudi znotraj konkordančnika. Pilotski korpus z izdelanim transkripcijskim standardom in naborom kriterijev za zajem besedil lahko predstavlja izhodišče za gradnjo govorne komponente referenčnega korpusa za slovenski jezik. Videli bomo, kakšne so možnosti uporabe tako zgrajenega in označenega korpusa, poleg tega pa bomo z rezultati iskanja že lahko nakazali nekatere specifične lastnosti govorjene slovenščine. [[Kategorija:Jezikoslovje]] bveb2v7ym7y0xnf71122b25b1hbmdfz 0 211548 6709180 6622366 2026-07-10T10:14:53Z Sporti 5955 /* vrh */ pnp 6709180 wikitext text/x-wiki {{Infobox NBA Player | name = Goran Dragić | height = 1,94 m | weight = 85 kg | position = [[Branilec (košarka)|Branilec]], [[Organizator (košarka)|Organizator]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | league = [[National Basketball Association|NBA]] | team =Upokojen | number =1, 2, 3, 6, 7, 9, 31 | highschool = | college = | nationality = {{SLO}} | draft = 45. izbor | draft_team = [[San Antonio Spurs]] | draft_year = 2008 | career_start = 2003 | career_end =2023 | years1 =2003–2004 | team1 = [[KK Ilirija Ljubljana|Ilirija Ljubljana]] | years2 =2004–2006 | team2 = [[KD Slovan]] | years3 =2006–2007 | team3 = [[CB Murcia]] | years4 =2007–2008 | team4 = [[KK Olimpija|Olimpija Ljubljana]] | years5 ={{nbay|2008|start}}–{{nbay|2010|end}} | team5 = [[Phoenix Suns]] | years6 ={{nbay|2010|end}}–{{nbay|2011|end}} | team6 = [[Houston Rockets]] | years7 =2011 | team7 = [[Saski Baskonia]] | years8 ={{nbay|2012|start}}–{{nbay|2014|end}}| team8 = Phoenix Suns | years9 = {{nbay|2021|full=y}} | team9 = [[Toronto Raptors]] | years10 = {{nbay|2021|end}} | team10 = [[Brooklyn Nets]] | years11 = {{nbay|2023|start}} | team11 = [[Chicago Bulls]] | years12 = {{nbay|2023|start}} | team12 = [[Milwaukee Bucks]] | awards =* Novinec leta [[2005]] [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] * Prva peterka Eurobasket 2013 * All-NBA 3rd Team 2014 * Most improved player NBA 2014 * MVP - Najkoristnejši igralec turnirja EP 2017 * Prva peterka Eurobasket 2017 * NBA All-Star (2018) * najboljši evropski košarkar leta 2017 | profile = goran_dragic | medaltemplates = {{MedalSport|Košarka}} {{MedalCountry|Slovenija {{flagicon|SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v košarki]]}} {{Medal|G|[[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|2017]]|}} |Miami=team 9 Miami Heat 2015 - 2022}} '''Goran Dragić''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[6. maj]] [[1986]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. Goran Dragić je profesionalni igralec [[Košarka|košarke.]] V sezoni 2021/2022 je bil igralec za [[Brooklyn Nets]] lige [[NBA]]. V sezoni 2022/2023 se je pridružil ekipi Chicago Bulls in marca Milwaukee Bucks. S svojimi 191 cm višine igra na poziciji [[Branilec (košarka)|branilca]], predvsem pa [[Organizator (košarka)|organizatorja.]] Krasi ga zlasti čvrsta igra v obrambi s številnimi krajami [[Košarkarska žoga|žoge]] in hitro izvedenimi prodori v protinapad, v zadnji sezoni tudi zanesljivo metanje trojk. Leta 2008 je zaigral v [[Združene države Amerike|ZDA]] za klub [[Phoenix Suns]], za katerega je redno nastopal v severnoameriški ligi [[NBA]], kjer je krajši čas igral tudi za [[Houston Rockets]]e. Februarja 2015 je prestopil v klub [[Miami Heat]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/saga-o-prestopu-bratov-dragic-koncana-selita-se-v-miami/358743 |title=Saga o prestopu bratov Dragić končana - selita se v Miami |accessdate=20. februarja 2015 |date=19. februar 2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Junija 2015 je izšla njegova biografija z naslovom "Dajte Gogiju žogo!" avtorja [[Tadej Golob|Tadeja Goloba]]. Julija 2015 je podpisal 5-letno in 90 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo z Miami Heat, kar je bil do pogodbe [[Luka Dončić|Luke Dončića]] najvišji znesek v zgodovini slovenskega športa, ki ga ja katerikoli klub plačal slovenskemu športniku. 31. decembra 2023 je Dragić v sporočilu za javnost za avgust 2024 naznanil športno upokojitev.<ref>{{Navedi splet|title=Slovo velikana, ki ga ne smemo nikoli pozabiti|url=https://siol.net/sportal/kosarka/slovo-velikana-ki-ga-ne-smemo-nikoli-pozabiti-623452|website=siol.net|accessdate=2024-01-01|language=sl}}</ref> [[Slika:20160813 Basketball ÖBV Vier-Nationen-Turnier 2969.jpg|sličica|362x362_pik|Dragić leta 2016.]] [[Slika:Goran Dragic (30303474504).jpg|sličica|298x298_pik|Dragić v [[NBA]] sezoni 2016/17]] == Klubska kariera == === Začetek === Dragić je začel svojo pot poklicnega košarkarja leta 2003 pri starosti 17 let v drugi slovenski ligi pri klubu [[KK Ilirija Ljubljana|Ilirija Ljubljana]]. Naslednji dve leti je za ljubljanski [[KK Slovan|KD Slovan]] nastopal v [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski]] in [[Liga NLB|Jadranski ligi]]. Ravno z izjemnimi predstavami pri Slovanu je opozoril košarkarske strokovnjake nase tudi izven meja Slovenije. === Evropa === Leta 2006 se je preselil v [[Španija|Španijo]], ko je podpisal za klub [[TAU Ceramica]], ki je mladega Dragića posodil naprej v [[CB Murcia]], da si je nabral izkušenj igranja v dokaj močni košarkarski ligi, španski [[ACB liga|ligi ACB]]. Naslednje leto se je kot posojen igralec vrnil v [[Slovenija|Slovenijo]] in za [[Ljubljana|ljubljansko]] [[KK Union Olimpija|Olimpijo]] uspešno igral na treh frontah: poleg slovenskega prvenstva in Jadranske lige tudi v [[Evroliga|Evroligi]]. == NBA == Udeležil se je [[NBA nabor 2008|nabora leta 2008]] lige [[NBA]], kjer ga je v drugem krogu kot 45. po vrsti izbrala ekipa [[San Antonio Spurs]]. Spursi so pravice zanj prodali v [[Arizona|Arizono]], ekipi [[Phoenix Suns]]. Tam je Dragič kot novinec dobil odličnega mentorja v [[Organizator (košarka)|organizatorju]] igre, [[Kanadčani|kanadskem]] košarkarju [[Steve Nash|Stevu Nashu]]. V svoji drugi NBA sezoni je zablestel in dosegel tudi rekord slovenskih košarkarjev po doseženih točkah, saj je na tekmi proti ekipi Utah Jazz dosegel kar 32 točk in tako presegel prejšnjega slovenskega rekorderja [[Beno Udrih|Bena Udriha]]. Trener Sunsov mu je dajal vedno večjo minutažo in s tem tudi več priložnosti za igro. Kljub temu so ga 24. februarja 2011 Phoenix Suns v menjavi poslali k ekipi [[Houston Rockets]], v zameno pa so dobili izbor na NBA draftu in branilca [[Aaron Brooks|Aarona Brooksa]]. V Houstonu se je izkazal, zato so ga Sunsi po odhodu Nasha v [[Los Angeles Lakers|L.A.]] vzeli nazaj. V sezoni 2012/13 je postal prvi organizator igre Phoenix Sunsov. Tam je igral odlično, kar je bilo v preteklosti zaradi šibke podpore igralcev pogosto premalo izraženo. V sezoni 2009/2010 je dosegal povprečno 8,2 točke in 2,4 asistenc na tekmo in je bil za Udrihom trenutno drugi najuspešnejši slovenski NBA-jevec. Je pa oba v tistem času s svojo vlogo pri vodilnih NBA klubih ter s številom dobljenih prstanov presegel nekdo drugi, in sicer [[Radoslav Nesterovič|Rašo Nesterović]]. V sezoni 2013/2014 je zablestel s Phoenix Sunsi, ki so bili pred sezono postavljeni kot ena najslabših ekip v ligi NBA. Na koncu sezone so se po zaslugi Gorana Dragića borili za končnico, vendar so jo za las zgrešili, saj so pristali na 9. mestu zelo izenačene Zahodne konference. "Gogi" je v sezoni v povprečju dosegal 20,3 točke, 5,9 asistenc, ob več kot 50% metu iz igre in več kot 40% izza črte za 3 točke. Dragon, kot ga kličejo v ligi NBA, je za las zgrešil tudi All star tekmo oz tekmo zvezd. Veliko zvezdnikov lige, recimo [[Kevin Durant]], je javno pred novinarji dejalo, da si Goran Dragić zasluži mesto na tekmi zvezd. Goran je sicer bil na tekmi zvezd, vendar je bil prisoten le v spretnostni igri. Na koncu sezone 2013/14 so košarkarski strokovnjaki uvrstili Gorana v 3. ekipo celotne lige NBA [[:en:All-NBA_Team|All]], hkrati pa je Goran Dragić postal tudi Most improved player v ligi NBA v sezoni 2013/14, torej igralec, ki je najbolj napredoval iz prejšnje sezone. Sezona 2014/2015 je bila turbolentna, saj odnosi v ekipi niso bili najboljši. Delo management franšize Phoenix Suns pa niso obrodilo sadove. Neobičajen poskus igre s tremi organizatorji igre se je končal tako, da je prav Goran Dragič zahteval menjavo v drug klub, na kar so Phoenix Suns morali pristati, saj bi v nasprotnem primeru ob koncu sezoni lahko šel v drug klub brez nadomestila. Miami Heat se je zdel idealno mesto za igranje v končnici, a so ga pretresale hude težave s poškodbami. Posledično je Goran Dragič še enkrat več ostal brez končnice v NBA. V sezoni 2016/2017 je Miami izgubil dva zvezdnika, Wadea in Boscha. Dragić je postal vodilni igralec med starejšimi člani ekipe. Februarja 2017 je presegel število 3.000 podaj doseženih na vseh dosedanjih tekmah lige NBA.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/goran-dragic-nova-zmaga-in-jubilejna-3-000-podaja/415951|title= Goran Dragić: nova zmaga in jubilejna 3.000. podaja|accessdate= 27. februar 2017|date= 26. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Februarja 2018 je bil prvič uvrščen na tekmo vseh zvezd (All stars) kar mu je uspelo kot prvemu Slovencu in šele osmemu ali devetemu Evropejcu.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/dragic-vendarle-na-tekmi-vseh-zvezd-v-staples-centru/444798|title= Dragić vendarle na tekmi vseh zvezd v Staples Centru|accessdate= 3. februar 2018|date= 1. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/goran-dragic-se-je-pridruzil-pescici-evropskih-izbrancev/444823|title= Goran Dragić se je pridružil peščici evropskih izbrancev|accessdate= 3. februar 2018|date= 2. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Tam je nastopil 18. februarja kot rezervist in v enajstih minutah igranja zabeležil dve točki z metom iz igre 1/3. Temu je dodal še 4 skoke in eno podajo. S tem je postavil nov mejnik v zgodovini slovenske košarke. Njegova ekipa je na tej tekmi slavila zmago s 148 proti 145.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/dragic-na-tekmi-zvezd-v-11-minutah-dosegel-dve-tocki/446407|title= Dragić na tekmi zvezd v 11 minutah dosegel dve točki|accessdate= 19. februar 2018|date= 19. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Prav tako februarja 2018 je bil po izboru italijanskega športnega časnika ''La Gazzetta dello Sport'' izbran za najboljšega evropskega košarkarja za leto 2017. Na glasovanju, kjer izbirajo tri najboljše v preteklem letu, so ga izglasovali za najboljšega kar mu je uspelo kot prvemu Slovencu, družbo pa mu je na drugem mestu delal [[Luka Dončić]]. Tako sta bila skupaj prva Slovenca, ki sta bila izbrana na tej prestižni nagradi, ki jo podeljujejo vsakoletno vse od leta 1979.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/goran-dragic-najboljsi-evropski-igralec-drugi-luka-doncic/445603|title= Goran Dragić najboljši evropski igralec, drugi Luka Dončić|accessdate= 13. februar 2018|date= 10. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 22. februarja 2022 je Goran postal član ekipe [[NBA]] [[Brooklyn Nets]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/v-brooklynu-tudi-uradno-pozdravili-prihod-dragona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-02-23}}</ref> Po koncu sezone in preurejanju te ekipe si je izbral nov klub, znamenite Chicago Bullse. Tam je igral uspešno kot veteran, na vsaki tekmi okoli 10 do 15 minut. Ob koncu februarja 2023 je prekinil pogodbo s Chicagom in 4. marca že podpisal za Milwaukee Buckse do konca sezone. == Reprezentanca == === Zlat že z mladinci === Dragić je osvojil zlato medaljo na [[Evropsko prvenstvo v košarki za mlade do 20 let|EP za mlade do 20 let]] leta 2004 z [[Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca|ekipo mladincev]]. Prav tako je igral leta 2005 na [[EP za mlade do 20 let]]. === Članska reprezentanca === Leta 2006 se je Dragić udeležil krstnega nastopa [[Slovenska košarkarska reprezentanca|slovenske]] [[Reprezentanca|reprezentance]] na turnirju za [[Svetovno prvenstvo v košarki]]. Na [[Svetovno prvenstvo v košarki 2006|svetovnem prvenstvu v košarki 2006]], ki je bilo na [[Japonska|Japonskem]], je ekipa osvojila 12. mesto. Komaj dvajsetletni Dragić pa je le malo igral, trener reprezentance [[Aleš Pipan]] ga je imel zraven zato, da bi si mladi košarkar nabral izkušenj ki jih bo lahko kasneje uporabil. Igral je tudi na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2007|EP 2007]] in [[Evropsko prvenstvo v košarki 2009|EP 2009]], kjer je Slovenija osvojila zgodovinsko 4. mesto. Vendar žal z grenkim priokusom, saj je bilo mnogo vrhunskih igralcev poškodovanih, med njimi tudi Goran sam, poleg pa še [[Matjaž Smodiš|Smodiš]] in B. Udrih in tako ekipa sploh ni nastopila v polni postavi. Na Evropskem prvenstvu 2013 v Sloveniji, kjer je naša izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Božidarja Maljkovića, dosegla odlično 5. mesto, je bil Goran Dragič izbran med najboljšo peterko prvenstva (kot desno krilo). EP 2015, ki je bilo organizirano v več državah (Hrvaška, Nemčija, Francija), se ni udeležil iz osebnih razlogov (rojstvo otroka, zahteve Miami Heat po sklenitvi bogate pogodbe). Na [[Evropsko prvenstvo v košarki 2017|EP 2017]] je s člansko reprezentanco postal evropski prvak in si kot prvi slovenski košarkar prislužil nagrado za najkoristnejšega igralca turnirja (MVP). == Zasebno == Goran je otrok [[Srbi|srbskega]] očeta in matere [[Slovenci|Slovenke]]. Poleg [[Slovenščina|slovenščine]] govori še [[Srbščina|srbsko]], [[Španščina|špansko]] in [[Angleščina|angleško]]. Avgusta 2013 se je poročil z večletno prijateljico Majo. V novembru tega leta je dobil prvega otroka, sina z imenom Mateo. Avgusta 2015 je bila rojena hčerka Victoria, Goranov drugi otrok. Njegov brat Zoran Dragič je prav tako košarkar, skupaj sta eno sezono (2014–15) prebila tudi v NBA (Phoenix Suns, Miami Heat). Nato pa sta se njuni karieri zopet ločili saj je Zoran odšel iz NBA in nadaljeval v ruskem Evroligašu Khimkiju in za tem v Milano. Sedaj igra pri Cedeviti v Ljubljani. == Statistika == === Statistika tekem v Evroligi === {| {{prettytable}} !Sezona !Moštvo !OT !Točk !TNT !OM1 !OM2 !OM3 !Kraje !Skok !Podaj !Blok |- | [[Sezona Evrolige 2007-08|2007-08]] | [[KK Union Olimpija]] |13 |138 |9,7 |70,8 |60,9 |27,3 |15 |38 |40 |4 |- |} :<small>Legenda: OT - Odigranih tekem, Točk - število vseh doseženih točk v cele sezoni, TNT - Točk na tekmo, OM - Odstotek meta za 1, 2 in 3 točke v odstotkih, Kraje - Število vseh ukradenih žog, Skok - Število vseh skokov, Podaj - Število vseh podaj, Blok - Število vseh blokad</small> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Eurobasket MVP}} {{Slovenija na EuroBasketu 2017}} {{Slovenija na Svetovnem prvenstvu v košarki 2014}} {{Slovenija na Svetovnem prvenstvu v košarki 2010}} {{Slovenija na Svetovnem prvenstvu v košarki 2006}} {{slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dragić, Goran}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Slovenski košarkarski reprezentanti]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Košarkarji Olimpije]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] mu76e5hute9fcwanfo7xtubwce2znpx 0 225007 6709013 6689783 2026-07-09T19:22:06Z Yerpo 8417 pp infopolje 6709013 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Kišinjev | official_name = Chișinău | native_name = | other_name = | settlement_type = [[glavno mesto]] in občina | image_skyline = {{multiple images|perrow=2 2 1 2|align=center|total_width=275px|border=infobox | image1 = Consiliul Municipal Chișinău (cropped).jpg| caption1 = [[Mestna hiša, Kišinjev|Mestna hiša]] | image2 = Arcul de Triumf din Chișinău 11 - May - 2019 18.10.20 86.jpg|caption2=[[Slavolok, Kišinjev|slavolok]] in [[Kišinjevska stolnica]] | image3 = Moldova, Chisinau King Stephen - Flickr - Dave Proffer.jpg|caption3=[[spomenik Štefana Velikega]] |image4=Clădirea fostului castel de apă cu foișor de foc. Foto 2.jpg|caption4= Kišinjevski vodni stolp |image5 = City gates (1999). Chisinau. (51118938711).jpg|caption5= Mestna vrata |image6 = Teatrul Național "Mihai Eminescu", Chisinau, Republica Moldova Mihai Eminescu National Theatre, Chisinau, Republic of Moldova (50730297817).jpg|caption6= [[Narodno gledališče Mihai Eminescu]] |image7 = Parcul Valea Morilor 15.jpg|caption7=Valea Morilor Park }} | image_caption = | image_flag = Flag of Chișinău.svg | image_shield = Coat of Arms of Chișinău.svg | nickname = {{lang|ro|Orașul din piatră albă}}<br />({{lit|Mesto belega kamna}}) | motto = | pushpin_map = Moldavija#Evropa | pushpin_relief = 0 | coordinates = {{coord|47|01|22|N|28|50|07|E|region:MD|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Moldavija}} | established_title = Prva pisna omemba | established_date = 14. oktober 1436<ref>{{cite book|last1=Brezianu|first1=Andrei|last2=Spânu|first2=Vlad|year=2010|title=The A to Z of Moldova|page=81|url=https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&pg=PA81|publisher=Scarecrow Press|isbn=9781461672036|access-date=26 December 2013|archive-date=17 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150517203117/https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&pg=PA81|url-status=live}}</ref> | leader_title = župan | leader_name = Ion Ceban | area_footnotes = <ref name=PUG>{{cite press release |url= http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |title= Planul Urbanistic General al Municipiului Chișinău |publisher= Chișinău City Hall |access-date= 20 January 2013 |archive-date= 4 March 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160304091514/http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |url-status= live }}</ref> | area_total_km2 = 123 | area_metro_km2 = 571,6 | elevation_m = 85 |population_rank=1. | population_total = 720.128 | population_as_of = popis 2024 | population_footnotes = <ref name=census24>[https://statistica.gov.md/ro/rezultatele-finale-ale-recensamantului-populatiei-si-locuintelor-2024-caracteris-10121_62043.html National Bureau of Statistics: Final results of the Census 2024]</ref> | population_density_km2 = auto | population_urban = | population_urban_footnotes = | population_rural = | population_rural_footnotes = | population_metro = 988.342{{efn|name=coeli|Skupno prebivalstvo občin Straseni, Ialoveni, Anenii Noi, Dubasari, Criuleni in Chisinau}} |population_metro_footnotes = <ref>{{cite|title=The population of the regions and districts that are under control of the central government of Moldova| url=https://www.citypopulation.de/en/moldova/admin/|website=citypopulation.de}}</ref> | population_demonym = {{lang|ro|chișinăuieni}} ([[romunščina]]) | demographics_type2 = GDP {{Nobold|(nominalni, 2023)}}<ref>{{citation|title=Regional Gross Domestic Product, thousand lei by Economic activities, Development regions and Years|url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/40%20Statistica%20economica/40%20Statistica%20economica__13%20CNT__CNT270/CNT270100reg.px/table/tableViewLayout2/?rxid=b2ff27d7-0b96-43c9-934b-42e1a2a9a774|website=statbank.statistica.md}}</ref> | demographics2_title1 = [[glavno mesto]] in občina | demographics2_info1 = US$ 10,3 mrdn (1.) | demographics2_title2 = Per capita | demographics2_info2 = US$ 14.300 | blank3_name = [[Human Development Index|HDI]] (2023) | blank3_info = 0,858<ref>{{Cite web|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/MDA/?levels=1+4&years=2023&interpolation=0&extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2023-09-13}}</ref><br />{{colour|#090|Zelo visok}} · 1. | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = MD-20xx | area_code = +373-22 | iso_code = MD-CU | website = {{URL|http://www.chisinau.md/|chisinau.md}} | footnotes = ^a Ker prebivalstvo občine Kišinjev (ki obsega mesto Kišinjev in 34 drugih primestnih naselij)<ref name=comune>{{cite press release |url= http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |title= Population by commune, sex and age groups |publisher= National Bureau of Statistics of Moldova |date= 31 March 2017 |access-date= 7 September 2017 |archive-date= 14 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171114200135/http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |url-status= live }}</ref> | timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +02:00 | timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +03:00 | government_type = }} '''Kišinjev'''<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4573082/kisinjev |title=Kišinjev |accessdate=2023-12-30 |work=Fran/ePravopis}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Slovar slovenskih eksonimov |last=Kladnik |first=Drago |last2=Perko |first2=Drago |publisher=Geografski inštitut Antona Melika |year=2013 |isbn=978-961-254-481-2 |url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskih-eksonimov}}</ref>, tudi '''Kišinjov''',<ref>{{navedi splet |url=https://doczz.net/doc/6972526/seznam-tujih-zemljepisnih-imen-v-slovenskem-jeziku |title=Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku |accessdate=15. julij 2023 |date= |format= |work= }}</ref> ([[moldavščina|moldavsko]] in {{langx|ro|Chișinău}}, {{jezik-ru|Кишинёв|Kišinjov}}) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij [[Moldavija|moldavske republike]]. Mesto leži na robu jugovzhodnega območja osrednje [[Moldavska planota|Moldavske planote]], ki ima značilnosti stepe. Skozi mesto teče reka [[Bic]], ki je desni pritok [[Dnester|Dnestra]], pa tudi pritoki Durlesti in Bulbocica. Po rezultatih moldavskega popisa prebivalstva iz leta 2024 je prebivalstvo mesta znašalo več kot 567.000 prebivalcev, medtem ko je prebivalstvo občine Kišinjev (ki vključuje samo mesto in druge bližnje skupnosti) štelo več kot 720.000 ljudi. Kišinjev je gospodarsko najuspešnejše naselje v Moldaviji in največje prometno središče v državi. Skoraj tretjina prebivalstva Moldavije živi v metropolitanskem območju. Moldavija ima zgodovino vinarstva, ki sega vsaj v leto 3000 pr. n. št. Kot glavno mesto Kišinjev vsako leto oktobra gosti nacionalni festival vina.<ref name=":1">{{Cite news |last=Erizanu |first=Paula |date=2023-06-01 |title=I've come to love Chișinău: my home city in Moldova deserves the spotlight |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2023/jun/01/ive-come-to-love-chisinau-my-home-city-moldova-deserves-the-spotlight |access-date=2023-07-05 |issn=0261-3077}}</ref><ref name=":4">{{Cite web |date=2021-09-30 |title=Chisinau city guide: Where to eat, drink and stay in Moldova's capital |url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/moldova/chisinau-travel-guide-best-hotels-city-restaurants-things-to-do-b1926513.html |access-date=2023-07-05 |website=The Independent |language=en}}</ref> Čeprav so bile mestne stavbe med drugo svetovno vojno in potresi znatno poškodovane, je ostala bogata arhitekturna dediščina. Poleg tega ima številne stavbe, zasnovane v povojnem [[Socialistični realizem|socialističnem realizmu]] in [[Brutalistična arhitektura|brutalistični arhitekturi]]. Centralna železniška postaja v mestu se ponaša z rusko-imperialnim arhitekturnim slogom in vzdržuje neposredne železniške povezave z [[Romunija|Romunijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Turčija|Turčijo]], [[Belorusija|Belorusijo]], [[Rusija|Rusijo]] in v drugimi državami. Švicarsko-italijansko-ruski arhitekt Alexander Bernardazzi je zasnoval številne mestne stavbe, vključno z mestno hišo v Kišinjevu, cerkvijo svetega Teodorja in cerkvijo svetega Pantelejmona. V mestu so Narodni muzej likovne umetnosti, Moldavska državna univerza, galerija Brancusi in Narodni muzej zgodovine Moldavije z več kot 236.000 eksponati. Na severu mesta so živahne tržnice, vključno s hišo, v kateri je nekoč živel [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksander Puškin]] med izgnanstvom pred [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I. Ruskim]]. Zdaj je preurejena v muzej. == Etimologija == Izvor imena mesta ni jasen. Teorija nakazuje, da ime morda izvira iz arhaične romunske besede ''chișla'' (kar pomeni 'izvir', 'vir vode') in ''nouă'' ('novo'), ker je bilo mesto zgrajeno okoli majhnega izvira na vogalu ulic Pușkin in Albișoara.<ref>{{Cite web|language=ro |url=http://www.kishinev.info/history_ro/ |title=History of Chișinău |archive-url=https://web.archive.org/web/20030722230610/http://www.kishinev.info/history_ro/ |archive-date=22 July 2003 |url-status=dead |website=Kishinev.info |access-date=12 October 2008}}</ref> Druga različica, ki jo je oblikoval (ali pripisal<ref>{{Cite web |date=2014-05-09 |title=Chişinău is magyar volt? |url=https://www.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt |access-date=2024-08-27 |website=Nyelv és Tudomány |language=hu}}</ref>) Ștefan Ciobanu (občasno Iorgu Iordanu), romunski zgodovinar in akademik, trdi, da je ime nastalo na enak način kot ime ''Chișineu'' (alternativno zapisano kot ''Chișinău'') v zahodni Romuniji, blizu meje z Madžarsko. Njegovo madžarsko ime je {{lang|hu|Kisjenő}}, iz katerega izvira romunsko ime.<ref>{{cite web|url=http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |title=Istoria Orașului I |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |website=BasarabiaVeche.Com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120301171153/http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |archive-date=1 March 2012 |language=ro}}</ref> ''Kisjenő'' izvira iz besede ''kis'' 'majhen' in ''Jenő'', enega od sedmih madžarskih plemen, ki so leta 896 vstopila v Karpatsko kotlino. Tretja teorija jezikoslovca in slavista Kissa Lajosa trdi (kot možen izvor), da ime izvira iz kumanske besede ''kešene'' ('grob', [[kurgan (gomila)|kurgan]]) in karačajske besede za '"pokopališče', ti dve pa iz perzijske besede ''kāšāne'' ('hiša').<ref name=":4" />''[https://m.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt?fbclid=IwY2xjawEtbRNleHRuA2FlbQIxMQABHSRuOXxjq2BsVPtX6NySq3EiNgVBjRRTZCmKRa-nkTLjva4cR3BK7LXBnQ_aem_RIM2Hyb3h7_lYQbVDnfGVA]'' ''Kišinjev'' je v ruščini znan kot Kišinjov ({{lang|ru|Кишинёв}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnʲɵf|pron}}), medtem ko ga moldavski rusko govoreči mediji imenujejo Kišineu ({{lang|ru|Кишинэу}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnɛʊ|pron}}). V latinski gagauški abecedi se piše {{lang|gag-Latn|Kişinöv}}. V romunščini pred 20. stoletjem se je pisalo tudi kot ''Chișineu''<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/basarabiainseco00arbugoog|title=Basarabia in secolul XIX ...|last=Zamfir C. Arbure|date=1 January 1898|publisher=C. Göbl|via=Internet Archive}}</ref> in v moldavski cirilici kot {{lang|ro-Cyrl|Кишинэу}}. Mesto se zgodovinsko imenuje tudi {{langx|lt|Kišiniovas}}; {{langx|hu|Kisjenő}}; {{langx|de|Kischinau}} {{IPA|de|ˌkɪʃiˈnaʊ||audio=De-Kischinau.ogg}}; {{langx|pl|Kiszyniów}} {{IPA|pl|kʲiˈʂɨɲuf||audio=Pl-Kiszyniów.ogg}}; {{langx|uk|Кишинів|Kyshyniv}}, {{IPA|uk|kɪʃɪˈn⁽ʲ⁾iu̯|pron|audio=LL-Q8798 (ukr)-Tohaomg-Кишинів.wav}}; {{langx|bg|Кишинев|Kishinev}}; {{langx|yi|קעשענעװ|Keshenev}}; ali {{langx|tr|Kişinev}}. == Zgodovina == === Moldavsko obdobje === Ustanovljen leta 1436 kot samostanska vas, je bil del Kneževine Moldavije (ki je od 16. stoletja naprej postala vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], a je še vedno ohranila svojo avtonomijo). Na začetku 19. stoletja je bil Kišinjev majhno mesto s 7000 prebivalci. === Rusko carsko obdobje === [[File:Chișinău 1889 1.jpg|thumb|right|Kišinjev, 1889]] Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], so Osmani vzhodno polovico Moldavije prepustili [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. Novo pridobljena ozemlja so postala znana kot [[Besarabija]]. Pod rusko vlado je Kišinjev postal glavno mesto novo priključene oblasti (kasneje gubernije) Besarabije. Do leta 1834 se je zaradi velikodušnega razvojnega načrta pojavila imperialna mestna podoba s širokimi in dolgimi cestami, ki je Kišinjev razdelil približno na dva dela: stari del mesta z nepravilnimi stavbnimi strukturami in novejše mestno središče s postajo. Med 26. majem 1830 in 13. oktobrom 1836 je arhitekt Avraam Melnikov postavil [[Kišinjevska stolnica|stolnico Nașterea Domnului]] z veličastnim [[zvonik]]om. Leta 1840 je bila dokončana gradnja [[slavolok, Kišinjev|slavoloka]], ki ga je načrtoval arhitekt Luca Zaushkevich. Po tem se je začela gradnja številnih stavb in znamenitosti. 28. avgusta 1871 je bil Kišinjev z železnico povezan s Tiraspolom, leta 1873 pa s Corneștijem. Železnica Kišinjev-Ungheni-Jasi je bila odprta 1. junija 1875 v pripravah na [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. Mesto je igralo pomembno vlogo v vojni med Rusijo in Osmanskim cesarstvom, saj je bilo glavno izhodišče ruske invazije. V obdobju ''Belle Époque'' je bil župan mesta Carol Schmidt, čigar prispevek k modernizaciji mesta Moldavci še vedno spominjajo.<ref>{{in lang|ro}} {{blockquote|... orașul nostru n-a avut niciodată un primar ca neîntrecutul Carol Schmidt.|Pavel Cuzminschi, "Din amintirile lui Pavel Cuzminschi", în revista "Viața Basarabiei", 1934, nr. 9.}}</ref><ref name="publika">{{cite web |url=http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |title=Un bust al fostului primar al Chișinăului, Carol Schmidt, a fost dezvelit în capitală |publisher=Publika .Md |access-date=14 May 2014 |archive-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140514142341/http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |url-status=dead }}</ref> Njegovo prebivalstvo se je do leta 1862 povečalo na 92.000, do leta 1900 pa na 125.787.<ref>Encyclopædia Britannica Eleventh Edition</ref> ==== Pogromi in predrevolucija ==== {{glavni|Kišinjevski pogrom}} Konec 19. stoletja se je veliko [[Judje|Judov]], zlasti zaradi naraščajočega antisemitskega razpoloženja v drugih delih Ruskega imperija in boljših gospodarskih razmer v Moldaviji, odločilo naseliti v Kišinjevu. Do leta 1897 je bilo 46 % prebivalstva Kišinjeva judovskega, kar je bilo več kot 50.000 ljudi.<ref>{{cite web |title=The Jewish Community of Kishinev |url=https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |publisher=The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot |access-date=24 June 2018 |archive-date=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624121317/https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |url-status=live }}</ref> V okviru vala pogromov, organiziranih v Ruskem imperiju, je bil v mestu 19. in 20. aprila 1903 organiziran velik antisemitski upor, ki je bil kasneje znan kot [[Kišinjevski pogrom]]. Nemiri so trajali tri dni, v njih je bilo ubitih 47 Judov, 92 hudo ranjenih in 500 lažje poškodovanih. Poleg tega je bilo izropanih in uničenih več sto hiš in veliko podjetij.<ref>{{cite journal|url=https://muse.jhu.edu/article/172771|title=The Kishinev Pogrom of 1903: A Turning Point in Jewish History|first=Monty Noam|last=Penkower|date=10 September 2004|journal=Modern Judaism|volume=24|issue=3|pages=187–225|doi=10.1093/mj/kjh017|s2cid=170968039|via=Project MUSE|access-date=27 January 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144217/https://muse.jhu.edu/article/172771|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> Nekateri viri pravijo, da je bilo ubitih 49 ljudi.<ref>Encyclopaedia Judaica, Vol 10, page 1066. Jerusalem, 1971.</ref> Pogrome naj bi večinoma spodbudila protijudovska propaganda v edinem uradnem časopisu tistega časa, ''Bessarabetz'' (''Бессарабецъ''). Župan Schmidt incidenta ni odobril in je pozneje leta 1903 odstopil. Med odzivi na ta incident je bila peticija ameriškega predsednika [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]], ki jo je julija 1903 v imenu ameriškega ljudstva naslovil na ruskega carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]]<ref name=pogrom>{{cite web |url=http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |title=VIRTUAL KISHINEV – 1903 Pogrom |website=Kishinev.moldline.net |access-date=2016-12-17 |archive-date=27 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180927004139/http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |url-status=live }}</ref> 22. avgusta 1905 se je zgodil še en nasilen dogodek: policija je odprla ogenj na približno 3000 protestirajočih kmetijskih delavcev. Le nekaj mesecev pozneje, 19. in 20. oktobra 1905, je prišlo do še enega protesta, ki je pomagal prisiliti Nikolaja II. k sprejetju ''oktobrskega manifesta''. Vendar so se te demonstracije nenadoma spremenile v še en protijudovski pogrom, v katerem je umrlo 19 ljudi.<ref name=pogrom/> === Romunsko obdobje === [[File:Monumentul a lui Stefan cel Mare, Chisinau Stefan the Great Monument, Chisinau, Moldova (49601054843).jpg|thumb|left|[[Spomenik Štefana Velikega]]]] Po ruski [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je Besarabija razglasila neodvisnost od razpadajočega imperija kot Moldavska demokratična republika, preden se je pridružila Kraljevini Romuniji. Leta 1919 je Kišinjev z ocenjeno populacijo 133.000 prebivalcev<ref name=Kaba>{{cite book|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=12|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|access-date=3 October 2013|archive-date=5 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005001320/http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|url-status=live}}</ref> postal drugo največje mesto v Romuniji. Med letoma 1918 in 1940 je mestno središče izvedlo obsežna obnovitvena dela. Romunija je svojim provincam podelila pomembne subvencije in začela obsežne investicijske programe v infrastrukturo glavnih mest v Besarabiji, razširila železniško infrastrukturo in začela obsežen program za izkoreninjenje nepismenosti. Leta 1927 je bil postavljen [[spomenik Štefana Velikega]], ki ga je ustvaril kipar Alexandru Plămădeală. Leta 1933 je bila ustanovljena prva visokošolska ustanova v Besarabiji s prenosom oddelka za kmetijske vede Univerze v Iaşiju v Kišinjev kot Fakulteta za kmetijske vede. === Druga svetovna vojna === [[File:Moldova-chisineu-war-memorial-site.jpg|thumb|''Večnos''t – spominski kompleks, posvečen vojakom, padlim v drugi svetovni vojni in vojaškem spopadu v Pridnestrju]] [[File:Trenul durerii.jpg|thumb|left|''Vlak bolečine'' – spomenik žrtvam komunističnih množičnih deportacij v Moldaviji]] [[File:State Art Museum (80-ies). (8257398062).jpg|thumb|Državni umetniški muzej v času hladne vojne]] [[File:Prospectul Păcii (1980).jpg|thumb|Prospectul Păcii leta 1980]] 28. junija 1940 je bila Besarabija kot neposredna posledica [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] priključena [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] od Romunije, Kišinjev pa je postal glavno mesto novo ustanovljene [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavske sovjetske socialistične republike]]. Po sovjetski okupaciji je NKVD med junijem 1940 in junijem 1941 izvajal množične deportacije, povezane z grozodejstvi. Julija 1940 je bilo v Kišinjevu usmrčenih več kot 400 ljudi, ki so bili pokopani na posestvu Metropolitanske palače, Kišinjevskega teološkega inštituta in na dvorišču italijanskega konzulata, kjer je imel NKVD svoj sedež.<ref name=Brez2010>{{cite book|author1=Andrei Brezianu|author2=Vlad Spânu|title=The A to Z of Moldova|url=https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&pg=PA116|date=26 May 2010|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7211-0|pages=116–|access-date=25 April 2018|archive-date=21 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191221141455/https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&pg=PA116|url-status=live}}</ref> Kot del politike politične represije nad potencialno opozicijo komunistični oblasti je bilo iz Besarabije v druge regije ZSSR deportiranih več deset tisoč članov domačih družin. 10. novembra 1940 se je zgodil uničujoč [[potres]] z magnitudo 7,4 (ali 7,7, po drugih virih) po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v gorovju Vrancea in je povzročil veliko škodo: 78 smrtnih žrtev in 2795 poškodovanih stavb (od tega 172 uničenih).<ref>{{Cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |access-date=29 April 2018 |archive-date=31 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171031113003/http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web|url=http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|title=75 de ani de la cutremurul din 1940|date=10 November 2015|access-date=29 April 2018|archive-date=29 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180429160412/http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|url-status=live}}</ref> Junija 1941 je Romunija pod poveljstvom nemškega [[Wehrmacht]]a vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in napovedala vojno Sovjetski zvezi, da bi si povrnila Besarabijo. Kišinjev je bil v kaosu druge svetovne vojne močno prizadet. Junija in julija 1941 je bilo mesto bombardirano z nacističnimi letalskimi napadi. ​​Vendar pa romunski in novo moldavski viri večino odgovornosti za škodo pripisujejo sovjetskim uničevalnim bataljonom NKVD, ki so delovali v Kišinjevu do 17. julija 1941, ko so ga zavzele [[sile osi]].<ref>{{Cite web|first=Virgil |last=Pâslariuc |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |title=Cine a devastat Chișinăul în iulie 1941? |trans-title=Who devastated Chisinau in July 1941? |archive-url=https://web.archive.org/web/20120620132238/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |archive-date=20 June 2012 |url-status=dead |website=Historia.ro |language=ro}}</ref> Med nemško in romunsko vojaško upravo je mesto trpelo zaradi nacistične politike iztrebljanja judovskih prebivalcev, ki so jih s tovornjaki prepeljali na obrobje mesta in nato na hitro postrelili v delno izkopanih jamah. Število Judov, umorjenih med začetno okupacijo mesta, je ocenjeno na 10.000 ljudi.<ref>{{Cite web|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |title=Ghettos: Memories of the Holocaust: Kishinev (Chișinău) (1941–1944) |archive-url=https://web.archive.org/web/20170311011254/https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |archive-date=11 March 2017 |website=Jewish Virtual Library |access-date=11 October 2022}}</ref> Deportacija mestnih Judov v [[Pridnestrje]] se je število judovskega prebivalstva zmanjšalo z 11.388 jeseni 1941 na 177 leta 1943; velika večina deportirancev je umrla.<ref>See Jean Ancel, ''The History of the Holocaust in Romania'' (Lincoln, University of Nebraska Press and Jerusalem, Yad Vashem, 2011) p. 266-269, with the statistics on p. 269.</ref> V tem času je bil Kišinjev, del okrožja Lăpușna, glavno mesto novo ustanovljene gubernije Besarabija v Romuniji.<ref>{{cite journal|url=https://www.rtsa.ro/rtsa/index.php/rtsa/article/view/166|title=Administrarea teritoriului României în timpul celui de-al doilea Război Mondial|first=Viorel|last=Stănică|journal=Transylvanian Review of Administrative Sciences|volume=9|issue=19|year=2007|pages=107–116|language=ro}}</ref> Ko se je vojna bližala koncu, je bilo mesto ponovno prizorišče hudih bojev, saj so se nemške in romunske čete umikale. Kišinjev je 24. avgusta 1944 zavzela Rdeča armada v drugi ofenzivi Jassy-Kišinjev. === Sovjetsko obdobje === Po vojni je bila Besarabija v celoti ponovno vključena v Sovjetsko zvezo, približno 65 odstotkov njenega ozemlja pa je bilo v lasti Moldavske SSR, preostalih 35 odstotkov pa je bilo prenesenih v Ukrajinsko SSR. Sovjeti so izvedli še dva vala deportacij avtohtonega prebivalstva Moldavije, prvega takoj po sovjetski ponovni okupaciji Besarabije do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja, drugega pa sredi 1950-ih.<ref>{{cite web|url=https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|title=70 years ago today: 13–14 June 1941, 300,000 were deported from Bessarabia|first=Autor|last=invitat|website=Moldova.org|date=15 June 2011|access-date=7 April 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144219/https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|title=Stalin's Ethnic Deportations—and the Gerrymandered Ethnic Map|last=Pereltsvaig|first=Asya|website=LanguagesOfTheWorld.info|date=8 October 2014|access-date=25 April 2018|archive-date=26 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180426012346/https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|url-status=live}}</ref> [[File:LOWA ET54.jpg|thumb|left|Tramvaji v Kišinjevu (na sliki Gothawagen ET54) so ​​bili ukinjeni leta 1961]] Med letoma 1947 in 1949 je arhitekt Aleksej Ščusev s pomočjo ekipe arhitektov razvil načrt za postopno obnovo mesta. V 1950-ih je prišlo do hitre rasti prebivalstva, na kar se je sovjetska uprava odzvala z gradnjo velikih stanovanj in palač v slogu [[stalinistična arhitektura|stalinistične arhitekture]]. Ta proces se je nadaljeval pod [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščovom]], ki je pozival k gradnji pod sloganom »dobro, ceneje in hitreje zgrajeno«. Novi arhitekturni slog je prinesel dramatične spremembe in ustvaril slog, ki prevladuje danes, z velikimi stanovanjskimi bloki, razporejenimi v precejšnjih naseljih. Te stavbe iz obdobja Hruščova se pogosto neformalno imenujejo [[Hruščovka]]. Obdobje najpomembnejše prenove mesta se je začelo leta 1971, ko je Svet ministrov Sovjetske zveze sprejel sklep »O ukrepih za nadaljnji razvoj mesta Kišinjev«, ki je zagotovil več kot milijardo rubljev naložb iz državnega proračuna,<ref>{{cite web|url=http://www.kishinev.info/architecture_en |title=Chisinau – the capital of Moldova: Architecture |website=kishinev.info |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100513230114/http://kishinev.info/architecture_en/ |archive-date=13 May 2010 }}</ref> in se je nadaljevalo do osamosvojitve Moldavije leta 1991. Delež stanovanj, zgrajenih v sovjetskem obdobju (1951–1990), predstavlja 74,3 odstotka vseh gospodinjstev.<ref>{{cite web|title=Energy consumption in households|url=http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&id=5413&idc=350|website=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (NBS) |access-date=14 April 2017|archive-date=15 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415103718/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&id=5413&idc=350|url-status=live}}</ref> 4. marca 1977 je mesto ponovno pretresel uničujoč potres. Več ljudi je bilo ubitih in izbruhnila je panika. Hotel Intourist, vodilni objekt, ki ga je zgradil istoimenski sovjetski državni potovalni monopol, je bil dokončan leta 1978.<ref>{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=2024-08-04 |title=Trying to Save a Concrete 'Monument to Corruption' |url=https://www.nytimes.com/2024/08/04/world/europe/moldova-national.html |access-date=2024-08-12 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |url-access=subscription}}</ref> 22. aprila 1993 je mesto odprlo Spomenik žrtvam judovskih getov, javni spomenik, v središču katerega je bronasti kip biblijskega preroka Mojzesa, ki služi kot simbol spomina na tisoče Judov, ki so umrli med holokavstom. Spomenik sta zasnovala arhitekt Simeon Šojhet in kipar Naum Epelbaum. Stoji na ulici Jeruzalem in označuje mesto glavnega vhoda v kišinjevski geto, ki je bil ustanovljen v spodnjem delu mesta julija 1941, kmalu po tem, ko so nemške in romunske čete zasedle območje. === Po osamosvojitvi === Od razglasitve moldavske osamosvojitve po razpadu Sovjetske zveze so bile številne ulice v Kišinjevu preimenovane po zgodovinskih osebah, krajih ali dogodkih. Neodvisnosti od Sovjetske zveze je sledilo obsežno preimenovanje ulic in krajev iz komunistične v nacionalno tematiko.<ref>{{Cite journal|last1=Light|first1=Duncan|last2=Nicolae|first2=Ion|last3=Suditu|first3=Bogdan|date=September 2002|title=Toponymy and the Communist city: Street names in Bucharest, 1948–1965|url=http://link.springer.com/10.1023/A:1022469601470|journal=GeoJournal|volume=56|issue=2|pages=135–144|doi=10.1023/A:1022469601470|bibcode=2002GeoJo..56..135L |s2cid=140915309|access-date=15 March 2021|archive-date=29 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210529150939/https://link.springer.com/article/10.1023/A:1022469601470|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> 5. septembra 2022 je svoja vrata odprla prva krščanska univerza v državi, Universitatea Moldo-Americană, ki jo je podprla skandinavska radiotelevizija ''Visjon Norge'' in več donatorjev na Norveškem, delovala pa je v sodelovanju z ameriško jugovzhodno univerzo na Floridi v Združenih državah Amerike.<ref name=":2">{{Cite web |date=2022-09-05 |title=First Christian university opens in Moldova |url=https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |access-date=2023-07-05 |website=Christian Network Europe |language=en |archive-date=2023-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230705200719/https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |url-status=dead }}</ref> Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je Moldavija dovolila več kot 600.000 ukrajinskim civilistom, da so pobegnili iz Ukrajine čez njeno mejo. Čeprav je med najrevnejšimi državami v Evropi, Moldavija še naprej gosti več kot 100.000 ukrajinskih beguncev, od katerih jih je veliko v Kišinjevu.<ref>{{Cite web |title=Moldova's efforts in hosting and providing safe transit to Ukrainian refugees applauded by OSCE PA migration committee |url=https://www.oscepa.org/en/news-a-media/press-releases/press-2023/moldova-s-efforts-in-hosting-and-providing-safe-transit-to-ukrainian-refugees-applauded-by-osce-pa-migration-committee |access-date=2023-07-05 |website=www.oscepa.org}}</ref><ref>{{Cite web |last=Carter |first=Bryan |date=2023-02-24 |title=Ukrainian refugees in Moldova: Warmly welcomed but dreaming of home |url=https://www.euronews.com/2023/02/24/ukrainian-refugees-in-moldova-warmly-welcomed-but-dreaming-of-home |access-date=2023-07-06 |website=Euronews |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Krasteva |first=Gergana |date=2023-04-16 |title=Tears of Ukrainian refugees in Moldova still in limbo as they wait to go home |url=https://metro.co.uk/2023/04/16/tears-of-ukrainian-refugees-in-moldova-still-in-limbo-as-they-wait-to-go-home-18606690/ |access-date=2023-07-06 |website=Metro |language=en}}</ref> Prizivno sodišče v Kišinjevu je 23. novembra 2022 po besedah ​​pravosodnega ministra Sergiuja Litvinenca razsodilo, da se bo mednarodno letališče Kišinjev vrnilo v državno lastništvo, več kot tri mesece po tem, ko je mednarodno sodišče Moldaviji dovolilo, da prekliče 49-letno koncesijsko pogodbo z upravljavcem letališča Avia Invest.<ref>{{Cite web |title=Moldova takes back control of Chisinau Airport – minister |url=https://seenews.com/news/moldova-takes-back-control-of-chisinau-airport-minister-805816 |access-date=2023-07-05 |website=seenews.com |date=23 November 2022 |language=en}}</ref> Aprila 2023 je nizozemska vlada v Kišinjevu odprla novo veleposlaništvo.<ref>{{Cite web |last=Zaken |first=Ministerie van Buitenlandse |date=2023-04-19 |title=New Dutch embassy shows Dutch support for Moldova's future EU membership – News item – Government.nl |url=https://www.government.nl/latest/news/2023/04/19/new-dutch-embassy-in-moldova |access-date=2023-07-06 |website=www.government.nl |language=nl-NL}}</ref> 21. maja 2023 se je na ulice zbralo več deset tisoč Moldavcev na množičnem shodu, Evropskem moldavskem narodnem zboru, v podporo kandidaturi države za članstvo v Evropski uniji.<ref>{{Cite news |last1=Vilcu |first1=Irina |last2=Timu |first2=Andra |date=2023-05-21 |title=Moldovans Rally to Support EU Entry, Shift Away From Russia |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-05-21/moldovans-rally-to-support-eu-entry-shift-away-from-russia |access-date=2023-07-05}}</ref><ref>{{Cite web |title=Moldova: Tens of thousands gather in pro-EU rally – DW – 05/22/2023 |url=https://www.dw.com/en/moldova-tens-of-thousands-gather-in-pro-eu-rally/a-65693417 |access-date=2023-07-05 |website=Deutsche Welle |language=en}}</ref> Moldavska policija je sporočila, da je bilo na shodu, ki ga je organizirala moldavska predsednica Maia Sandu, prisotnih več kot 75.000 demonstrantov.<ref>{{Cite news |last=Tanas |first=Alexander |date=2023-05-21 |title=Pro-government rally in Moldovan capital draws tens of thousands |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-government-rally-moldovan-capital-draws-tens-thousands-2023-05-21/ |access-date=2023-07-05}}</ref> Kasneje istega meseca je Kišinjev gostil pomemben mednarodni vrh Evropske politične skupnosti, organiziran za razpravo o nezakoniti ruski invaziji na Ukrajino, pa tudi o kibernetski varnosti, migracijah in energetski varnosti ter regionalnih vprašanjih v Azerbajdžanu, Armeniji in spopadih na Kosovu.<ref>{{Cite news |last=Irish |first=John |date=2023-05-30 |title=European leaders head to Moldova for symbolic summit on Ukraine's doorstep |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/european-leaders-head-moldova-symbolic-summit-ukraines-doorstep-2023-05-30/ |access-date=2023-07-05}}</ref><ref>{{Cite news |last1=Timu |first1=Andra |last2=Vilcu |first2=Irina |date=2023-06-01 |title=Zelenskiy Visits Summit in Moldova as European Leaders Meet |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-06-01/zelenskiy-visits-summit-in-moldova |access-date=2023-07-05}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |last1=Casert |first1=Raf |last2=Spike |first2=Justin |last3=Heintz |first3=Jim |date=2023-05-31 |title=EU aspirant Moldova prepares to host major international summit |url=https://apnews.com/article/moldova-european-summit-bulboaca-af8c00a1b860b77453732cbf092369b7 |access-date=2023-07-05 |website=AP News |language=en}}</ref> == Geografija == [[File:Biserica de lemn din Hirișeni 3.jpg|thumb|''Muzej vasi'' (''Muzeul satului''), ki je na južnem obrobju mesta]] Kišinjev leži ob reki Bâc, pritoku Dnestra, na 47°0′N 28°55′E, s površino 120&nbsp;km²). Občina obsega 635&nbsp;km². Mesto leži v osrednji Moldaviji in ga obdaja relativno ravna pokrajina z zelo rodovitno zemljo. Kišinjev je približno enako oddaljen od meja z Romunijo (58&nbsp;km) in Ukrajino (54&nbsp;km) ter med najsevernejšo (188&nbsp;km) in najjužnejšo (179&nbsp;km) točko Moldavije, kar pomeni, da je zelo blizu geografskega središča Moldavije. === Podnebje === Kišinjev ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfa''), za katero so značilna topla poletja in hladne, vetrovne zime. Zimske najnižje temperature so pogosto pod 0&nbsp;°C, čeprav le redko padejo pod -10&nbsp;°C. Poleti je povprečna najvišja temperatura približno 25&nbsp;°C, vendar temperature občasno dosežejo od 35 do 40&nbsp;°C sredi poletja v središču mesta. Čeprav je povprečna vlažnost poleti relativno nizka, večina letnih padavin pade poleti, kar povzroča redke, a močne nevihte. Spomladanske in jesenske temperature se gibljejo med 16 in 24&nbsp;°C, padavine pa so v tem času običajno manjše kot poleti, vendar s pogostejšimi, a milejšimi deževnimi obdobji. == Geologija == Mesto je v osrednjem delu geološke jugovzhodne Evrope, katerega osnova je sestavljena iz granitne plošče, ki je na globini približno 1150 m pod morsko gladino. Vrh geološkega dela te strukture predstavljajo sedimentne kamnine iz obdobja [[paleogen]]a in [[neogen]]a. Na [[Erozija|erozijskih]] območjih se pojavljajo le gline, pesek in apnenci iz zgornjega [[kenozoik]]a. Od severa proti jugu mesta potekajo mediosarmatični grebeni. Glinasto-peščene plasti, ki potekajo skozi mesto, so na globini od 2 do 30 m. == Uprava == Moldavija je upravno razdeljena na 3 občine, 32 okrožij in 2 avtonomni enoti. Z 720.128 prebivalci (po moldavskem popisu prebivalstva leta 2024) je občina Kišinjev (ki vključuje bližnje skupnosti) največja od teh občin.<ref>Moldovan Law 764-XV from 27 December 2001, ''Monitorul Oficial al Republicii Moldova'', no. 16/53, 29 December 2001</ref> Poleg mesta občina obsega še 34 drugih primestnih krajev: 6 mest (ki vsebujejo še 2 vasi) in 12 občin (ki vsebujejo še 14 vasi). == Gospodarstvo == [[File:Malldova Shopping, Кишинев, Республика Молдова Malldova Shopping, Chisinau, Republica Moldova Moldova Shopping, Chisinau, Republic of Moldova (51187661202).jpg|thumb|Nakupovalni center MallDova]] Zgodovinsko gledano je bilo leta 1919 v mestu štirinajst tovarn.<ref name=Kaba/> Kišinjev je finančna in poslovna prestolnica Moldavije. Njegov BDP predstavlja približno 60 % nacionalnega gospodarstva,<ref name=":5">{{cite web |url=http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |title=CHIŞINĂU ÎN CIFRE : ANUAR STATISTIC |website=Statistica.md |access-date=2016-12-17 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120331/http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |url-status=live }}</ref> ki je leta 2012 dosegel 52 milijard lejev (4 milijarde ameriških dolarjev). Tako je BDP na prebivalca Kišinjeva znašal 227 % moldavskega povprečja. Kišinjev ima največji in najbolj razvit sektor množičnih medijev v Moldaviji in je dom številnih povezanih podjetij, od vodilnih televizijskih mrež in radijskih postaj do večjih časopisov. Vse nacionalne in mednarodne banke (15) imajo sedež v Kišinjevu. Med pomembne znamenitosti v okolici Kišinjeva spadajo Cineplex Loteanu, nova nakupovalna središča MallDova, Port Mall in najbolj znani trgovci na drobno, kot so Nr1, Linella, Kaufland, Fourchette in Metro. Medtem ko mnogi domačini še vedno nakupujejo na bazarjih, mnogi prebivalci višjega razreda in turisti nakupujejo v trgovinah na drobno in v nakupovalnem središču MallDova. Jumbo, starejši nakupovalni center v okrožju Botanica, in Sun City v središču mesta sta bolj priljubljena med domačini. V mestu je več zabaviščnih parkov. Eden iz sovjetskih časov se nahaja v okrožju Botanica, ob treh jezerih velikega parka, ki sega do obrobja mestnega središča. Drug, sodobni park Aventura, se nahaja dlje od središča. Kišinjevski državni cirkus, ki je bil nekoč v veliki stavbi v sektorju Râșcani, je zaradi slabo financiranega projekta prenove že nekaj let neaktiven.<ref>{{cite web|url=https://www.exutopia.com/urban-exploration-abandoned-soviet-circus/|title=Sneaking into an Abandoned Soviet Circus in Moldova|work=Ex Utopia|date=25 November 2013|access-date=9 July 2021}}</ref> == Architecture == {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Vorota kishineva.jpg | caption1 = Stanovanjske stavbe v sovjetskem slogu v Kišinjevu | image2 = Romashka Tower.jpg | caption2 = Stolp Romaška, najvišja stavba v Moldaviji | footer = }} Načrt rasti Kišinjeva je bil razvit v 19. stoletju. Leta 1836 je bila končana gradnja [[Kišinjevska stolnica|kišinjevske stolnice]] in njenega zvonika. Zvonik je bil v sovjetskih časih porušen in obnovljen leta 1997. Kišinjev ima tudi ogromno pravoslavnih cerkva in stavb iz 19. stoletja po mestu, kot sta samostan Ciuflea ali cerkev Preobraženja. Velik del mesta je zgrajen iz apnenca, pridobljenega iz Cricove, zaradi česar je tam ostala znana vinska klet. Od leta 1991 je bilo v mestu zgrajenih veliko stavb v sodobnem slogu. Obstaja veliko poslovnih in nakupovalnih kompleksov, ki so sodobni, prenovljeni ali na novo zgrajeni, vključno s Kentfordom, SkyTowerjem in sedežem Unión Fenosa. Vendar pa so stare sovjetske skupine stanovanjskih blokov še vedno obsežna značilnost mestne krajine. <gallery mode="packed"> File:Триумфальная Арка, Кишинев, Республика Молдова Arcul de Triumf, Chisinau, Republica Moldova Arch of Triumph, Chisinau, Republic of Moldova (51161091844).jpg|[[Slavolok, Kišinjev|Slavolok]] File:Museum of History (AP4L0086 1PS) (28922487610).jpg|Kapitolska volkulja in Narodni zgodovinski muzej File:Scara cu cascade Valea morilor (2016) (2).jpg|Stopničast slap v parku Mill Valley File:Chisinau Stefan cel Mare park fountain.jpg|Centralni park Ștefan cel Mare File:Органный зал, Кишинев, Республика Молдова Sala cu orga, Chisinau, Republica Moldova Organ Hall, Chisinau, Republic of Moldova (50698302796).jpg|Orgelska dvorana File:Teatrul National de Opera si Balet "Maria Biesu", Chisinau, Moldova Maria Biesu Opera Theatre, Chisinau, Moldova (49512942998).jpg|Narodno operno in baletno gledališče Maria Bieșu </gallery> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Chișinău}} {{Wikivoyage|Chișinău}} * {{official website|http://www.chisinau.md}} * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20140404072651/http://hartachisinau.net/ Map of Chișinău]}} *[http://insecam.org/en/view/824511/ Chisinau online camera] *[https://www.rtrfoundation.org/webart/KISHINEV.pdf Kishinev/Chisinau] (pp.&nbsp;364–371) at Miriam Weiner's Routes to Roots Foundation {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Moldaviji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1436]] [[Kategorija:Kišinjev| ]] i2fzxc7y8bxn3qpdjws136ly4l7e1tt 1 233421 6709138 2127315 2026-07-10T08:50:50Z Marjan Tomki SI 190558 /* Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu? */ nov razdelek 6709138 wikitext text/x-wiki Pri urejanju tele strani, če že prevajate dajte navajat pravilne informacije in poimenovanja. npr: N₂0 - didušikov oksid - smejalni plin... N0₂ - dušikov dioksid In če že dodajajte tekst, prosim da vsaj malo preberete kaj že piše, ker ene svari so sedaj že 5krat napisane LP Gerkman == Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu? == Kaže, da [[denitrifikacija]] poteka pri vsaki razgradnji aminokislin (morda pa še kje), ne samo ko organizem kot celota (vključno s človeškim) odmre, vendar še nisem našel primernih virov. To zadeva (med drugim, ne samo) sprotno razgradnjo beljakovin vseh odmrlih celic, v splošnem pa najbrž vsako razgradnjo beljakovin in sorodnih snovi, v katerih je vgrajen dušik. Večina virov, ki sem jih doslej našel, se nanaša na posamezno podrobnost (posamezen proces) v zvezi s tem, ne pa na splošno, pregledno sliko (organizem v celoti oziroma vrsto bitij v celoti). Je kdo našel kak primernejši vir? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 10:50, 10. julij 2026 (CEST) na7vhew9wzv9e8ai7cwq0cotyrjsp3i 6709142 6709138 2026-07-10T09:01:56Z Marjan Tomki SI 190558 /* Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu? */ K aktualnosti Gerkmanovega nedatiranega komentarja 6709142 wikitext text/x-wiki Pri urejanju tele strani, če že prevajate dajte navajat pravilne informacije in poimenovanja. npr: N₂0 - didušikov oksid - smejalni plin... N0₂ - dušikov dioksid In če že dodajajte tekst, prosim da vsaj malo preberete kaj že piše, ker ene svari so sedaj že 5krat napisane LP Gerkman == Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu? == Kaže, da [[denitrifikacija]] poteka pri vsaki razgradnji aminokislin (morda pa še kje), ne samo ko organizem kot celota (vključno s človeškim) odmre, vendar še nisem našel primernih virov. To zadeva (med drugim, ne samo) sprotno razgradnjo beljakovin vseh odmrlih celic, v splošnem pa najbrž vsako razgradnjo beljakovin in sorodnih snovi, v katerih je vgrajen dušik. Večina virov, ki sem jih doslej našel, se nanaša na posamezno podrobnost (posamezen proces) v zvezi s tem, ne pa na splošno, pregledno sliko (organizem v celoti oziroma vrsto bitij v celoti). Je kdo našel kak primernejši vir? Edit: :Ja, še to, malo sem se spraševal, če je zgornji komentar še aktualen (pereč?). :Iz zgodovine pogovorne strani: Gerkmanov nedatirani komentar zgoraj bi bil datiran 13:15, 26. januar 2010 Gerkman. : Torej najbrž ni več aktualen [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 10:50, 10. julij 2026 (CEST) gzjq6baz1dpmg1nrru6mfmsmue05t0t 6709146 6709142 2026-07-10T09:13:57Z Marjan Tomki SI 190558 /* Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu? */ dopolnjeno, nitrifikacija na povezavi se nanaša na bakterijsko, to pa kaže da je splošno in ima lahko kako drugo ime 6709146 wikitext text/x-wiki Pri urejanju tele strani, če že prevajate dajte navajat pravilne informacije in poimenovanja. npr: N₂0 - didušikov oksid - smejalni plin... N0₂ - dušikov dioksid In če že dodajajte tekst, prosim da vsaj malo preberete kaj že piše, ker ene svari so sedaj že 5krat napisane LP Gerkman == Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu? == Kaže, da [[denitrifikacija]] neke vrste poteka pri vsaki razgradnji aminokislin (morda pa še kje), ne samo ko organizem kot celota (vključno s človeškim) odmre, vendar še nisem našel primernih virov. To zadeva (med drugim, ne samo) sprotno razgradnjo beljakovin vseh odmrlih celic, v splošnem pa najbrž vsako razgradnjo beljakovin in sorodnih snovi, v katerih je vgrajen dušik. Večina virov, ki sem jih doslej našel, se nanaša na posamezno podrobnost (posamezen proces) v zvezi s tem, ne pa na splošno, pregledno sliko (organizem v celoti oziroma vrsto bitij v celoti). Je kdo našel kak primernejši vir? Edit: :Ja, še to, malo sem se spraševal, če je zgornji komentar še aktualen (pereč?). :Iz zgodovine pogovorne strani: Gerkmanov nedatirani komentar zgoraj bi bil datiran 13:15, 26. januar 2010 Gerkman. : Torej najbrž ni več aktualen [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 10:50, 10. julij 2026 (CEST) kzvqi33buv3ylongnpr555bathzrlhk 0 239205 6709133 6702248 2026-07-10T08:37:41Z Yerpo 8417 /* Barve */ pp 6709133 wikitext text/x-wiki [[Slika:Collectarium.jpg|thumb|right|250px|Iluminiran rokopis ''Collectarium'' iz [[Samostan Stična|samostana Stična]], ok. leta 1180]] [[Image:AberdeenBestiaryFolio004vChristInMajesty.jpg|thumb|250px|Po najstrožji definiciji iluminiranega rokopisa bi bili to samo rokopisi z zlatom ali srebrom, kot je ta miniatura ''Kristusa v slavi'' iz ''Aberdeenskega bestiarija'' (folio 4v).]] '''Iluminirani rokopis''' je [[rokopis]], v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije. V najstrožji definiciji se izraz nanaša samo na rokopise, okrašene z zlatom ali srebrom; vendar se tako v običajni uporabi kot v sodobni znanosti izraz nanaša na kateri koli okrašen ali ilustriran rokopis iz zahodnih tradicij. Primerljiva del na Daljnem vzhodu in Mezoameriki so opisana kot poslikana. Islamski rokopisi se lahko omenjajo kot iluminirani, ilustrirani ali naslikani, čeprav uporabljajo v bistvu iste tehnike kot zahodnjaška dela. Najstarejši vsebinsko Iluminirani rokopisi so iz obdobja od leta 400 do 600 in so nastali v Italiji in [[Vzhodno rimsko cesarstvo|vzhodnem rimskem cesarstvu]]. Njihov pomen ni le v njihovi resnični umetniški in zgodovinski vrednosti, temveč tudi v ohranjanju povezave pismenosti, ki jo ponujajo neiluminirana besedila. Če ne bi bilo samostanskih piscev pozne antike, bi se večina grške in rimske literature izgubila. Kot je že bilo, so vzorci ohranjenih besedil po uporabnosti hudo omejeni na pismeno skupino kristjanov. Iluminacija rokopisov je kot način širjenja starodavnih dokumentov pripomogla k njihovemu ohranjanju in informativni vrednosti v dobi, ko novi vladajoči razredi še niso bili pismeni, vsaj v jeziku, ki se je uporabljal v rokopisih. Večina obstoječih rokopisov je iz [[srednji vek|srednjega veka]], čeprav so mnogi ohranjeni iz [[renesansa|renesanse]], skupaj z zelo omejenim številom iz pozne antike. Večina je verske narave. Zlasti od 13. stoletja naprej je bilo iluminirano vse večje število posvetnih besedil. Večina iluminiranih rokopisov je nastala kot [[kodeks]]i, ki so nadomeščali zvitke. Zelo malo iluminiranih fragmentov je ohranjenih na [[papirus]]u, ki ne traja tako dolgo kot [[pergament]]. Večina srednjeveških rokopisov, iluminiranih ali ne, je bila napisana na pergamentu (najpogosteje telečja, ovčja ali kozja koža), vendar je večina rokopisov, ki so dovolj pomembni za iluminacijo, napisana na najboljši kakovosti pergamenta, imenovanega ''[[velum]]''. Od poznega srednjega veka so rokopise začeli izdelovati na papirju. <ref>Netipična ''Miša iz Silosa'' iz 11. stoletja je iz Španije, v bližini muslimanskih centrov za proizvodnjo papirja v [[Al Andaluz]]. Besedilni rokopisi na papirju postajajo vse pogostejši, vendar se je dražji pergament večinoma uporabljal za iluminirane rokopise do konca obdobja.</ref> Zelo zgodnje tiskane knjige so včasih nastajale s presledki, ki so jih pustili za rubrike in miniature ali pa so jim na robu dajali iluminirane začetnice ali okraske, vendar je uvedba tiskanja hitro privedla do upada iluminacije. Iluminirani rokopisi so nastajali še naprej v zgodnjem 16. stoletju, vendar v veliko manjšem številu, večinoma za zelo bogate. So med najpogostejšimi predmeti ohranjenimi iz srednjega veka; več tisoč jih je preživelo. So tudi najboljši primerki srednjeveškega slikarstva in najbolje ohranjeni. Dejansko so za mnoga področja in časovna obdobja edini ohranjeni primeri slikanja. == Zgodovina == Umetnostni zgodovinarji razvrščajo iluminirane rokopise v njihova zgodovinska obdobja in vrste, vključno z (vendar ne omejeno na) poznoantičnimi, otoškimi, karolinškimi, otonskimi, romanskimi, gotskimi in renesančnimi rokopisi. Je tudi nekaj primerov iz poznejših obdobij. To je vrsta knjige, ki je najpogosteje močno in bogato iluminirana, včasih znana kot 'razstavna knjiga', med različnimi obdobji. V prvem tisočletju so bili to najverjetneje evangeliariji, kot so [[Knjiga iz Lindisfarna]] in [[knjiga iz Kellsa]]. V romanskem obdobju je nastalo veliko velikih iluminiranih celovitih Biblij - ena na Švedskem potrebuje tri knjižničarje, da jo dvignejo. Številni psalterji so bili močno iluminirani tako v tem kot v gotskem obdobju. Posamezne kartice ali plakati iz veluma, usnja ali papirja so bili v širšem obtoku s kratkimi zgodbami ali legendami o življenju svetnikov, vitezov ali mitoloških osebnosti, celo zločinskih, družbenih ali čudežnih dogodkov; priljubljenih dogodkov, ki so jih pripovedovalci zgodb in potujoči igralci na veliko prosto uporabljali za podporo svojih iger. Končno je bil ''horarij'' (molitvenik) zelo pogosto osebna pobožna knjiga bogatega laika, v gotski dobi pogosto bogato iluminiran. Številni so vsebovali miniature, okrašene začetnice in cvetne obrobe. Papir je bil redek in večina molitvenikov je bila sestavljena iz listov pergamenta, narejenih iz kože živali, običajno ovc ali koz. Druge knjige, tako liturgične kot ne, so bile ves čas iluminirane. Bizantinski svet je rokopise izdeloval v svojem slogu, katerih različice so se razširile na druga pravoslavna in vzhodnokrščanska območja. Muslimanski svet in zlasti [[Iberski polotok]] s svojimi tradicijami pismenosti, ki jih prekinja srednji vek, je bil ključnega pomena za posredovanje starodavnih klasičnih del iz arabskega in grškega sveta za potrebe naraščajočih intelektualnih krogov in univerzam zahodne Evrope skozi 12. stoletje, saj so tam nastajale številne knjige in na papirju prvič v Evropi, z njimi pa celotne razprave o znanostih, zlasti o astrologiji in medicini, kjer je bila iluminacija potrebna, da bi besedilo imelo bogate in natančne prikaze. V gotskem obdobju, ki je na splošno povečalo proizvodnjo teh artefaktov, so bila iluminirana tudi bolj posvetna dela, kot so kronike in literarna dela. Premožni ljudje so začeli graditi osebne knjižnice; Filip Drzni je imel verjetno največjo osebno knjižnico tistega časa sredi 15. stoletja, po ocenah naj bi imel okoli 600 iluminiranih rokopisov, medtem ko jih je več njegovih prijateljev in partnerjev imelo več deset. [[File:Books in the monastery museum (5494269533).jpg|thumb|Osvetljeni rokopisi, shranjeni v etiopski pravoslavni cerkvi iz 16. stoletja v Ura Kidane Mehret, polotok Zege, [[jezero Tana]], [[Etiopija]].]] Do 12. stoletja je bila večina rokopisov izdelanih v samostanih, da bi jih lahko dodali v knjižnico ali po prejemu naročila, bogatemu zavetniku. Večji samostani so pogosto imeli ločena območja za menihe, ki so se specializirali za izdelavo rokopisov, imenovanih [[skriptorij]]. Znotraj zidov skriptorija so bila individualizirana območja, kjer je menih lahko sedel in delal rokopis, ne da bi ga motili bratje. Če skriptorij ni bil na voljo, so bile ločene majhne sobe namenjene kopiranju knjig; bile so postavljeni tako, da je imel vsak pisar zase okno, ki je bilo odprto za hodnik [[križni hodnik|križnega hodnika]]. <ref name="autogenerated1962">Putnam A.M., Geo. Haven. Books and Their Makers During The Middle Ages. Vol. 1. New York: Hillary House, 1962. Print.</ref> Ločitev teh menihov od preostalih v samostanu kaže na to, kako so bili ti menihi v njihovi družbi spoštovani. Do 14. stoletja so samostanski menihi, ki so pisali v skriptoriju, skoraj v celoti popustili komercialnim urbanim skriptorijem, zlasti v Parizu, Rimu in na Nizozemskem. Medtem ko se postopek ustvarjanja iluminiranega rokopisa ni spremenil, je bil prehod iz samostanov v komercialne prostore radikalen korak. Povpraševanje po rokopisih je naraslo do te mere, da so v samostanskih knjižnicah začeli uporabljati posvetne pisce in iluminatorje.<ref>De Hamel, 57</ref> Ti posamezniki so pogosto živeli blizu samostana in se na primer oblačili kot menihi vsakič, ko so vstopili v samostan, vendar so ga ob koncu dneva smeli zapustiti. V resnici so bili iluminatorji pogosto dobro znani in cenjeni in mnoge njihove identitete so ohranjene.<ref>De Hamel, 65</ref> Najprej je bil rokopis poslan rubrikatorju, ki je (v rdeči ali drugi barvi) dodal naslove, podnaslove, začetnice poglavij in podpoglavij, opombe in tako naprej in potem - če bi knjigo želeli ilustrirati - je bila poslana iluminatorju. Rubrikacija je bil eden od več korakov v srednjeveškem procesu izdelave rokopisov. Izvajalci rubriciranja, tako imenovani rubrikatorji, so bili specializirani pisarji, ki so dobili besedilo od prvotnega pisarja rokopisa in ga za poudarek dopolnili z dodatnim besedilom v rdečem črnilu. Izraz izhaja iz latinščine ''rubrico'' – 'obarvati rdeče'. V primeru rokopisov, ki so bili prodani na trg, bi se o pisanju »nedvomno najprej razpravljalo med naročnikom in pisarjem (ali pisarjevem zastopniku) a le do trenutka, ko je bilo delo predano iluminatorju, ko ni bilo več možnosti za popravke«. <ref>De Hamel, Christopher. Medieval Craftsmen: Scribes and Illuminations. Buffalo: University of Toronto, 1992. p. 60.</ref> == Tehnike == [[File:Roman de la Rose f. 28r (Author at writing desk).jpg|thumb|Avtor rokopisa na svoji pisalni mizi. 14. stoletje]] Iluminacija je bila zapleten in pogosto drag postopek. Po navadi je bila rezervirana za posebne knjige, na primer oltarno Biblijo. Premožni ljudje so pogosto imeli bogato iluminirane horarije, ki so določali molitve, primerne za različne čase liturgičnega dne. V zgodnjem srednjem veku je večina knjig nastajala v samostanih, bodisi za lastno uporabo, za predstavitev ali po naročiluo. Vendar so v velikih mestih nastajali komercialni skriptoriji, zlasti Parizu, v Italiji in na Nizozemskem, do konca 14. stoletja pa je obstajala pomembna industrija, ki je proizvajala rokopise, vključno z agenti, ki bi sprejemali naročila od daleč, s podrobnostmi o heraldiki kupca in svetniki osebnega interesa zanj (za koledar horarija). Do konca obdobja so bile številne slikarke tudi ženske, morda predvsem v Parizu. === Besedilo === Besedilo je bilo običajno napisano, preden so rokopis iluminirali. Listi pergamenta ali veluma so bili razrezani do ustrezne velikosti. Po načrtovanju splošne postavitve strani (vključno z začetnimi velikimi črkami in obrobami) je bila stran rahlo urejena s koničasto palico in pisar se je lotil dela z lončkom s črnilom in bodisi ostrim gosjim ali drugim peresom. Pisava je bila odvisna od lokalnih običajev in okusov. Robustna rimska pisma zgodnjega srednjega veka so postopoma popustila pisavam, kot sta ''Uncial'' in ''pol-Uncial'', zlasti na Britanskih otokih, kjer so se razvili izraziti pisavi, kot sta otoška majuskula in minuskula. Tršata, bogato teksturirana [[gotica]] je bila prvič opažena okoli 13. stoletja in je bila še posebej priljubljena v poznejšem srednjem veku. Pred tem tako skrbno načrtovana »tipična gotica v teh gotskih letih bi prikazala stran, na kateri so bile črke utesnjene in natisnjene v format, v katerem prevladujejo ogromne okrašene velike začetnice, ki so se spuščale iz besedila ali ilustracij« <ref>Anderson, Donald M. The Art of Written Forms: The Theory and Practice of Calligraphy. New York: Holt, Rinehart and Winston, Inc, 1969. Print.</ref>. Da bi preprečili pojavljanje tako slabo izdelanih rokopisov in iluminacij, je bil po navadi najprej izdelan tekst, za dekoracijo pa so ostali prazni prostori. To predvideva, da je pisar zelo skrbno načrtoval, še preden je pero spustil v pergament. Če sta bila pisec in iluminator ločena, je načrtovalno obdobje omogočilo vsakemu posamezniku dovolj prostora. === Postopek iluminacije === [[Image:Illumination process.svg|thumb|Pogost postopek iluminacije rokopisov od nastanka do vezave]] [[Image:Illumination_execution.gif|thumb|'''Izvedba iluminacije'''<br /> I.Pike z grafitnega prahu ustvarijo oris II. Srebrne črte risbe so skicirane III. Ilustracija je narisana s črnilom IV. Površina je pripravljena za nanos zlatega listja V. Zlati listi so položeni VI. Zlati list je požgan, da postane sijajen in odseven VII. Za lepljenje listja so narejeni dekorativni vtisi VIII. Nanašajo se osnovne barve IX. Za dajanje poudarkov se uporabljajo temnejši toni X. Nadaljnje podrobnosti so narisane XI. Za dodajanje podatkov se uporabljajo svetlejše barve XII. Za dokončno iluminacijo se dodajo meje s črnilom]] [[Image:Thomas Becket Murder.JPG|thumb|Iluminiran rokopis iz 13. stoletja, najzgodnejša upodobitev atentata na Tomaža Becketta.]] Naslednji koraki opisujejo podrobno delo, ki je vključeno pri ustvarjanju iluminacij ene strani rokopisa: # Izvedena je bila risba v obliki [[Srebrenka (slikarska tehnika) |srebrenke]] # Uporabljena je pozlata # Uporaba prilagojenih barv # Nadaljevanje prejšnjih treh korakov in dodan obris figur # Risanje s peresom na robu strani # Zadnji korak so naslikane obrobne figure <ref>Calkins, Robert G. "Stages of Execution: Procedures of Illumination as Revealed in an Unfinished Book of Hours." International Center of Medieval Art 17.1 (1978): 61–70. JSTOR.org. Web. 17 April 2010. [https://www.jstor.org/stable/766713]</ref> Iluminacija in dekoracija je bila običajno načrtovana ob začetku dela, prostor pa je bil rezerviran zanjo. Vendar je bilo besedilo običajno napisano, preden se je začela iluminacija. V zgodnjesrednjeveškem obdobju so besedilo in iluminacija pogosto opravljali isti ljudje, običajno menihi, v srednjem veku pa so bile vloge običajno ločene, razen rutinskih začetnic in cvetje; vsaj v 14. stoletju so posvetne delavnice izdelovale rokopise in do začetka 15. stoletja so ustvarile večino najboljšega dela, naročali pa so jih celo samostani. Ko je bilo besedilo popolno, je ilustrator začel delati. Predhodno so bile načrtovane zapletene zasnove, verjetno na voskanih tablicah, skicirkah tistega časa. Oblika je bila nato prenesena ali narisana na velum (verjetno s pomočjo vbodov ali drugih oznak, kot v primeru ''Knjige iz Lindisfarna''). Številni nepopolni rokopisi iz večine obdobij so ohranjeni, kar nam daje dobro predstavo o metodah dela. V večini rokopisov ni bilo slik. V zgodnjem srednjem veku so bili rokopisi bodisi razstavne knjige z zelo popolno iluminacijo, bodisi rokopisi za študij z največ nekaj okrašenimi začetnicami in drugim okrasom. Do romanskega obdobja je imelo veliko več rokopisov okras ali dragocene začetnice, rokopisi za študij pa so pogosto vsebovali nekaj slik, večinoma ne barvnih. Ta trend se je stopnjeval v gotskem obdobju, ko je večina rokopisov imela vsaj nekaj okrasa, precej večji delež pa je imel nekakšne slike. Zlasti razstavne knjige gotskega obdobja so imele zelo zapletene okrašene meje listnih vzorcev, pogosto z majhnimi [[drolerija]]mi. Gotska stran lahko vsebuje več področij in vrst dekoracije: miniaturo v okvirju, okrašeno začetnico na začetku besedila in rob z drolerijami. Pogosto so različni umetniki delali na različnih delih dekoracije. === Barve === Medtem ko je uporaba zlata med najbolj privlačnimi lastnostmi iluminiranih rokopisov, je smela uporaba različnih barv omogočila več plasti razsežnosti. Z verske perspektive »raznolike barve, s katerimi je knjiga ponazorjena, ne predstavljajo nevredno večkratne milosti nebeške modrosti«. Paleta srednjeveškega umetnika je bila široka; delni seznam pigmentov je naveden spodaj. Poleg tega so bile za pripravo pigmentov uporabljene malo zveneče snovi, kot sta urin in ušesno maslo. <ref>[http://www.humanities.uci.edu/spanishandportuguese/spanish/medievaliberia/manuscript_glossary_O-P.html Iberian manuscripts (pigments)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090204181738/http://www.humanities.uci.edu/spanishandportuguese/spanish/medievaliberia/manuscript_glossary_O-P.html |date=2009-02-04 }}29 March 2003</ref> {| class="wikitable" |- ! Barva ! Vir(i) |- ! Rdeča | Barve, ki temeljijo na žuželkah, vključno z: * [[Karmin]], znan tudi kot [[košeniljka]], kjer se [[karminska kislina]] iz žuželke ''Dactylopius coccus'' meša z aluminijevo soljo, da nastane barvilo; * [[Krimson]], znana tudi kot[[Kermes (barvilo) | kermes]], pridobljena iz stenice vrste ''Kermes vermilio'' in * [[Lak (smola)|Lak]], [[škrlat|škrlatno rdeč]] smolnat izloček številnih vrst polkrilcev, predvsem ''[[Kerria lacca]].'' Barve na kemični in mineralni osnovi, vključno z: * [[Saturnovo rdeča barva|Saturnovo rdeča]], kemično [[svinčev tetroksid]], Pb₃O₄</sub>, ki ga v naravi najdemo kot mineral [[minij]] ali izdelan s segrevanjem belega svinca; * [[Cinober rdeča]], kemično [[živosrebrni sulfid]], HgS in ga v naravi najdemo kot mineral [[cinabarit]]; * [[Rjasto rdeča barva |Rjasto rdeča]], kemično hidriran [[železov oksid]], Fe₂O₃·''n'' H₂O a</sub>li zemeljskih</sub> spojin, bogatih z železovimi oksidi |- ! Rumena | Barve na rastlinski osnovi, kot so: * [[Reseda]], predelana iz rastline [[rumeni katanec]]; * [[Kurkuma]], iz rastline ''Curcuma longa'' in * [[Žafran]], redko zaradi stroškov, iz ''Crocus sativus''. Barve na osnovi mineralov, vključno z: * [[Oker]], zemeljski pigment, ki se pojavlja kot mineral [[limonit]] in * [[Avripigment]], kemično [[arzenov trisulfid]], kot As₂S₃. |- ! Zelena | * [[Zeleni volk]] ali patina, kemično [[klor acetat]], Cu(OAc)₂·(H₂O)₂ v preteklosti s kuhanjem [[baker|bakrenih]] plošč v kisu; * [[Malahit]], mineral, ki ga najdemo v naravi, kemično osnovni [[bakrov karbonat]], Cu₂CO₃·(OH)₂ in * ''Kitajska zelena'', rastlinski pigment, pridobljen iz jagod [[Krhlika | krhlike]] (''Rhamnus tinctoria, R. utilis''). |- ! Modra | Snovi na rastlinski osnovi, kot so: * [[Silina]], pridelan iz listov rastline ''Isatis tinctoria'' * [[Indigo]], ki izvira iz rastline ''[[Indigofera tinctoria]]''' in * [[Turnsole]], znan tudi kot folium, barvilo, pripravljeno iz rastline ''[[Crozophora tinctoria]]''. Barve na kemični in mineralni osnovi, vključno z: * [[Ultramarin]], pridobljen iz mineralov [[lazurni kamen|lapis lazuli]] ali [[azurit]] in * [[Kobaltno modra]] |- ! Bela | * [[Beli svinec]], kemično osnovni [[svinčev karbonat]], 2PbCO₃·Pb(OH)₂, zgodovinsko pa so ga izdelali s [[korozija | korozijo]] listov [[svinec|svinca]] s kisom in pokrili s propadajočimi snovmi, kot je gnoj, da se zagotovi potreben [[ogljikov dioksid]] za kemično reakcijo; in * [[Kreda]], kemično [[kalcijev karbonat]], CaCO₃. |- ! Črna | * [[Ogljik]] iz virov, kot so [[saje]], [[oglje]] ali izgorele kosti ali [[slonovina]]; * [[Sepia]] iz črnila, ki ga je proizvedla [[sipa]], običajno za mehanizem za izhod v sili in * [[Železno žolčno črnilo]], rjavo-črno črnilo iz železovih soli in taninske kisline iz rastlinskih virov; [[železov acetat]] so pomešali z izvlečkom hrastove šiške. |- ! Zlata | * Zlate liste ([[zlato]] s kladivom zelo stanjšano) ali zlati prah, vezan z ''gumiarabiko'' (''Senegalia senegal'') ali jajcem; slednje se imenuje ''zlate lupine''. |- ! Srebro | * [[Srebro]], bodisi s srebrnim listjem ali v prahu, kot pri zlatu in * [[Kositer|Kositrni]] list, tudi kot zlato |} === Pozlata === [[Image:Sakramentarz tyniecki 02.jpg|thumb|"Zakramentarij iz Tynieca" iz 11. stoletja je bil napisan z zlatom na vijoličnem ozadju. Nacionalna knjižnica Poljske, Varšava.]] Rokopis ne velja za iluminiran, razen če je ena ali več iluminacij vsebovala zlato folijo ali je bila krtačena z zlatimi pikami, postopek znan kot loščenje. Vključitev zlata namiguje na številne različne možnosti za besedilo. Če je besedilo verske narave, je zlato znak, da se besedilo povzdigne. V zgodnjih stoletjih krščanstva so bili »evangeliariji včasih v celoti napisani v zlatu«.<ref>De Hamel, Christopher. The British Library Guide to Manuscript Illumination: History and Techniques. Toronto: University of Toronto, 2001. Print,52.</ref> Poleg tega, da so besedilu dodali svetleč okras, so pisarji v tistem času menili, da hvalijo Boga z uporabo zlata. V enem posebnem primeru je bilo »Kristuso usmrčen na zlatem ozadju s precej večjim bogastvom sredi neštetih prizorov lova, turnirjev, iger in grotesknih tem«.<ref name="newadvent1910">Brehier, Louis. “Illuminated Manuscripts.” The Catholic Encyclopedia. Vol.9. New York: Robert Appelton Company, 1910. 17 April 2010 http://www.newadvent.org/cathen/09620a.htm</ref> Poleg tega je bilo zlato uporabljeno, če je bil zavetnik, ki je naročil knjigo, ki jo je bilo treba napisati, želel prikazati moč njegovega bogastva. Sčasoma je dodajanje zlata rokopisom postalo tako pogosto, »da se je njegova vrednost kot barometer statusa rokopisa poslabšala«.<ref>De Hamel, Christopher. Medieval Craftsmen: Scribes and Illuminations. Buffalo: University of Toronto, 1992. Print,49.</ref> V tem časovnem obdobju je cena zlata postala tako nizka, da je vključitev v iluminiran rokopis predstavljala le desetino stroškov proizvodnje.<ref name="Brehier">Brehier, Louis. “Illuminated Manuscripts.” The Catholic Encyclopedia. Vol.9. New York: Robert Appelton Company, 1910. 17 April 2010 http://www.newadvent.org/cathen/09620a.htm, page 45.</ref> Z dodajanjem bogastva in globine rokopisa je uporaba zlata pri iluminaciji ustvarila umetnine, ki so še danes cenjene. Nanos zlatega listja ali prahu na iluminacijo je zelo podroben postopek, ki ga lahko izvajajo in uspešno dosežejo le najbolj usposobljeni iluminatorji. Prva podrobnost, ki jo je mojster upošteval pri obdelavi zlata je bila ali naj bi uporablja zlato listje ali zrnca zlata, ki jih je mogoče nanesti s čopičem. Ko delate z zlatim listom, bi koščke tanjšali s kladivom, dokler niso postali »tanjši od najtanjšega papirja«. Uporaba te vrste listov je omogočila, da so številna področja besedila označena z zlatom. Obstajalo je več načinov nanašanja zlata za iluminacijo, eden najbolj priljubljenih je vključeval mešanje zlata z jelenovim lepilom, nato pa so ga »nalili v vodo in ga raztopiti s prstom«.<ref>Blondheim, D.S. "An Old Portuguese Work on Manuscript Illumination." The Jewish Quarterly Review, New Series 19.2 (1928): 97–135. JSTOR. Web. 17 April 2010. <https://www.jstor.org/stable/1451766>.</ref> Ko je zlato postalo mehko in vodljivo v vodi, je bilo pripravljeno za uporabo na strani. Mojstri so morali biti zelo previdni pri nanašanju zlatega lista na rokopis. Zlati listi lahko »primejo že položen pigment, kar uniči zasnovo in drugič, njegovo delovanje je živahno in tvega, da se katera slika že razmaže«. == Zavetniki iluminacije == Samostani so izdelovali rokopise za lastno uporabo; močno iluminirani so bili v zgodnjem obdobju rezervirani za liturgično uporabo, samostanska knjižnica pa je imela bolj preprosta besedila. V zgodnjem obdobju so vladarji pogosto naročali rokopise za svojo osebno uporabo ali kot diplomatska darila, veliko starih rokopisov pa se je še naprej delalo na ta način, tudi v obdobju zgodnje moderne. Zlasti potem, ko je postal priljubljen molitvenik, so bogati posamezniki naročali dela v znak statusa znotraj skupnosti, včasih tudi s portreti donatorjev ali heraldiko: »V prizoru iz Nove zaveze bi bil Kristus prikazan večji kot apostol, kdo bi bil večji od zgolj opazovalca na sliki, medtem ko se skromni darovalec slike ali umetnik sam lahko pojavi kot drobna figura v kotu«. <ref>{{navedi knjigo | edition = 1 | publisher = University of Toronto Press, Scholarly Publishing Division | isbn = 0-8020-8173-8 | last = Hamel | first = Christopher de | title = The British Library Guide to Manuscript Illumination: History and Techniques | url = https://archive.org/details/britishlibrarygu0000deha | page = [https://archive.org/details/britishlibrarygu0000deha/page/20 20] | date = 29 December 2001 }}</ref> Koledar je bil tudi personaliziran, saj beleži praznike lokalnih oz. družinskih svetnikov. Do konca srednjega veka je bilo izdelanih veliko rokopisov za distribucijo prek mreže agentov, prazni prostori pa so bili lahko rezervirani za ustrezno heraldiko, ki jo bo lokalno dodal kupec. Če prikažete neverjetne podrobnosti in bogastvo besedila, dodajanje iluminacije ni bilo nikoli pozno. Vključitev te je dvojna in dodaja vrednost delu, še pomembneje pa je, da nudi nepismenim članom družbe slike, »da se branje zdi bolj živo in morda bolj verodostojno«. <ref>Jones, Susan. "Manuscript Illumination in Northern Europe". In Heilbrunn Timeline of Art History. New York: The Metropolitan Museum of Art, 2000–. http://www.metmuseum.org/toah/hd/manu/hd_manu.htm (October 2002)</ref> == Galerija == <gallery heights="190px" mode="packed"> Image:Bernhard von Clairvaux (Initiale-B).jpg|Sv. Bernard iz Clairvauxa v srednjeveške iluminiranem rokopisu. Image:Monk tasting wine from a barrel.jpg|Menih-kletar pokuša vino iz sodčka, medtem ko napolni vrč. Iz ''Li Livres dou Santé'' avtorja Aldobrandina iz Siene (Francija, konec 13. stoletja). Image:BookDimmaEvangelistPortrait.jpg|''Knjiga iz Dimm'', 8. stoletje, irski žepni molitvenik. Image:Haggadah 15th cent.jpg| Judovski iluminiran rokopis Haggadah za [[Pasha|pasho]] (14. stoletje). Image:Pentecost 01.jpg|Binkošti iz iluminiranega katoliškega liturgičnega rokopisa, c.1310-1320. </gallery> <gallery heights="160px" mode="packed"> Image:Girart de Roussillon (full page).jpg|Poroka Girarta z Berto iz ''Rimskega Girart de Roussillon'', c. 1450 Image:Armenian-manuscript-CIMG1727.JPG|Armenski rokopis iz 1053. Delo Johannesa. Image:Alexander’s third victory over Darius.jpg| Flamska iluminacija prikazuje Aleksandra velikega zmago nad Darejem III. Image:Rochefoucauld Grail.jpg| Rochefoucauldov gral, okoli 1315 File:Ethiopian, Illuminated Manuscript, 18th century.jpg|Etiopski ''iluminiran rokopis'', 18. stoletje, Princeton University Art Museum </gallery> == Sklici in viri == {{sklici|2}} * Verbinc, France. (1979). ''Slovar tujk''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Slovar Slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 1979 == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Alexander, Jonathan A.G. |year=1992 |title=Medieval Illuminators and their Methods of Work. |url=https://archive.org/details/medievalillumina0000alex |publisher=Yale University Press |isbn=0300056893 |cobiss=34540288 |pages=}} *Coleman, Joyce, Mark Cruse, and Kathryn A. Smith, eds. The Social Life of Illumination: Manuscripts, Images, and Communities in the Late Middle Ages (Series: Medieval Texts and Cultures in Northern Europe, vol. 21. Turnhout: Brepols Publishing, 2013). xxiv + 552 pp online review * {{navedi knjigo |author=Calkins, Robert G. |year=1983 |title=Illuminated Books of the Middle Ages. |url=https://archive.org/details/illuminatedbooks0000calk |publisher=Cornell University Press |isbn=0500233756 |cobiss=514813567 |pages=}} *De Hamel, Christopher. A History of Illuminated Manuscript (Phaidon, 1986) *De Hamel, Christopher. Medieval Craftsmen: Scribes and Illuminations. Buffalo: University of Toronto, 1992. * {{navedi knjigo |author= |editor1=Thomas Kren|editor2=Scot McKendrick|year=2003 |title=Illuminating the Renaissance : the triumph of Flemish manuscript painting in Europe. |url=https://archive.org/details/illuminatingrena0000kren|publisher=Los Angeles, Calif. : J. Paul Getty Museum |isbn=1-903973-28-7 |cobiss= |pages=}} *Liepe, Lena. Studies in Icelandic Fourteenth Century Book Painting, Reykholt: Snorrastofa, rit. vol. VI, 2009. *Morgan, Nigel J., Stella Panayotova, and Martine Meuwese. Illuminated Manuscripts in Cambridge: A Catalogue of Western Book Illumination in the Fitzwilliam Museum and the Cambridge Colleges (London : Harvey Miller Publishers in conjunction with the Modern Humanities Association. 1999– ) * {{navedi knjigo |author=Pächt, Otto |year=1986 |title=Book Illumination in the Middle Ages. |url=https://archive.org/details/bookillumination0000pcht |publisher=Harvey Miller Publishers, London |isbn=0199210608 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Rudy, Kathryn M. |year=2016 |title=Piety in Pieces: How Medieval Readers Customized their Manuscripts. |url=https://archive.org/details/d58f3e57-88c2-44ed-8b57-89cf2790973a |publisher=Cambridge Open Book Publishers |isbn=9781783742356 |cobiss= |pages=}} *Wieck, Roger. "Folia Fugitiva: The Pursuit of the Illuminated Manuscript Leaf". The Journal of the Walters Art Gallery, Vol. 54, 1996. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Illuminated manuscripts}} ===Slike=== *[https://web.archive.org/web/20060917232041/http://www.getty.edu/art/gettyguide/exploreArt?typ=2033122 Illuminated Manuscripts in the J. Paul Getty Museum – Los Angeles] *[http://digital.library.louisville.edu/cdm/landingpage/collection/mss/ Illuminating the Manuscript Leaves] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191101022719/http://digital.library.louisville.edu/cdm/landingpage/collection/mss/ |date=2019-11-01 }} Digitized illuminated manuscripts from the University of Louisville Libraries *[http://dmr.bsu.edu/cdm4/collection.php?CISOROOT=/IlluminManu 15 pages of illuminated manuscripts from the Ball State University Digital Media Repository] *[http://www.thedigitalwalters.org/01_ACCESS_WALTERS_MANUSCRIPTS.html Digitized Illuminated Manuscripts] – Complete sets of high-resolution archival images from the Walters Art Museum ===Viri=== *[http://digital2.library.ucla.edu/viewItem.do?ark=21198/zz0009gx4f UCLA Library Special Collections collection of Medieval and Renaissance manuscripts] *[http://www.bl.uk/catalogues/illuminatedmanuscripts/welcome.htm British Library, catalogue of illuminated manuscripts] *[http://www.kb.nl/manuscripts Collection of illuminated manuscripts.] From the Koninklijke Bibliotheek and Museum Meermanno-Westreenianum in The Hague. *[https://www.fitzmuseum.cam.ac.uk/pharos/images/swf/manuscript/manuscript_5a.html Demonstration of the production of an illuminated manuscript from the Fitzwilliam, Cambridge (Flash player needed)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200114132830/https://www.fitzmuseum.cam.ac.uk/pharos/images/swf/manuscript/manuscript_5a.html |date=2020-01-14 }} *[http://corsair.morganlibrary.org/ICAIntro/ICAintroshortdesc.htm CORSAIR] {{Webarchive|url=http://webarchive.loc.gov/all/20120107004956/http://corsair.morganlibrary.org/ICAIntro/ICAintroshortdesc.htm |date=2012-01-07 }}. Thousands of digital images from the Morgan Library's renowned collection of medieval and Renaissance manuscripts *[http://manuscriptminiatures.com/ Manuscript Miniatures], a collection of illustrations from manuscripts made before 1450 [[Kategorija:Slikarske tehnike]] [[Kategorija:Gotska umetnost]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Iluminirani rokopisi|*]] [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:Evropska kultura]] [[Kategorija:Miniaturno slikarstvo]] {{normativna kontrola}} ge0hs0emx1n8l9qpolwevaxr054fnql 6709178 6709133 2026-07-10T10:09:24Z Ljuba24b 92351 /* Barve */ np 6709178 wikitext text/x-wiki [[Slika:Collectarium.jpg|thumb|right|250px|Iluminiran rokopis ''Collectarium'' iz [[Samostan Stična|samostana Stična]], ok. leta 1180]] [[Image:AberdeenBestiaryFolio004vChristInMajesty.jpg|thumb|250px|Po najstrožji definiciji iluminiranega rokopisa bi bili to samo rokopisi z zlatom ali srebrom, kot je ta miniatura ''Kristusa v slavi'' iz ''Aberdeenskega bestiarija'' (folio 4v).]] '''Iluminirani rokopis''' je [[rokopis]], v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije. V najstrožji definiciji se izraz nanaša samo na rokopise, okrašene z zlatom ali srebrom; vendar se tako v običajni uporabi kot v sodobni znanosti izraz nanaša na kateri koli okrašen ali ilustriran rokopis iz zahodnih tradicij. Primerljiva del na Daljnem vzhodu in Mezoameriki so opisana kot poslikana. Islamski rokopisi se lahko omenjajo kot iluminirani, ilustrirani ali naslikani, čeprav uporabljajo v bistvu iste tehnike kot zahodnjaška dela. Najstarejši vsebinsko Iluminirani rokopisi so iz obdobja od leta 400 do 600 in so nastali v Italiji in [[Vzhodno rimsko cesarstvo|vzhodnem rimskem cesarstvu]]. Njihov pomen ni le v njihovi resnični umetniški in zgodovinski vrednosti, temveč tudi v ohranjanju povezave pismenosti, ki jo ponujajo neiluminirana besedila. Če ne bi bilo samostanskih piscev pozne antike, bi se večina grške in rimske literature izgubila. Kot je že bilo, so vzorci ohranjenih besedil po uporabnosti hudo omejeni na pismeno skupino kristjanov. Iluminacija rokopisov je kot način širjenja starodavnih dokumentov pripomogla k njihovemu ohranjanju in informativni vrednosti v dobi, ko novi vladajoči razredi še niso bili pismeni, vsaj v jeziku, ki se je uporabljal v rokopisih. Večina obstoječih rokopisov je iz [[srednji vek|srednjega veka]], čeprav so mnogi ohranjeni iz [[renesansa|renesanse]], skupaj z zelo omejenim številom iz pozne antike. Večina je verske narave. Zlasti od 13. stoletja naprej je bilo iluminirano vse večje število posvetnih besedil. Večina iluminiranih rokopisov je nastala kot [[kodeks]]i, ki so nadomeščali zvitke. Zelo malo iluminiranih fragmentov je ohranjenih na [[papirus]]u, ki ne traja tako dolgo kot [[pergament]]. Večina srednjeveških rokopisov, iluminiranih ali ne, je bila napisana na pergamentu (najpogosteje telečja, ovčja ali kozja koža), vendar je večina rokopisov, ki so dovolj pomembni za iluminacijo, napisana na najboljši kakovosti pergamenta, imenovanega ''[[velum]]''. Od poznega srednjega veka so rokopise začeli izdelovati na papirju. <ref>Netipična ''Miša iz Silosa'' iz 11. stoletja je iz Španije, v bližini muslimanskih centrov za proizvodnjo papirja v [[Al Andaluz]]. Besedilni rokopisi na papirju postajajo vse pogostejši, vendar se je dražji pergament večinoma uporabljal za iluminirane rokopise do konca obdobja.</ref> Zelo zgodnje tiskane knjige so včasih nastajale s presledki, ki so jih pustili za rubrike in miniature ali pa so jim na robu dajali iluminirane začetnice ali okraske, vendar je uvedba tiskanja hitro privedla do upada iluminacije. Iluminirani rokopisi so nastajali še naprej v zgodnjem 16. stoletju, vendar v veliko manjšem številu, večinoma za zelo bogate. So med najpogostejšimi predmeti ohranjenimi iz srednjega veka; več tisoč jih je preživelo. So tudi najboljši primerki srednjeveškega slikarstva in najbolje ohranjeni. Dejansko so za mnoga področja in časovna obdobja edini ohranjeni primeri slikanja. == Zgodovina == Umetnostni zgodovinarji razvrščajo iluminirane rokopise v njihova zgodovinska obdobja in vrste, vključno z (vendar ne omejeno na) poznoantičnimi, otoškimi, karolinškimi, otonskimi, romanskimi, gotskimi in renesančnimi rokopisi. Je tudi nekaj primerov iz poznejših obdobij. To je vrsta knjige, ki je najpogosteje močno in bogato iluminirana, včasih znana kot 'razstavna knjiga', med različnimi obdobji. V prvem tisočletju so bili to najverjetneje evangeliariji, kot so [[Knjiga iz Lindisfarna]] in [[knjiga iz Kellsa]]. V romanskem obdobju je nastalo veliko velikih iluminiranih celovitih Biblij - ena na Švedskem potrebuje tri knjižničarje, da jo dvignejo. Številni psalterji so bili močno iluminirani tako v tem kot v gotskem obdobju. Posamezne kartice ali plakati iz veluma, usnja ali papirja so bili v širšem obtoku s kratkimi zgodbami ali legendami o življenju svetnikov, vitezov ali mitoloških osebnosti, celo zločinskih, družbenih ali čudežnih dogodkov; priljubljenih dogodkov, ki so jih pripovedovalci zgodb in potujoči igralci na veliko prosto uporabljali za podporo svojih iger. Končno je bil ''horarij'' (molitvenik) zelo pogosto osebna pobožna knjiga bogatega laika, v gotski dobi pogosto bogato iluminiran. Številni so vsebovali miniature, okrašene začetnice in cvetne obrobe. Papir je bil redek in večina molitvenikov je bila sestavljena iz listov pergamenta, narejenih iz kože živali, običajno ovc ali koz. Druge knjige, tako liturgične kot ne, so bile ves čas iluminirane. Bizantinski svet je rokopise izdeloval v svojem slogu, katerih različice so se razširile na druga pravoslavna in vzhodnokrščanska območja. Muslimanski svet in zlasti [[Iberski polotok]] s svojimi tradicijami pismenosti, ki jih prekinja srednji vek, je bil ključnega pomena za posredovanje starodavnih klasičnih del iz arabskega in grškega sveta za potrebe naraščajočih intelektualnih krogov in univerzam zahodne Evrope skozi 12. stoletje, saj so tam nastajale številne knjige in na papirju prvič v Evropi, z njimi pa celotne razprave o znanostih, zlasti o astrologiji in medicini, kjer je bila iluminacija potrebna, da bi besedilo imelo bogate in natančne prikaze. V gotskem obdobju, ki je na splošno povečalo proizvodnjo teh artefaktov, so bila iluminirana tudi bolj posvetna dela, kot so kronike in literarna dela. Premožni ljudje so začeli graditi osebne knjižnice; Filip Drzni je imel verjetno največjo osebno knjižnico tistega časa sredi 15. stoletja, po ocenah naj bi imel okoli 600 iluminiranih rokopisov, medtem ko jih je več njegovih prijateljev in partnerjev imelo več deset. [[File:Books in the monastery museum (5494269533).jpg|thumb|Osvetljeni rokopisi, shranjeni v etiopski pravoslavni cerkvi iz 16. stoletja v Ura Kidane Mehret, polotok Zege, [[jezero Tana]], [[Etiopija]].]] Do 12. stoletja je bila večina rokopisov izdelanih v samostanih, da bi jih lahko dodali v knjižnico ali po prejemu naročila, bogatemu zavetniku. Večji samostani so pogosto imeli ločena območja za menihe, ki so se specializirali za izdelavo rokopisov, imenovanih [[skriptorij]]. Znotraj zidov skriptorija so bila individualizirana območja, kjer je menih lahko sedel in delal rokopis, ne da bi ga motili bratje. Če skriptorij ni bil na voljo, so bile ločene majhne sobe namenjene kopiranju knjig; bile so postavljeni tako, da je imel vsak pisar zase okno, ki je bilo odprto za hodnik [[križni hodnik|križnega hodnika]]. <ref name="autogenerated1962">Putnam A.M., Geo. Haven. Books and Their Makers During The Middle Ages. Vol. 1. New York: Hillary House, 1962. Print.</ref> Ločitev teh menihov od preostalih v samostanu kaže na to, kako so bili ti menihi v njihovi družbi spoštovani. Do 14. stoletja so samostanski menihi, ki so pisali v skriptoriju, skoraj v celoti popustili komercialnim urbanim skriptorijem, zlasti v Parizu, Rimu in na Nizozemskem. Medtem ko se postopek ustvarjanja iluminiranega rokopisa ni spremenil, je bil prehod iz samostanov v komercialne prostore radikalen korak. Povpraševanje po rokopisih je naraslo do te mere, da so v samostanskih knjižnicah začeli uporabljati posvetne pisce in iluminatorje.<ref>De Hamel, 57</ref> Ti posamezniki so pogosto živeli blizu samostana in se na primer oblačili kot menihi vsakič, ko so vstopili v samostan, vendar so ga ob koncu dneva smeli zapustiti. V resnici so bili iluminatorji pogosto dobro znani in cenjeni in mnoge njihove identitete so ohranjene.<ref>De Hamel, 65</ref> Najprej je bil rokopis poslan rubrikatorju, ki je (v rdeči ali drugi barvi) dodal naslove, podnaslove, začetnice poglavij in podpoglavij, opombe in tako naprej in potem - če bi knjigo želeli ilustrirati - je bila poslana iluminatorju. Rubrikacija je bil eden od več korakov v srednjeveškem procesu izdelave rokopisov. Izvajalci rubriciranja, tako imenovani rubrikatorji, so bili specializirani pisarji, ki so dobili besedilo od prvotnega pisarja rokopisa in ga za poudarek dopolnili z dodatnim besedilom v rdečem črnilu. Izraz izhaja iz latinščine ''rubrico'' – 'obarvati rdeče'. V primeru rokopisov, ki so bili prodani na trg, bi se o pisanju »nedvomno najprej razpravljalo med naročnikom in pisarjem (ali pisarjevem zastopniku) a le do trenutka, ko je bilo delo predano iluminatorju, ko ni bilo več možnosti za popravke«. <ref>De Hamel, Christopher. Medieval Craftsmen: Scribes and Illuminations. Buffalo: University of Toronto, 1992. p. 60.</ref> == Tehnike == [[File:Roman de la Rose f. 28r (Author at writing desk).jpg|thumb|Avtor rokopisa na svoji pisalni mizi. 14. stoletje]] Iluminacija je bila zapleten in pogosto drag postopek. Po navadi je bila rezervirana za posebne knjige, na primer oltarno Biblijo. Premožni ljudje so pogosto imeli bogato iluminirane horarije, ki so določali molitve, primerne za različne čase liturgičnega dne. V zgodnjem srednjem veku je večina knjig nastajala v samostanih, bodisi za lastno uporabo, za predstavitev ali po naročiluo. Vendar so v velikih mestih nastajali komercialni skriptoriji, zlasti Parizu, v Italiji in na Nizozemskem, do konca 14. stoletja pa je obstajala pomembna industrija, ki je proizvajala rokopise, vključno z agenti, ki bi sprejemali naročila od daleč, s podrobnostmi o heraldiki kupca in svetniki osebnega interesa zanj (za koledar horarija). Do konca obdobja so bile številne slikarke tudi ženske, morda predvsem v Parizu. === Besedilo === Besedilo je bilo običajno napisano, preden so rokopis iluminirali. Listi pergamenta ali veluma so bili razrezani do ustrezne velikosti. Po načrtovanju splošne postavitve strani (vključno z začetnimi velikimi črkami in obrobami) je bila stran rahlo urejena s koničasto palico in pisar se je lotil dela z lončkom s črnilom in bodisi ostrim gosjim ali drugim peresom. Pisava je bila odvisna od lokalnih običajev in okusov. Robustna rimska pisma zgodnjega srednjega veka so postopoma popustila pisavam, kot sta ''Uncial'' in ''pol-Uncial'', zlasti na Britanskih otokih, kjer so se razvili izraziti pisavi, kot sta otoška majuskula in minuskula. Tršata, bogato teksturirana [[gotica]] je bila prvič opažena okoli 13. stoletja in je bila še posebej priljubljena v poznejšem srednjem veku. Pred tem tako skrbno načrtovana »tipična gotica v teh gotskih letih bi prikazala stran, na kateri so bile črke utesnjene in natisnjene v format, v katerem prevladujejo ogromne okrašene velike začetnice, ki so se spuščale iz besedila ali ilustracij« <ref>Anderson, Donald M. The Art of Written Forms: The Theory and Practice of Calligraphy. New York: Holt, Rinehart and Winston, Inc, 1969. Print.</ref>. Da bi preprečili pojavljanje tako slabo izdelanih rokopisov in iluminacij, je bil po navadi najprej izdelan tekst, za dekoracijo pa so ostali prazni prostori. To predvideva, da je pisar zelo skrbno načrtoval, še preden je pero spustil v pergament. Če sta bila pisec in iluminator ločena, je načrtovalno obdobje omogočilo vsakemu posamezniku dovolj prostora. === Postopek iluminacije === [[Image:Illumination process.svg|thumb|Pogost postopek iluminacije rokopisov od nastanka do vezave]] [[Image:Illumination_execution.gif|thumb|'''Izvedba iluminacije'''<br /> I.Pike z grafitnega prahu ustvarijo oris II. Srebrne črte risbe so skicirane III. Ilustracija je narisana s črnilom IV. Površina je pripravljena za nanos zlatega listja V. Zlati listi so položeni VI. Zlati list je požgan, da postane sijajen in odseven VII. Za lepljenje listja so narejeni dekorativni vtisi VIII. Nanašajo se osnovne barve IX. Za dajanje poudarkov se uporabljajo temnejši toni X. Nadaljnje podrobnosti so narisane XI. Za dodajanje podatkov se uporabljajo svetlejše barve XII. Za dokončno iluminacijo se dodajo meje s črnilom]] [[Image:Thomas Becket Murder.JPG|thumb|Iluminiran rokopis iz 13. stoletja, najzgodnejša upodobitev atentata na Tomaža Becketta.]] Naslednji koraki opisujejo podrobno delo, ki je vključeno pri ustvarjanju iluminacij ene strani rokopisa: # Izvedena je bila risba v obliki [[Srebrenka (slikarska tehnika) |srebrenke]] # Uporabljena je pozlata # Uporaba prilagojenih barv # Nadaljevanje prejšnjih treh korakov in dodan obris figur # Risanje s peresom na robu strani # Zadnji korak so naslikane obrobne figure <ref>Calkins, Robert G. "Stages of Execution: Procedures of Illumination as Revealed in an Unfinished Book of Hours." International Center of Medieval Art 17.1 (1978): 61–70. JSTOR.org. Web. 17 April 2010. [https://www.jstor.org/stable/766713]</ref> Iluminacija in dekoracija je bila običajno načrtovana ob začetku dela, prostor pa je bil rezerviran zanjo. Vendar je bilo besedilo običajno napisano, preden se je začela iluminacija. V zgodnjesrednjeveškem obdobju so besedilo in iluminacija pogosto opravljali isti ljudje, običajno menihi, v srednjem veku pa so bile vloge običajno ločene, razen rutinskih začetnic in cvetje; vsaj v 14. stoletju so posvetne delavnice izdelovale rokopise in do začetka 15. stoletja so ustvarile večino najboljšega dela, naročali pa so jih celo samostani. Ko je bilo besedilo popolno, je ilustrator začel delati. Predhodno so bile načrtovane zapletene zasnove, verjetno na voskanih tablicah, skicirkah tistega časa. Oblika je bila nato prenesena ali narisana na velum (verjetno s pomočjo vbodov ali drugih oznak, kot v primeru ''Knjige iz Lindisfarna''). Številni nepopolni rokopisi iz večine obdobij so ohranjeni, kar nam daje dobro predstavo o metodah dela. V večini rokopisov ni bilo slik. V zgodnjem srednjem veku so bili rokopisi bodisi razstavne knjige z zelo popolno iluminacijo, bodisi rokopisi za študij z največ nekaj okrašenimi začetnicami in drugim okrasom. Do romanskega obdobja je imelo veliko več rokopisov okras ali dragocene začetnice, rokopisi za študij pa so pogosto vsebovali nekaj slik, večinoma ne barvnih. Ta trend se je stopnjeval v gotskem obdobju, ko je večina rokopisov imela vsaj nekaj okrasa, precej večji delež pa je imel nekakšne slike. Zlasti razstavne knjige gotskega obdobja so imele zelo zapletene okrašene meje listnih vzorcev, pogosto z majhnimi [[drolerija]]mi. Gotska stran lahko vsebuje več področij in vrst dekoracije: miniaturo v okvirju, okrašeno začetnico na začetku besedila in rob z drolerijami. Pogosto so različni umetniki delali na različnih delih dekoracije. === Barve === Medtem ko je uporaba zlata med najbolj privlačnimi lastnostmi iluminiranih rokopisov, je smela uporaba različnih barv omogočila več plasti razsežnosti. Z verske perspektive »raznolike barve, s katerimi je knjiga ponazorjena, ne predstavljajo nevredno večkratne milosti nebeške modrosti«. Paleta srednjeveškega umetnika je bila široka; delni seznam pigmentov je naveden spodaj. Poleg tega so bile za pripravo pigmentov uporabljene malo zveneče snovi, kot sta urin in ušesno maslo. <ref>[http://www.humanities.uci.edu/spanishandportuguese/spanish/medievaliberia/manuscript_glossary_O-P.html Iberian manuscripts (pigments)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090204181738/http://www.humanities.uci.edu/spanishandportuguese/spanish/medievaliberia/manuscript_glossary_O-P.html |date=2009-02-04 }}29 March 2003</ref> {| class="wikitable" |- ! Barva ! Vir(i) |- ! Rdeča | Barve, ki temeljijo na žuželkah, vključno z: * [[Karmin]], znan tudi kot [[košeniljka]], kjer se [[karminska kislina]] iz žuželke ''Dactylopius coccus'' meša z aluminijevo soljo, da nastane barvilo; * [[Krimson]], znana tudi kot[[Kermes (barvilo) | kermes]], pridobljena iz stenice vrste ''Kermes vermilio'' in * [[Lak (smola)|Lak]], [[škrlat|škrlatno rdeč]] smolnat izloček številnih vrst polkrilcev, predvsem ''[[Kerria lacca]].'' Barve na kemični in mineralni osnovi, vključno z: * [[Saturnovo rdeča barva|Saturnovo rdeča]], kemično [[svinčev tetroksid]], Pb₃O₄</sub>, ki ga v naravi najdemo kot mineral [[minij]] ali izdelan s segrevanjem belega svinca; * [[Cinober rdeča]], kemično [[živosrebrni sulfid]], HgS in ga v naravi najdemo kot mineral [[cinabarit]]; * [[Rjasto rdeča barva |Rjasto rdeča]], kemično hidriran [[železov oksid]], Fe₂O₃·''n'' H₂O a</sub>li zemeljskih</sub> spojin, bogatih z železovimi oksidi |- ! Rumena | Barve na rastlinski osnovi, kot so: * [[Reseda]], predelana iz rastline [[rumeni katanec]]; * [[Kurkuma]], iz rastline ''Curcuma longa'' in * [[Žafran]], redko zaradi stroškov, iz ''Crocus sativus''. Barve na osnovi mineralov, vključno z: * [[Oker]], zemeljski pigment, ki se pojavlja kot mineral [[limonit]] in * [[Avripigment]], kemično [[arzenov trisulfid]], kot As₂S₃. |- ! Zelena | * [[Zeleni volk]] ali patina, kemično [[klor acetat]], Cu(OAc)₂·(H₂O)₂ v preteklosti s kuhanjem [[baker|bakrenih]] plošč v kisu; * [[Malahit]], mineral, ki ga najdemo v naravi, kemično osnovni [[bakrov karbonat]], Cu₂CO₃·(OH)₂ in * ''Kitajska zelena'', rastlinski pigment, pridobljen iz jagod [[Krhlika | krhlike]] (''Rhamnus tinctoria, R. utilis''). |- ! Modra | Snovi na rastlinski osnovi, kot so: * [[Silina]], pridelan iz listov rastline ''Isatis tinctoria'' * [[Indigo]], ki izvira iz rastline ''[[Indigofera tinctoria]]''' in * [[Turnsole]], znan tudi kot folium, barvilo, pripravljeno iz rastline ''[[Crozophora tinctoria]]''. Barve na kemični in mineralni osnovi, vključno z: * [[Ultramarin]], pridobljen iz mineralov [[lazurni kamen|lapis lazuli]] ali [[azurit]] in * [[Kobaltno modra]] |- ! Bela | * [[Beli svinec]], kemično osnovni [[svinčev karbonat]], 2PbCO₃·Pb(OH)₂, zgodovinsko pa so ga izdelali s [[korozija | korozijo]] listov [[svinec|svinca]] s kisom in pokrili s propadajočimi snovmi, kot je gnoj, da se zagotovi potreben [[ogljikov dioksid]] za kemično reakcijo; in * [[Kreda]], kemično [[kalcijev karbonat]], CaCO₃. |- ! Črna | * [[Ogljik]] iz virov, kot so [[saje]], [[oglje]] ali izgorele kosti ali [[slonovina]]; * [[Sepia]] iz črnila, ki ga je proizvedla [[sipa]], običajno za mehanizem za izhod v sili in * [[Železno žolčno črnilo]], rjavo-črno črnilo iz železovih soli in taninske kisline iz rastlinskih virov; [[železov acetat]] so pomešali z izvlečkom hrastove šiške. |- ! Zlata | * Zlate liste ([[zlato]] s kladivom zelo stanjšano) ali zlati prah, vezan z ''[[Gumiarabika|gumiarabiko]]'' (''Senegalia senegal'') ali jajcem; slednje se imenuje ''zlate lupine''. |- ! Srebro | * [[Srebro]], bodisi s srebrnim listjem ali v prahu, kot pri zlatu in * [[Kositer|Kositrni]] list, tudi kot zlato |} === Pozlata === [[Image:Sakramentarz tyniecki 02.jpg|thumb|"Zakramentarij iz Tynieca" iz 11. stoletja je bil napisan z zlatom na vijoličnem ozadju. Nacionalna knjižnica Poljske, Varšava.]] Rokopis ne velja za iluminiran, razen če je ena ali več iluminacij vsebovala zlato folijo ali je bila krtačena z zlatimi pikami, postopek znan kot loščenje. Vključitev zlata namiguje na številne različne možnosti za besedilo. Če je besedilo verske narave, je zlato znak, da se besedilo povzdigne. V zgodnjih stoletjih krščanstva so bili »evangeliariji včasih v celoti napisani v zlatu«.<ref>De Hamel, Christopher. The British Library Guide to Manuscript Illumination: History and Techniques. Toronto: University of Toronto, 2001. Print,52.</ref> Poleg tega, da so besedilu dodali svetleč okras, so pisarji v tistem času menili, da hvalijo Boga z uporabo zlata. V enem posebnem primeru je bilo »Kristuso usmrčen na zlatem ozadju s precej večjim bogastvom sredi neštetih prizorov lova, turnirjev, iger in grotesknih tem«.<ref name="newadvent1910">Brehier, Louis. “Illuminated Manuscripts.” The Catholic Encyclopedia. Vol.9. New York: Robert Appelton Company, 1910. 17 April 2010 http://www.newadvent.org/cathen/09620a.htm</ref> Poleg tega je bilo zlato uporabljeno, če je bil zavetnik, ki je naročil knjigo, ki jo je bilo treba napisati, želel prikazati moč njegovega bogastva. Sčasoma je dodajanje zlata rokopisom postalo tako pogosto, »da se je njegova vrednost kot barometer statusa rokopisa poslabšala«.<ref>De Hamel, Christopher. Medieval Craftsmen: Scribes and Illuminations. Buffalo: University of Toronto, 1992. Print,49.</ref> V tem časovnem obdobju je cena zlata postala tako nizka, da je vključitev v iluminiran rokopis predstavljala le desetino stroškov proizvodnje.<ref name="Brehier">Brehier, Louis. “Illuminated Manuscripts.” The Catholic Encyclopedia. Vol.9. New York: Robert Appelton Company, 1910. 17 April 2010 http://www.newadvent.org/cathen/09620a.htm, page 45.</ref> Z dodajanjem bogastva in globine rokopisa je uporaba zlata pri iluminaciji ustvarila umetnine, ki so še danes cenjene. Nanos zlatega listja ali prahu na iluminacijo je zelo podroben postopek, ki ga lahko izvajajo in uspešno dosežejo le najbolj usposobljeni iluminatorji. Prva podrobnost, ki jo je mojster upošteval pri obdelavi zlata je bila ali naj bi uporablja zlato listje ali zrnca zlata, ki jih je mogoče nanesti s čopičem. Ko delate z zlatim listom, bi koščke tanjšali s kladivom, dokler niso postali »tanjši od najtanjšega papirja«. Uporaba te vrste listov je omogočila, da so številna področja besedila označena z zlatom. Obstajalo je več načinov nanašanja zlata za iluminacijo, eden najbolj priljubljenih je vključeval mešanje zlata z jelenovim lepilom, nato pa so ga »nalili v vodo in ga raztopiti s prstom«.<ref>Blondheim, D.S. "An Old Portuguese Work on Manuscript Illumination." The Jewish Quarterly Review, New Series 19.2 (1928): 97–135. JSTOR. Web. 17 April 2010. <https://www.jstor.org/stable/1451766>.</ref> Ko je zlato postalo mehko in vodljivo v vodi, je bilo pripravljeno za uporabo na strani. Mojstri so morali biti zelo previdni pri nanašanju zlatega lista na rokopis. Zlati listi lahko »primejo že položen pigment, kar uniči zasnovo in drugič, njegovo delovanje je živahno in tvega, da se katera slika že razmaže«. == Zavetniki iluminacije == Samostani so izdelovali rokopise za lastno uporabo; močno iluminirani so bili v zgodnjem obdobju rezervirani za liturgično uporabo, samostanska knjižnica pa je imela bolj preprosta besedila. V zgodnjem obdobju so vladarji pogosto naročali rokopise za svojo osebno uporabo ali kot diplomatska darila, veliko starih rokopisov pa se je še naprej delalo na ta način, tudi v obdobju zgodnje moderne. Zlasti potem, ko je postal priljubljen molitvenik, so bogati posamezniki naročali dela v znak statusa znotraj skupnosti, včasih tudi s portreti donatorjev ali heraldiko: »V prizoru iz Nove zaveze bi bil Kristus prikazan večji kot apostol, kdo bi bil večji od zgolj opazovalca na sliki, medtem ko se skromni darovalec slike ali umetnik sam lahko pojavi kot drobna figura v kotu«. <ref>{{navedi knjigo | edition = 1 | publisher = University of Toronto Press, Scholarly Publishing Division | isbn = 0-8020-8173-8 | last = Hamel | first = Christopher de | title = The British Library Guide to Manuscript Illumination: History and Techniques | url = https://archive.org/details/britishlibrarygu0000deha | page = [https://archive.org/details/britishlibrarygu0000deha/page/20 20] | date = 29 December 2001 }}</ref> Koledar je bil tudi personaliziran, saj beleži praznike lokalnih oz. družinskih svetnikov. Do konca srednjega veka je bilo izdelanih veliko rokopisov za distribucijo prek mreže agentov, prazni prostori pa so bili lahko rezervirani za ustrezno heraldiko, ki jo bo lokalno dodal kupec. Če prikažete neverjetne podrobnosti in bogastvo besedila, dodajanje iluminacije ni bilo nikoli pozno. Vključitev te je dvojna in dodaja vrednost delu, še pomembneje pa je, da nudi nepismenim članom družbe slike, »da se branje zdi bolj živo in morda bolj verodostojno«. <ref>Jones, Susan. "Manuscript Illumination in Northern Europe". In Heilbrunn Timeline of Art History. New York: The Metropolitan Museum of Art, 2000–. http://www.metmuseum.org/toah/hd/manu/hd_manu.htm (October 2002)</ref> == Galerija == <gallery heights="190px" mode="packed"> Image:Bernhard von Clairvaux (Initiale-B).jpg|Sv. Bernard iz Clairvauxa v srednjeveške iluminiranem rokopisu. Image:Monk tasting wine from a barrel.jpg|Menih-kletar pokuša vino iz sodčka, medtem ko napolni vrč. Iz ''Li Livres dou Santé'' avtorja Aldobrandina iz Siene (Francija, konec 13. stoletja). Image:BookDimmaEvangelistPortrait.jpg|''Knjiga iz Dimm'', 8. stoletje, irski žepni molitvenik. Image:Haggadah 15th cent.jpg| Judovski iluminiran rokopis Haggadah za [[Pasha|pasho]] (14. stoletje). Image:Pentecost 01.jpg|Binkošti iz iluminiranega katoliškega liturgičnega rokopisa, c.1310-1320. </gallery> <gallery heights="160px" mode="packed"> Image:Girart de Roussillon (full page).jpg|Poroka Girarta z Berto iz ''Rimskega Girart de Roussillon'', c. 1450 Image:Armenian-manuscript-CIMG1727.JPG|Armenski rokopis iz 1053. Delo Johannesa. Image:Alexander’s third victory over Darius.jpg| Flamska iluminacija prikazuje Aleksandra velikega zmago nad Darejem III. Image:Rochefoucauld Grail.jpg| Rochefoucauldov gral, okoli 1315 File:Ethiopian, Illuminated Manuscript, 18th century.jpg|Etiopski ''iluminiran rokopis'', 18. stoletje, Princeton University Art Museum </gallery> == Sklici in viri == {{sklici|2}} * Verbinc, France. (1979). ''Slovar tujk''. Ljubljana: Cankarjeva založba. * Slovar Slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana, 1979 == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Alexander, Jonathan A.G. |year=1992 |title=Medieval Illuminators and their Methods of Work. |url=https://archive.org/details/medievalillumina0000alex |publisher=Yale University Press |isbn=0300056893 |cobiss=34540288 |pages=}} *Coleman, Joyce, Mark Cruse, and Kathryn A. Smith, eds. The Social Life of Illumination: Manuscripts, Images, and Communities in the Late Middle Ages (Series: Medieval Texts and Cultures in Northern Europe, vol. 21. Turnhout: Brepols Publishing, 2013). xxiv + 552 pp online review * {{navedi knjigo |author=Calkins, Robert G. |year=1983 |title=Illuminated Books of the Middle Ages. |url=https://archive.org/details/illuminatedbooks0000calk |publisher=Cornell University Press |isbn=0500233756 |cobiss=514813567 |pages=}} *De Hamel, Christopher. A History of Illuminated Manuscript (Phaidon, 1986) *De Hamel, Christopher. Medieval Craftsmen: Scribes and Illuminations. Buffalo: University of Toronto, 1992. * {{navedi knjigo |author= |editor1=Thomas Kren|editor2=Scot McKendrick|year=2003 |title=Illuminating the Renaissance : the triumph of Flemish manuscript painting in Europe. |url=https://archive.org/details/illuminatingrena0000kren|publisher=Los Angeles, Calif. : J. Paul Getty Museum |isbn=1-903973-28-7 |cobiss= |pages=}} *Liepe, Lena. Studies in Icelandic Fourteenth Century Book Painting, Reykholt: Snorrastofa, rit. vol. VI, 2009. *Morgan, Nigel J., Stella Panayotova, and Martine Meuwese. Illuminated Manuscripts in Cambridge: A Catalogue of Western Book Illumination in the Fitzwilliam Museum and the Cambridge Colleges (London : Harvey Miller Publishers in conjunction with the Modern Humanities Association. 1999– ) * {{navedi knjigo |author=Pächt, Otto |year=1986 |title=Book Illumination in the Middle Ages. |url=https://archive.org/details/bookillumination0000pcht |publisher=Harvey Miller Publishers, London |isbn=0199210608 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Rudy, Kathryn M. |year=2016 |title=Piety in Pieces: How Medieval Readers Customized their Manuscripts. |url=https://archive.org/details/d58f3e57-88c2-44ed-8b57-89cf2790973a |publisher=Cambridge Open Book Publishers |isbn=9781783742356 |cobiss= |pages=}} *Wieck, Roger. "Folia Fugitiva: The Pursuit of the Illuminated Manuscript Leaf". The Journal of the Walters Art Gallery, Vol. 54, 1996. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Illuminated manuscripts}} ===Slike=== *[https://web.archive.org/web/20060917232041/http://www.getty.edu/art/gettyguide/exploreArt?typ=2033122 Illuminated Manuscripts in the J. Paul Getty Museum – Los Angeles] *[http://digital.library.louisville.edu/cdm/landingpage/collection/mss/ Illuminating the Manuscript Leaves] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191101022719/http://digital.library.louisville.edu/cdm/landingpage/collection/mss/ |date=2019-11-01 }} Digitized illuminated manuscripts from the University of Louisville Libraries *[http://dmr.bsu.edu/cdm4/collection.php?CISOROOT=/IlluminManu 15 pages of illuminated manuscripts from the Ball State University Digital Media Repository] *[http://www.thedigitalwalters.org/01_ACCESS_WALTERS_MANUSCRIPTS.html Digitized Illuminated Manuscripts] – Complete sets of high-resolution archival images from the Walters Art Museum ===Viri=== *[http://digital2.library.ucla.edu/viewItem.do?ark=21198/zz0009gx4f UCLA Library Special Collections collection of Medieval and Renaissance manuscripts] *[http://www.bl.uk/catalogues/illuminatedmanuscripts/welcome.htm British Library, catalogue of illuminated manuscripts] *[http://www.kb.nl/manuscripts Collection of illuminated manuscripts.] From the Koninklijke Bibliotheek and Museum Meermanno-Westreenianum in The Hague. *[https://www.fitzmuseum.cam.ac.uk/pharos/images/swf/manuscript/manuscript_5a.html Demonstration of the production of an illuminated manuscript from the Fitzwilliam, Cambridge (Flash player needed)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200114132830/https://www.fitzmuseum.cam.ac.uk/pharos/images/swf/manuscript/manuscript_5a.html |date=2020-01-14 }} *[http://corsair.morganlibrary.org/ICAIntro/ICAintroshortdesc.htm CORSAIR] {{Webarchive|url=http://webarchive.loc.gov/all/20120107004956/http://corsair.morganlibrary.org/ICAIntro/ICAintroshortdesc.htm |date=2012-01-07 }}. Thousands of digital images from the Morgan Library's renowned collection of medieval and Renaissance manuscripts *[http://manuscriptminiatures.com/ Manuscript Miniatures], a collection of illustrations from manuscripts made before 1450 [[Kategorija:Slikarske tehnike]] [[Kategorija:Gotska umetnost]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Iluminirani rokopisi|*]] [[Kategorija:Knjige]] [[Kategorija:Evropska kultura]] [[Kategorija:Miniaturno slikarstvo]] {{normativna kontrola}} fadeziegl3p7dtg4xaqdteia9d304g1 2 240887 6709032 6708310 2026-07-09T20:24:05Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6709032 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik53 - Gavrilo Dožić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik54 - Danica Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik55 - Vikentij Prodanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik56 - Ivan Đurić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik58 - Vojislav Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik59 - Novo pokopališče, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik60 - Biljana Vilimon]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik61 - Menih Hawkeye]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik62 - Margaret Mitchell]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik63 - Aleksandar Šešelj]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik64 - Hamdija Pozderac]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik65 - Sulejman Ugljanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik66 - Dragoljub Mićunović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik67 - German Đorić]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] ilvr13ryic0vqad0ij2emc971z6synp 0 245299 6708921 6668184 2026-07-09T15:45:56Z Sporti 5955 /* Dirka po Franciji */ 2026 6708921 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain pass | name = Col du Tourmalet | photo = Le col du Tourmalet réaménégé en 2023.jpg | photo_caption = Vrh Col du Tourmaleta | elevation_m = 2115 | elevation_ref = <ref>[http://www.geoportail.gouv.fr/accueil?c=0.145111,42.908194&z=0.000316906&l=GEOGRAPHICALGRIDSYSTEMS.MAPS.3D$GEOPORTAIL:OGC:WMTS@aggregate(1)&permalink=yes IGN map]</ref> | traversed = [[D918]] | map = Francija | map_caption = Lega Col du Tourmalet | map_size = | label = Col du Tourmalet | coordinates = {{coord|42|54|29.5|N|0|8|42.4|E|region:FR|display=inline,title}} | location = [[Hautes-Pyrénées]], Francija | range = [[Pirineji]] | topo = }} '''Col du Tourmalet''' je z 2115 metri nadmorske višine najvišji cestni [[prelaz]] v [[Francija|francoskem]] delu [[Pireneji|Pirenejev]]. Je v [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Hautes-Pyrénées]] in povezuje vzhodno ležečo dolino [[Campan]] z zahodnejšo dolino ''Baréges'' (občina [[Luz-Saint-Sauveur]]). Vzpon nanj iz slednje doline je z višinsko razliko 1404 metre dolg 19 km, pri čemer je povprečni naklon 7,4 %, največji 10,2 % blizu vrha prelaza. Iz vzhodne strani je dolg 17 km, na višini pridobi 1268 metrov, povprečni naklon je 7,4 %, največji pa 10 %. Ob vzhodnem vznožju prelaza na višini 1800 metrov leži največje zimsko-športno središče v Pirenejih ''La Mongie'', z žičnico povezano z 2872 metrov visokim [[Pic du Midi de Bigorre|Pic du Midijem]], na vrhu katerega stoji observatorij. == Dirka po Franciji == [[Slika:Tour de France 1910 01 Octave Lapize.jpg|thumb|right|250px|Vzpon na Tourmalet prvič na [[Dirka po Franciji 1910|Dirki po Franciji 1910]]]] [[File:Tour de France 2010, andy en alberto op de tourmalet (14868015984).jpg|thumb|right|250px|[[Alberto Contador]] (levo) in [[Andy Schleck]] na Col du Tourmaletu med [[Dirka po Franciji 2010|Dirko po Franciji 2010]]]] [[Slika:Tadej Pogacar Jonas Vingegaard Sepp Kuss.jpg|sličica|250px|[[Tadej Pogačar]], [[Jonas Vingegaard]] in [[Sepp Kuss]] (z leve) v 6. etapi [[Dirka po Franciji 2023|Dirke po Franciji 2023]]]] Col du Tourmalet je eden najznamenitejših vzponov na [[Dirka po Franciji|kolesarski dirki po Franciji]]. Vanjo je bil vključen več kot katerikoli drugi prelaz z začetkom že leta [[Tour de France 1910|1910]], z zadnjim v letu [[Tour de France 2026|2026]] pa je dosegel številko 91. Leta 1974 in 2010 je prelaz gostil dirko dvakrat: prvič kot ciljno prizorišče in drugič - v naslednji etapi - kot prizorišče gorskega letečega cilja. Leta 2019 je prelaz predstavljal cilj 14. etape. Na prelazu stoji doprsni spomenik Jacquesu Goddetu, direktorju Toura v letih 1936–1987 in velik spomenik prvemu zmagovalcu prelaza, francoskemu kolesarju [[Octave Lapize|Octavu Lapizeju]]. === Cilj etape === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !Leto !Etapa !Štart etape !Razdalja (km) !Kategorija !Zmagovalec etape !Nosilec [[rumena majica|rumene majice]] |- |[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |17 |[[Saint-Lary-Soulan]] |119 | 1 |align=left|{{Flagathlete |[[Jean-Pierre Danguillaume]]|FRA}} |align=left|{{Flagathlete |[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |17 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |174 |[[Hors Catégorie|HC]] |align=left|{{Flagathlete |[[Andy Schleck]]|LUX}} |align=left|<s>{{Flagathlete |[[Alberto Contador]]|ESP}}</s> |- |[[Dirka po Franciji 2019|2019]] |14 |[[Tarbes]] |117.5 |[[Hors Catégorie|HC]] |align=left|{{Flagathlete |[[Thibaut Pinot]]|FRA}} |align=left|{{Flagathlete |[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |} === Gorski cilj === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- !Leto !Etapa !Kategorija !Štart !Cilj !Prvi na vrhu |- |[[Dirka po Franciji 1910|1910]] |10 | |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Bayonne]] |align=left|{{Flagathlete| [[Octave Lapize]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1911|1911]] |10 | |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Bayonne]] |align=left|{{Flagathlete |[[Paul Duboc]] |FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1912|1912]] |10 | |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Bayonne]] |align=left|{{Flagathlete |[[Odile Defraye]] |BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1913|1913]] |6 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Philippe Thys (kolesar)|Philippe Thys]] |BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1914|1914]] |6 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Firmin Lambot]] |BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1919|1919]] |6 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Honore Barthelemy]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1920|1920]] |6 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Firmin Lambot]] |BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1921|1921]] |6 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Hector Heusghem]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1923|1923]] |6 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Robert Jacquinot]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1924|1924]] |6 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Ottavio Bottecchia]]|ITA}} |- |[[Dirka po Franciji 1925|1925]] |8 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Omer Huyse]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1926|1926]] |10 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Odiel Taillieu]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1927|1927]] |11 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Nicolas Frantz]]|LUX}} |- |[[Dirka po Franciji 1928|1928]] |9 | |[[Hendaye]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Camille Van de Casteele]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1929|1929]] |9 | |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Victor Fontan]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1930|1930]] |9 | |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Benoît Fauré]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1931|1931]] |9 | |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jef Demuysere]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1932|1932]] |5 | |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Benoît Fauré]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1933|1933]] |18 | |[[Tarbes]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Vicente Trueba]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1934|1934]] |15 | |[[Tarbes]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[René Vietto]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1935|1935]] |15 | |[[Perpignan]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Sylvère Maes]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1936|1936]] |16 | |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Sylvère Maes]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1937|1937]] |15 | |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Julián Berrendero]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1938|1938]] |8 | |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Gino Bartali]]|ITA}} |- |[[Dirka po Franciji 1939|1939]] |9 | |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Toulouse]] |align=left|{{Flagathlete |[[Edward Vissers]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1947|1947]] |15 |1 |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jean Robic]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1948|1948]] |8 |1 |[[Lourdes]] |[[Toulouse]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jean Robic]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1949|1949]] |11 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- |[[Dirka po Franciji 1950|1950]] |11 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] |align=left|{{Flagathlete |[[Kléber Piot]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1951|1951]] |14 |1 |[[Tarbes]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jean Diederich]]|LUX}} |- |[[Dirka po Franciji 1952|1952]] |18 |1 |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Fausto Coppi]]|ITA}} |- |[[Dirka po Franciji 1953|1953]] |11 |1 |[[Cauterets]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jean Robic]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1954|1954]] |12 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Federico Bahamontes]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1955|1955]] |18 |1 |[[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Miguel Poblet]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1957|1957]] |18 |1 |[[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[José Manuel Ribeiro da Silva]]|POR}} |- |[[Dirka po Franciji 1959|1959]] |10 |1 |[[Bayonne]] |[[Bagnères-de-Bigorre]] |align=left|{{Flagathlete |[[Armand Desmet]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1960|1960]] |11 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Kurt Gimmi]]|SUI}} |- |[[Dirka po Franciji 1961|1961]] |17 |1 |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Marcel Queheille]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1962|1962]] |17 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] |align=left|{{Flagathlete |[[Federico Bahamontes]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1963|1963]] |10 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Bigorre]] |align=left|{{Flagathlete |[[Raymond Poulidor]]|FRA}} <br /> {{Flagathlete |[[Federico Bahamontes|Bahamontes]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1964|1964]] |16 |1 |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Julio Jiménez (kolesar)|Julio Jiménez]]|ESP}} <br />{{Flagathlete |[[Federico Bahamontes|Bahamontes]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1965|1965]] |9 |1 |[[Dax, Landes|Dax]] |[[Bagnères-de-Bigorre]] |align=left|{{Flagathlete |[[Julio Jiménez (kolesar)|Julio Jiménez]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1967|1967]] |17 |1 |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Julio Jiménez (kolesar)|Julio Jiménez]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1968|1968]] |8 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jean-Pierre Ducasse]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1969|1969]] |17 |1 |[[La Mongie]] |[[Mourenx]] |align=left|{{Flagathlete |[[Eddy Merckx]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1970|1970]] |19 |1 |[[Bagnères-de-Bigorre]] |[[Mourenx]] |align=left|{{Flagathlete |[[Andrés Gandarias]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1971|1971]] |16 |1 |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Gourette]]&ndash;[[Eaux-Bonnes|les-Eaux-Bonnes]] |align=left|{{Flagathlete |[[Lucien Van Impe]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1972|1972]] |8 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Roger Swerts]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1973|1973]] |14 |1 |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Bernard Thévenet]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1974|1974]] |18 |1 |[[Bagnères-de-Bigorre]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Gonzalo Aja]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1975|1975]] |11 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Saint-Lary-Soulan]] [[Pla d'Adet]] |align=left|{{Flagathlete |[[Lucien Van Impe]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1976|1976]] |15 |1 |[[Saint-Lary-Soulan]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Francisco Galdós]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1977|1977]] |2 |1 |[[Auch]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Lucien Van Impe]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1978|1978]] |11 |1 |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Saint-Lary-Soulan]] [[Pla d'Adet]] |align=left|{{Flagathlete |[[Michel Pollentier]]|BEL}} |- |[[Dirka po Franciji 1980|1980]] |13 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Raymond Martin (French cyclist)|Raymond Martin]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1983|1983]] |10 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jose Patrocinio Jimenez|Patrocinio Jimenez]]|COL}} |- |[[Dirka po Franciji 1985|1985]] |17 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Toulouse]] |[[Luz-Ardiden]] |align=left|{{Flagathlete |[[Pello Ruiz-Cabestany]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1986|1986]] |13 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Superbagnères]] |align=left|{{Flagathlete |[[Dominique Arnaud]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1988|1988]] |15 |[[Hors Catégorie|HC]] | [[Saint-Girons, Ariège|Saint-Girons]] |[[Luz-Ardiden]] |align=left|{{Flagathlete |[[Laudelino Cubino]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1989|1989]] |10 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Cauterets]] |[[Superbagnères]] |align=left|{{Flagathlete |[[Robert Millar]]|GBR}} |- |[[Dirka po Franciji 1990|1990]] |16 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Blagnac]] |[[Luz-Ardiden]] |align=left|{{Flagathlete |[[Miguel Martinez-Torres]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1991|1991]] |13 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Jaca]] | [[Val-Louron]] |align=left|{{Flagathlete |[[Claudio Chiappucci]]|ITA}} |- |[[Dirka po Franciji 1993|1993]] |17 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Tarbes]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Tony Rominger]]|SUI}} |- |[[Dirka po Franciji 1994|1994]] |12 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Lourdes]] |[[Luz-Ardiden]] |align=left|{{Flagathlete |[[Richard Virenque]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1995|1995]] |15 |[[Hors Catégorie|HC]] | [[Saint-Girons, Ariège|Saint-Girons]] |[[Cauterets]]–[[Crêtes du Lys]] |align=left|{{Flagathlete |[[Richard Virenque]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 1997|1997]] |9 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Loudenvielle]] |align=left|{{Flagathlete |[[Javier Pascual-Rodriguez]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 1998|1998]] |10 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Alberto Elli]]|ITA}} |- |[[Dirka po Franciji 1999|1999]] |16 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Lannemezan]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Alberto Elli]]|ITA}} |- |[[Dirka po Franciji 2001|2001]] |14 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Tarbes]] |[[Luz-Ardiden]] |align=left|{{Flagathlete |[[Sven Montgomery]]|SUI}} |- |[[Dirka po Franciji 2003|2003]] |15 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Bagnères-de-Bigorre]] |[[Luz-Ardiden]] |align=left|{{Flagathlete |[[Sylvain Chavanel]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2006|2006]] |11 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Tarbes]] |[[Val d'Aran]]&ndash;[[Pla-de-Beret]] |align=left|{{Flagathlete |[[David de la Fuente]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 2008|2008]] |10 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Hautacam]] |align=left|{{Flagathlete |[[Rémy Di Gregorio]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2009|2009]] |9 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Saint-Gaudens, Haute-Garonne|Saint-Gaudens]] |[[Tarbes]] |align=left|<s>{{Flagathlete |[[Franco Pellizotti]]|ITA}}</s> |- |[[Dirka po Franciji 2010|2010]] |16 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |align=left|{{Flagathlete |[[Christophe Moreau]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2011|2011]] |12 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Cugnaux]] |[[Luz-Ardiden]] |align=left|{{Flagathlete |[[Jérémy Roy (kolesar)|Jérémy Roy]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2012|2012]] |16 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Thomas Voeckler]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2014|2014]] |18 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Hautacam]] |align=left|{{Flagathlete |[[Blel Kadri]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2015|2015]] |11 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Cauterets]] |align=left|{{Flagathlete |[[Rafał Majka]]|POL}} |- |[[Dirka po Franciji 2016|2016]] |8 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Bagnères-de-Luchon]] |align=left|{{Flagathlete |[[Thibaut Pinot]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2018|2018]] |19 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Lourdes]] |[[Laruns]] |align=left|{{flagathlete|[[Julian Alaphilippe]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2021|2021]] |18 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Luz Ardiden]] |align=left|{{flagathlete|[[Pierre Latour]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2023|2023]] |6 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Tarbes]] |[[Cauterets]] (Cambasque) |align=left|{{flagathlete|[[Tobias Halland Johannessen]]|NOR}} |- |[[Dirka po Franciji 2024|2024]] |14 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Saint-Lary-Soulan]] [[Pla d'Adet]] |align=left|{{flagathlete|[[Oier Lazkano]]|ESP}} |- |[[Dirka po Franciji 2025|2025]] |14 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Superbagnères]] |align=left|{{flagathlete|[[Lenny Martinez]]|FRA}} |- |[[Dirka po Franciji 2026|2026]] |6 |[[Hors Catégorie|HC]] |[[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |[[Gavarnie-Gèdre]] |align=left|{{flagathlete|[[Tadej Pogačar]]|SLO}} |} ==Sklci== {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Col du Tourmalet}} * [http://www.tourmalet.fr/ Tourmalet website] {{in lang|fr}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tourmalet}} [[Kategorija:Cestni prelazi v Franciji]] [[Kategorija:Dirka po Franciji]] [[Kategorija:Pireneji]] h0s0uujdbsw07yg019vhjcvvblzcax7 0 257585 6709203 5928497 2026-07-10T10:59:06Z Engelbert 76895 pp 6709203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Frederick Sleigh Roberts, 1st Earl Roberts | nickname = »Bobs« | allegiance = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | branch = [[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] | serviceyears = 1851–1904 | rank = [[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] | unit = | commands = | battles = [[Druga afganistanska vojna]]<br />[[Druga burska vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Frederick Sleigh Roberts, 1st Earl Roberts''' [[Baronet|Bt]], [[Viktorijin križec|VC]], [[Red podvezice|KG]], [[Red svetega Patrika|KP]], [[Red kopeli|GCB]], [[Red za zasluge (Commonwealth)|OM]], [[Red zvezde Indije|GCSI]], [[Red indijskega imperija|GCIE]], [[Her Majesty's Most Honourable Privy Council|PC]], [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[30. september]] [[1832]], † [[14. november]] [[1914]]. Med drugim je bil: * [[vrhovni poveljnik, Indija]] (1885–1893), * [[vrhovni poveljnik, Irska]] (1895–1900) in * [[vrhovni poveljnik Britanske kopenske vojske]] (1900–1904). == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, 1st Earl Roberts, Frederick Sleigh}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Patrika]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Veterani druge afganistanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Guvernerji Natala]] [[Kategorija:Vrhovni poveljniki Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Britanski prejemniki Viktorijinega križca]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] d0dxldtagkl7pcg9yeetv6gyq4hvmzv 6709206 6709203 2026-07-10T11:06:03Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Frederick Sleigh Roberts, 1st Earl Roberts | nickname = »Bobs« | allegiance = {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | branch = [[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] | serviceyears = 1851–1904 | rank = [[Feldmaršal (Združeno kraljestvo)|Feldmaršal]] | unit = | commands = | battles = [[Druga afganistanska vojna]]<br />[[Druga burska vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Frederick Sleigh Roberts, 1st Earl Roberts''' [[Baronet|Bt]], [[Viktorijin križec|VC]], [[Red podvezice|KG]], [[Red svetega Patrika|KP]], [[Red kopeli|GCB]], [[Red za zasluge (Commonwealth)|OM]], [[Red zvezde Indije|GCSI]], [[Red indijskega imperija|GCIE]], [[Her Majesty's Most Honourable Privy Council|PC]], [[Britanci|britanski]] [[feldmaršal]], * [[30. september]] [[1832]], † [[14. november]] [[1914]]. Med drugim je bil: * [[vrhovni poveljnik, Indija]] (1885–1893), * [[vrhovni poveljnik, Irska]] (1895–1900) in * [[vrhovni poveljnik Britanske kopenske vojske]] (1900–1904). == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, 1st Earl Roberts, Frederick Sleigh}} [[Kategorija:Britanski feldmaršali]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Patrika]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Indije]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Vrhovni poveljniki Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Britanski prejemniki Viktorijinega križca]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]] kbhu54k39hvbgaclyirrmcjxob595ui 0 269379 6708928 6706294 2026-07-09T16:13:46Z Pv21 142817 Opozciija, pogajanja 6708928 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Politik |name = Robert Golob | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=1. junij 2022 | term_end=4. junij 2026 |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (1999–2002)<br>[[Pozitivna Slovenija|PS]] (2011–2013)<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] (2013–2014)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022−) |order1=[[Gibanje Svoboda|Predsednik Gibanja Svobode]] |termstart1=26. januar 2022 |president = [[Borut Pahor]]<br>[[Nataša Pirc Musar]] |predecessor = [[Janez Janša]] |successor = Janez Janša |order2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start2=10. april 2026 |term_end2= |term_start3=13. maj 2022 |term_end3=25. maj 2022 |image=<!-- WD --> }} '''Robert Golob''' [róbert golób], [[Slovenci|slovenski]] [[elektroinženir]], [[poslovnež]] in [[politik]], [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik 15. vlade Republike Slovenije]] ter trenutni [[Gibanje Svoboda|predsednik Gibanja Svoboda]], * [[23. januar]] [[1967]], [[Šempeter pri Gorici]]. Golob je po končanem doktoratu na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] leta 1994 svojo kariero začel kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Georgia Institute of Technology v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. V času [[4. vlada Republike Slovenije|tretje Drnovškove vlade]] je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil v [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno demokracijo Slovenije]] (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]] (PS), kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]], ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval v [[Gibanje Svoboda]] (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]]. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada republike Slovenije]] je v koaliciji Gibanja Svoboda, [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (SD) in [[Levica (Slovenija)|Levice]] mandat nastopila 1. junija 2022. Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije na [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv na [[Vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]] je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024 [[Palestina|Palestino]] priznala kot samostojno državo. == Mladost in izobraževanje== Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]].<ref>dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220425091443/https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 |date=2022-04-25 }}, vpogled: 25. 4. 2022.</ref> Njegov oče [[Valentin Golob]] je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnazijo Nova Gorica]].<ref name=":4" /> Študiral je na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]], kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.<ref name=24ur1>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-s-cela-energetske-druzbe-poletel-na-vrh-vlade.html|title=Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade|date=24. 4. 2022|accessdate=25. 4. 2022|website=24ur.com}}</ref> Po končanem doktoratu je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Robert Golob|url=https://lest.fe.uni-lj.si/sl/alumni/prof-dr-robert-golob/|website=Laboratorij za energetske strategije|accessdate=2024-02-26|language=sl-SI}}</ref> == Poslovna kariera == Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.<ref>{{Navedi splet|title=Dr Robert Golob - Chairman GEN-I {{!}} Business Investor Guide|url=https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|website=web.archive.org|date=2021-04-19|accessdate=2024-02-26|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419003032/https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006{{Cn}} je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=»Ni konec. Zdaj se šele začne.«|url=https://www.mladina.si/212057/ni-konec-zdaj-se-sele-zacne/|website=Mladina.si|accessdate=2024-02-26}}</ref> == Politična kariera == V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju [[Energetika|energetike]]. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije]] na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vodstvo - GEN-I|url=https://gen-i.si/o-gen-i/vodstvo/#dr-robert-golob|website=gen-i.si|accessdate=2022-01-24}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/626cf387c58f3/kdo-je-bodoci-voditelj-nase-drzave-robert-golob|website=Novice Svet24|accessdate=2023-04-10|language=sl|date=30. april 2022}}</ref> Leta 2011 je postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]], kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovno poročilo|last=Pavlič|first=Jernej|publisher=Zavezništvo Alenke Bratušek|url=https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|page=4|year=2014|access-date=2022-02-01|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513120131/https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|url-status=dead}}</ref> Po slabem nastopu stranke na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah leta 2014]] se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti [[Kromberk]]-[[Loke, Nova Gorica|Loke]], njen član pa je ostal do leta 2022.<ref>https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210418145219/https://nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/|date=2021-04-18}}, vpogled: 30. 4. 2022.</ref> === Gibanje Svoboda (2022–) === [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|thumb|215x215px|Kongres stranke [[Gibanje Svoboda]]|levo]] 24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=STA|accessdate=2022-01-24|date=24. januar 2022}}</ref> Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje [[Gibanje Svoboda]]. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].{{Navedi vir}} 20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil z [[Novi koronavirus|novim koronavirusom]], zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pozitiven na koronavirus|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-pozitiven-na-novi-koronavirus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-20|date=18. april 2022}}</ref> 24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]], njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087 |title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi" |last=Kosmač |first=Gorazd |date=2022-04-25 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija |first1=Ana |last1=Svenšek |first2=Tanja |last2=Kozorog Blatnik |first3=Aljoša |last3=Masten |first4=Gregor |last4=Cerar |first5=Miha |last5=Zavrtanik |first6=Larisa |last6=Daugul |first7=Aleksandra K. |last7=Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl|date=26. april 2022}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Slovesnost ob zaključku izgradnje in začetku rednega obratovanja električnega daljnovoda Cirkovce-Pince - 2. 12. 2022 - 52538335530.jpg|sličica|Z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)]] 25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref name="PV_MMC">{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|date=2022-05-25|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2022-05-26}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ne-moremo-imeti-podjetij-ki-imajo-najvecje-dobicke-med-najvecjo-energetsko-draginjo/628667|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi [[Nacionalni preiskovalni urad]] preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-veliko-ljudi-hodi-po-sloveniji-in-maha-z-mojim-imenom/|website=N1|date=2022-12-16|accessdate=2022-12-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladina-robert-golob-in-gen-i-preiskujeta-policija-in-tozilstvo-594733|website=siol.net|accessdate=2022-12-17|language=sl|date=16. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-in-tozilstvo-naj-bi-preiskovala-gen-i-in-goloba.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-17|date=16. december 2022}}</ref> Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042997614|website=Dnevnik|date=2022|accessdate=2023-10-25|archive-date=2023-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231029095738/https://www.dnevnik.si/1042997614|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-ukinitev-oziroma-preoblikovanje-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/674207|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bo-znano-ali-bo-vlada-ukinila-dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-610701|website=siol.net|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-robert-golob-bo-zacasno-prevzel-vodenje-ministrstva-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-07|language=sl}}</ref> Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan|Uroša Brežana]] ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [[Irena Šinko|Ireno Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ministrica-sinko-in-minister-brezan-odhajata-zaradi-neustreznega-ukrepanja/683616|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=N1|date=2023-10-03|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , N.|last=P}}</ref> Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> [[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Golob z [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] v poplavljeni Črni na Koroškem (avgust 2023)]] [[Slika:Predsednik vlade dr. Golob na vrhu Evropske politične skupnosti 18.7.2024 -4.jpg|levo|sličica|Golob na vrhu [[Evropska politična skupnost|Evropske politične skupnosti]] (julij 2024)]] Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-prevec-se-ukvarjamo-sami-s-sabo-vatovec-treba-se-je-vprasati-kaj-je-namen-rekonstrukcije/686064|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/golob-sokiral-koalicijske-partnerje-s-stevilom-ministrstev-ki-jih-zeli-imeti-413966|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica, [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]], [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]], [[Resni.ca]], z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob pojasnil, kako je izbral predsednike strank, ki jih vabi na kosilo. Resni.ce tja ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-se-delovnega-kosila-pri-premierju-golobu-ne-bo-udelezila/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175189226|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte je konec maja 2026 premierju Golobu poslal pismo, v katerem je Slovenijo obtožil spodkopavanja zavezništva in manipuliranja s podatkov glede obrambnih izdatkov, ko je vlada v zavezništvu dogovorjeno mejo dveh odstotkov bruto domačega proizvoda skušala doseči tudi z naložbami, ki med obrambne izdatke ne spadajo.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte pisal Golobu in ga obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rutte-pisal-golobu-in-ga-obtozil-manipuliranja-s-stevilkami-glede-izdatkov-za-obrambo-2805434/|website=www.dnevnik.si|date=2026-05-28|accessdate=2026-06-24|language=sl}}</ref> Brez teh vložkov naj bi Slovenija za obrambo namenila le približno 1,6 odstotka BDP, kar je okoli 300 milijonov evrov manj od Natovih zahtev.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Rutte okrcal Slovenijo: Spodkopavate našo kolektivno varnost {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/rutte-slovenski-obrambni-izdatki-nizji-za-300-milijonov-evrov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Slovenija ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov BDP-ja za obrambo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rutte-slovenija-ne-izpolnjuje-cilja-dveh-odstotkov-bdp-ja-za-obrambo/785653|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-24|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> Iz kabineta predsednika vlade so odgovorili, da zagovarjajo širše razumevanje varnosti" in da so z dvema odstotkoma dosegli najvišji obseg sredstev do tedaj.<ref name=":2" /> Filozof in publicist [[Boris Vezjak]] je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodniku [[Janez Janša|Janezu Janši]].<ref>{{Citat|title=Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175193802|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof [[Slavoj Žižek]] pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.<ref>{{Navedi splet|title=Slavoj Žižek: To je prva vlada, ki je dregnila v težke probleme in jih začela spreminjati|url=https://vecer.com/slovenija/slavoj-zizek-to-je-prva-vlada-ki-je-dregnila-v-tezke-probleme-in-jih-zacela-spreminjati-10396472|website=Večer|date=2025-11-04|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ==== Kazenska ovadba ==== [[Tatjana Bobnar]] je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-zaslisanju-tatjane-bobnar-dogovorila-sva-se-da-policijo-ocisti-jansistov/685927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=T. K. B. , Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bobnar-in-lindav-ostro-o-pritiskih-goloba-na-policijo-nadaljuje-jansevo-delo/|website=N1|date=2023-10-23|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , M.|last=O}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-po-odmevnem-pricanju-tatjane-bobnar-le-ena-stvar-ki-jo-je-povedala-drzi/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-premier-robert-golob-vplival-na-prelozitev-datuma-aretacije-ruskih-vohunov/686133|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Nejc Furlan, TV|last=Slovenija}}</ref> Novembra 2023 je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/blog/2023/11/20/obvestilo-o-uvedbi-preiskave-zoper-predsednika-vlade-2/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2023-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-zaradi-domnevnih-pritiskov-na-nekdanjo-notranjo-ministrico-preiskuje-premierja-goloba/688838|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-20|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.<ref>{{Navedi splet|title=Policija ovadila premierja Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-ovadila-premierja-goloba-zaradi-obtozb-o-vmesavanju-v-delo-policije/724407|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobu očitano kaznivo dejanje dajanja daril; Lindav: Kdo tukaj laže, bo javnost sama presodila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golobu-ocitano-kaznivo-dejanje-dajanja-daril-lindav-kdo-tukaj-laze-bo-javnost-sama-presodila/724442|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob o svojih izjavah, kdaj je spoznal Tatjano Bobnar: Šlo je za lapsus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-o-svojih-izjavah-kdaj-je-spoznal-tatjano-bobnar-slo-je-za-lapsus/724656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> 13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo''«'', razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=KPK: Golob kršil integriteto. Ta odgovarja: Edini očitek sta dva SMS-a {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-premier-golob-krsil-integriteto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.<ref name=":0" /> ==== Afera Karigador ==== Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnika [[Tomaž Subotič|Tomaža Subotiča]] v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodov [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrične klinike Ljubljana]] in [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]]. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.<ref>{{Navedi splet|title=Premier pod lupo KPK: Je bil dopust v zameno za imenovanje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-pod-lupo-kpk-je-bil-dopust-v-zameno-za-imenovanje.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Golob odločno zavrača namigovanja. Pirnat ga poziva k odstopu|url=https://www.24ur.com/novice/kpk-je-uvedla-preiskavo-predhodni-preizkus-zoper-predsednika-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.<ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador premierju Golobu očita nasprotje interesov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-karigador-premierju-golobu-ocita-nasprotje-interesov/759912|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Bobnar očitke Golobu zožil na dve SMS-sporočili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-bobnar-ocitke-golobu-zozil-na-dve-sms-sporocili/760015|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> Golobov odvetnik [[Stojan Zdolšek]] je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.<ref>{{Navedi splet|title=DNS: Da politiki in njihovi zastopniki odgovarjajo novinarjem, ni svobodna izbira, temveč dolžnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dns-da-politiki-in-njihovi-zastopniki-odgovarjajo-novinarjem-ni-svobodna-izbira-temvec-dolznost/760124|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki Tarče [[Nataša Markovič]], ki je dejala, da sta bili s kolegico [[Barbara Pance|Barbaro Pance]] pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."<ref>{{Navedi splet|title=TikTok - Make Your Day|url=https://www.tiktok.com/@natassamarkovic/video/7558852903226576150?is_from_webapp=1&sender_device=pc&web_id=7559208221883614742|website=www.tiktok.com|accessdate=2025-10-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Markovič o cenzuri Tarče: Golobova vlada poskuša utišati kot še nobena prej|url=https://radio.ognjisce.si/sl/291/novice/40857/novinarka-markovic-o-cenzuri-tarce-golobova-vlada-poskusa-utisati-kot-se-nobena-prej.htm|website=Radio Ognjišče|date=2025-10-09|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije [[Robert Šumi]] je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.<ref>{{Navedi splet|title=Šumi: Golobov odvetnik s svojimi izjavami škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sumi-golobov-odvetnik-s-svojimi-izjavami-skodi-pravni-drzavi-in-spodjeda-zaupanje-v-njeno-delovanje/760233|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> === Opozicija === Na državnozborskih volitvah leta 2026 je Gibanje Svoboda doživela precejšen upad podpore, a še vedno osvojila največ, 338.102 glasov oziroma 28,66 odstotka, s tem pa 29 poslanskih sedežev. Drugouvrščeno Slovensko demokratsko stranko je prehitela za manj kot odstotek. Golob je izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, kasneje jo je imenoval »vlada narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> je povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnilo, kakor tudi sodelovanje v morebitni novi Golobovi vladi.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> V začetku aprila 2026 so stranke Nova Slovenija, [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]] oblikovale tako imenovani tretji blok sredinskih strank.<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> 17. aprila so Demokrati končali pogajanja z Golobom, saj da so presegla meje političnega dialoga, Gibanje Svoboda pa je njihovo odločitev označilo za politično prevaro. Tretji blok se je kasneje uskladil s SDS in oblikoval vlado, v kateri pa ni bilo Resnice, Svoboda, SD in Levica pa so postale opozicijske stranke. Golobov premierski mandat je tako potekel 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Primopredaja poslov med predsednikom vlade Janezom Janšo in dr. Robertom Golobom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-primopredaja-poslov-med-predsednikom-vlade-janezom-janso-in-dr-robertom-golobom/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-04|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> Ob predaji poslov nasledniku Janezu Janši je ocenil, da zapušča varno in stabilno državo v dobri kondiciji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši zaželel modrosti. Janša: Hvala za dobro narejeno, napačno bomo popravljali {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/primopredaja-poslov-in-prva-seja-vlade-rs.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> 7. julija 2026 je Golob napovedal ustanovitev tako imenovane [[Vlada v senci|vlade v senci]], v kateri bi pod njegovim vodstvom sodelovali tako politični kot nepolitični predstavniki.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v senci za prihodnost Slovenije - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/predsednik/vlada-v-senci-za-prihodnost-slovenije/|website=gibanjesvoboda.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-09|language=en-US}}</ref> Po Golobovih besedah bi v več skupinam ustvarjali predloge ukrepov, ki bi bili alternativni ukrepom četrte Janševe vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal vlado v senci: "Obstaja boljša alternativa od tega, kar spremljamo danes"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-napovedal-vlado-v-senci-obstaja-boljsa-alternativa-od-tega-kar-spremljamo-danes/|website=N1|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Če bi še vedno imeli vlado, bi nam z našimi argumenti uspelo prepričati tudi poveljništvo Nata"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ce-bi-se-vedno-imeli-vlado-bi-nam-z-nasimi-argumenti-uspelo-prepricati-tudi-poveljnistvo-nata/787506|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2023 (53415137945).jpg|sličica|Golob s [[Tina Gaber|Tino Gaber]]]]Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.<ref name=":4" /><ref name=24ur1/><ref>{{Navedi splet|title=Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/veste-kdo-je-zena-roberta-goloba-nasli-smo-njeno-fotografijo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-03-28|language=sl-si|date=26. april 2022}}</ref> Od jeseni 2022 biva v Ljubljani, skupaj s partnerko [[Tina Gaber|Tino Gaber]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-golob-ekskluzivno-v-oddaji-preverjeno-s-tino-in-otroki-zivimo-skupaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-03-28|language=sl|date=28. marec 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/robert-golob-spregovoril-o-tini-gaber-602813|website=siol.net|accessdate=2023-03-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-gaber-partnerka-predsednika-vlade-roberta-goloba-intervju/|website=N1|date=2023-02-28|accessdate=2023-03-28|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref> s katero sta se poročila septembra 2025.<ref>{{Navedi novice|title=(FOTO) Izmenjavo prstanov pospremila pesem Sreča na vrvici, obred vodil Janković|date=2025-09-06|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-je-povabljen-in-kdo-ni-povabljen-na-poroko-leta-2753501/|newspaper=Dnevnik|accessdate=2025-09-06}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Vlade Republike Slovenije}} {{15VladaSLO}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Robert}} [[Kategorija:Robert Golob| ]] [[Kategorija:Šempetrčani]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] n4ijr57b085wv6rfqabyelzkzh2b35j 10 269824 6708996 6059233 2026-07-09T18:43:37Z Pinky sl 2932 posodobitev 6708996 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Full citation parameters== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Edition, series, volume==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Three authors, a volume, and an edition. Ampersand (&amp;) forced before final author's name. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). }} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> cuh3imvmvml7xr889epyshmvra0m7fw 6709003 6708996 2026-07-09T18:48:28Z Pinky sl 2932 /* Datumi */ 6709003 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Full citation parameters== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Edition, series, volume==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Three authors, a volume, and an edition. Ampersand (&amp;) forced before final author's name. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> kkh3brvqy6s9yy2kwz6kdt5veqnci4t 6709005 6709003 2026-07-09T18:51:36Z Pinky sl 2932 /* Splet */ tn 6709005 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Full citation parameters== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Edition, series, volume==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Three authors, a volume, and an edition. Ampersand (&amp;) forced before final author's name. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007| publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> a8nvsfkvjmj1ofdba9r16ypre7fpk48 6709006 6709005 2026-07-09T18:57:33Z Pinky sl 2932 /* Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki */ pp isbn 6709006 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Full citation parameters== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Edition, series, volume==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Three authors, a volume, and an edition. Ampersand (&amp;) forced before final author's name. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007| publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> g5db8as9zyvwopogmk46ij7cwhquc99 6709007 6709006 2026-07-09T18:58:40Z Pinky sl 2932 /* Full citation parameters */ sl 6709007 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Vsi parametri== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Edition, series, volume==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Three authors, a volume, and an edition. Ampersand (&amp;) forced before final author's name. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007| publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> o8ko6kq6s9acddp4rrg6vmlc6awsuzd 6709008 6709007 2026-07-09T18:59:06Z Pinky sl 2932 /* Opombe */ 6709008 wikitext text/x-wiki {{For2|predlogo {{Navedi vir}} |{{Tl|Navedi vir}}}} {{Documentation subpage}} <!-- Categories go where indicated at the bottom of this page, please; interwikis go to Wikidata (see also: [[Wikipedia:Wikidata]]). --> {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{Cascade-protected template}}}} {{#ifeq: {{PAGENAME}}|{{ROOTPAGENAME}}|{{High-risk}}}} {{csdoc|lua|lua=yes}} Predloga '''Citat''' ali '''Citation''' generira sklice (navedke) za knjigo, periodični tisk, prispevke pri skupinskem delu, patent ali spletne strani. Vrsto navedbe določi tako, da pregleda, kateri parametri so uporabljeni. Kot velja za druge predloge za navajanje, se lahko tudi ta predloga uporabi ali v sklicih na koncu besedila (med oznakami {{tag|ref}} tags) ali v razdelku, ki navaja vire. Ta predloga uporablja isto kodo [[WP:Lua|Lua]] kot predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|slog navajanja 1 (CS1)]] , vendar s parametri, ki spremenijo izpisano oblikovanje v [[Pomoč:Slog navajanja 2|slog navajanja 2 (CS2)]]. Če uporabite pravilne parametre, bo izpis te predloge popolnoma enak izpisu namenskih predlog Navadi, kot sta {{Tl|Navedi knjigo}} in {{Tl|Navedi splet}}, z eno pomembno izjemo: predloga Vitat privzeto ločuje podatke z vejicami, medtem ko predloge Navedi privzeto uporabljajo pike. Kljub temu lahko pri obeh vrstah predlog poljubno preklopite med pikami in vejicami s pomočjo dodatnega parametra. Ne glede na to, katere predloge uporabljate (ali če virov sploh ne navajate s predlogami), morajo imeti vse navedbe v končnem besedilu članka enak in usklajen format. Opombe: * vsa imena parametrov morajo biti zapisana z malimi črkami. * Nevidni unicode znaki za presledke (glejte [[Pomoč:Napake CS1#invisible char|seznam]]) bodo sprožili napakovno sporočilo. Če so se ti znaki pojavili nenamerno, jih odstranite. Če pa so tam namerno, jih obvezno zamenjajte z ustreznim HTML-zapisom (npr. <code>&amp;ZeroWidthSpace;</code>). ==Preprost navedek== Ta razdelek pokriva najpogosteje uporabljene parametre. Kopirate lahko vodoravno ali navpično obliko spodaj in nato dodate dodatne parametre s celotnega seznama. Razmiki in vrstni red parametrov znotraj predloge niso pomembni in ne vplivajo na izpisano besedilo. <code><nowiki>{{Citat |last= |first= |year= |title= |publisher= |publication-place= |page= |url= |access-date=}}</nowiki></code> {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last = | first = | year = | title = | publisher = | publication-place = | page = | url = | access-date = }}</pre> |} * '''last''': Avtorjev priimek. Ne uporabljajte istočasno z '''author'''. * '''first''': Avtorjevo osebno ime/imena. * '''year''': Leto avtorstva ali objave. Obvezno za uporabo s povezavami iz [[:Predloga:Harvard citation]], razen če {{para|date}} določa tako mesec kot leto. * '''title''': Naslov dela. Obvezen je za spletne sklice. * '''publisher''': Ime založnika. Izpustite izraze, kot so ''Založba'', ''Co.'', ''Inc.'', ''Ltd.'', itd.. Običajno se ne vključi, kadar gre za periodično publikacijo, ki ima svoj članek na Wikipediji. (e.g. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', ''[[Newsweek]]''). ** '''publication-place''' (ali '''place''' ali '''location'''): Lokacija izdaje. Če je navedenih več mest, navedi prvega, ki je omenjen ali lokacijo glavne pisarne izdajatelja. Ta parameter izpustite kadar je publikacija periodika, katere ime vsebuje tudi lokacijo (mpr. ''The New York Times'', ''The Times of India'') * '''page''': Za uporabo ko navajate ena sama stran. Pred številko strani doda "str.". Ne uporabljajte hkrati s parametrom '''pages'''. * '''url''': [[Uniform resource locator|URL]] spletne strani, kjer se nahaja publikacija. Če url vsebuje dvojne narekovaje, jih morate zakodirati kot "%22". ** '''access-date''': Datum<ref group="n" name="dates" /> dostopa do url-ja. ===Zgled=== {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} </syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Vsi parametri== Ti parametri se lahko uporabijo za vse vrste publikacij. Vsi so neobvezni, zamik pa je uporabljen zgolj za združevanje povezanih elementov&nbsp;— ti so lahko medsebojno izključujoči, kjer je to označeno. Nekatera imena z vezajem se lahko zapišejo tudi brez vezajev. {| class="wikitable" |- | <pre>{{Citat | last1 = | first1 = | author-link1 = | last2 = | first2 = | author-link2 = | display-authors = | author-mask1 = | author-mask2 = | collaboration = | date = | year = | orig-date = | location = | editor-last1 = | editor-first1 = | editor-link1 = | editor-last2 = | editor-first2 = | editor-link2 = | display-editors = | editor-mask1 = | editor-mask2 = | title = | script-title = | trans-title = | title-link = | url = | url-access = | format = | department = | website = | script-website = | trans-website = | type = | series = | language = | interviewer-last1 = | interviewer-first1 = | interviewer-link1 = | interviewer-last2 = | interviewer-first2 = | interviewer-link2 = | display-interviewers = | interviewer-mask1 = | interviewer-mask2 = | translator-last1 = | translator-first1 = | translator-link1 = | translator-last2 = | translator-first2 = | translator-link2 = | display-translators = | translator-mask1 = | translator-mask2 = | others = | name-list-style = | edition = | publication-place = | publisher = | publication-date = | minutes = | time-caption = | time = | page = | pages = | at = | no-pp = | arxiv = | asin = | asin-tld = | bibcode = | bibcode-access = | biorxiv = | citeseerx = | doi = | doi-access = | doi-broken-date = | eissn = | hdl = | hdl-access = | isbn = | ismn = | issn = | jfm = | jstor = | jstor-access = | lccn = | medrxiv = | mr = | oclc = | ol = | ol-access = | osti = | osti-access = | pmc = | pmc-embargo-date = | pmid = | rfc = | sbn = | ssrn = | s2cid = | s2cid-access = | zbl = | id = | url-status = | archive-url = | archive-format = | archive-date = | access-date = | via = | quote-page = | quote-pages = | quote = | script-quote = | trans-quote = | mode = | ref = | postscript = }} </pre> |} ==Parametri== ===Sintaksa=== {{csdoc|syntax|lua=yes}} {{csdoc|sep_comma|lua=yes}} ===COinS=== {{csdoc|coins|lua=yes}} ===Kaj je novega=== {{csdoc|whats new}} ===Nezaželeni parametri=== {{csdoc|deprecated|lua=yes}} ===Opis=== ====Avtorji==== {{csdoc|author|lua=yes||contributor=yes|others=yes}} ====Uredniki==== {{csdoc|editor|lua=yes}} ====Naslovi==== {{csdoc|title|lua=yes|title_format=italics}} {{csdoc|chapter|lua=yes}} {{csdoc|type|lua=yes}} {{csdoc|language|lua=yes}} ====Datumi==== {{csdoc|date|lua=yes}} ====Work==== {{csdoc|journal|lua=yes}} ====Založnik==== {{csdoc|publisher|lua=yes}} ====Edition, series, volume==== {{csdoc|edition|lua=yes}} {{csdoc|series|lua=yes}} {{csdoc|volume|lua=yes}} ====Lokacije znotraj vira==== {{csdoc|pages|lua=yes}} ====URL==== {{anchor|url}}{{csdoc|url}} ====Chapter URL==== {{anchor|chapterurl}}{{csdoc|chapterurl|lua=yes}} ====Sidro==== {{distinguish|#Identifikatorji}} {{further|#Navedki s sidri}} {{csdoc|ref|lua=yes}} ====Identifikatorji==== {{distinguish|#Sidro}} {{anchor|id1}}{{csdoc|id1|lua=yes}} {{anchor|id2}}{{csdoc|id2|lua=yes}} ====Citati (quote)==== {{csdoc|quote|lua=yes|cs2=yes}} ====Opcije za izpis==== {{csdoc|display|lua=yes|cs2=yes}} ====Zahtevana naročnina ali registracija==== {{csdoc|registration|lua=yes}} ==Primeri== ===Knjige=== {| class="wikitable" |- | style="width: 30%; | Three authors, a volume, and an edition. Ampersand (&amp;) forced before final author's name. | <pre>{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} </pre> | style="width: 30%; |{{Citat | last1 = Lincoln | first1 = A. | last2 = Washington | first2 = G. | last3 = Adams | first3 = J. | name-list-style = amp | title = All the Presidents' Names | publisher = The Pentagon | place = Home Base, New York | volume = XII | edition = 2. | year = 2007 }} |} ===Splet=== {| class="wikitable" |- | Spletna stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://nrhp.focus.nps.gov/ | title = NPS Focus | work = National Register of Historic Places | publisher = [[National Park Service]] | access-date = 30. november 2010 | ref = none }} |- | Arhivirana stran | <syntaxhighlight lang="wikitext">{{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007 | publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http:// liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007 }} </syntaxhighlight> | {{Citat | url = http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | title = Earth's Atmosphere | access-date = 25. oktober 2007| publisher = [[NASA|National Aeronautics and Space Administration]] | year = 1995 | author = NASA | archive-url = https://web.archive.org/web/20071013232332/http://liftoff.msfc.nasa.gov/academy/space/atmosphere.html | archive-date = 13. oktober 2007}} |} ===Časopisi, revije in druga periodika=== {| class="wikitable" |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Hill | first = Marvin S. | title = Joseph Smith and the 1826 Trial: New Evidence and New Difficulties | journal = BYU Studies | volume = 12 | issue = 2 | year = 1976 | pages = 1–8 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/12.2Hill.pdf }} |- | Časopisni članek z več avtorji in identifikatorjem | <pre>{{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} </pre> | {{Citat | last1 = Mandelkern | first1 = M | last2 = Elias | first2 = J | last3 = Eden | first3 = D | last4 = Crothers | first4 = D | display-authors = 2 | title = The dimensions of DNA in solution | journal = J Mol Biol | volume = 152 | issue = 1 | pages = 153–161 | year = 1981 | pmid = 7338906 | doi = 10.1016/0022-2836(81)90099-1 }} |- | Časopisni članek | <pre>{{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/ IL/sain1872.htm#100179 }} </pre> | {{Citat | last = Smith | first = Joseph III | author-link = Joseph Smith III | title = Last Testimony of Sister Emma | newspaper = The Saints' Herald | location = Plano, IL | volume = 26 | issue = 19 | date = 1. oktober 1879 | page = 289 | url = http://www.sidneyrigdon.com/dbroadhu/IL/sain1872.htm#100179 }} |} ===Prispevki na konferencah in javna predavanja=== {| class="wikitable" |- | Prispevek na konferenci | <pre>{{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} </pre> | {{Citat | last = Sullivan | first = D.B. | contribution = Time and frequency measurement at NIST: The first 100 years | year = 2001 | title = 2001 IEEE Int'l Frequency Control Symp. | publisher = National Institute of Standards and Technology | contribution-url = http://tf.nist.gov/timefreq/general/pdf/1485.pdf }} |- | Predavanje | <pre>{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} </pre> |{{Citat | last = Habicht | first = Christian | contribution = Hellenistic Athens and her Philosophers | year = 1988 | title = David Magie Lecture, Princeton University Program in the History, Archaeology, and Religions of the Ancient World | publisher = Princeton University | page=14 }} |} ===Deli knjig, vključno z enciklopedijskimi članki=== {| class="wikitable" |- |Rokopis, objavljen v zbirki |<pre>{{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | last = Bidamon | first = Emma Smith | author-link = Emma Hale Smith | chapter = Letter to Emma S. Pilgrim | orig-date = 27. marec 1876 | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | publication-date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Delo z urednikom, vendar brez avtorja | <pre>{{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} </pre> | {{Citat | editor-last = Vogel | editor-first = Dan | title = Early Mormon Documents | volume = 1 | publisher = Signature Books | date = 1996 | isbn = 1-56085-072-8 }} |- | Enciklopedijski članek z imenovanim avtorjem | <pre>{{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year=1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | last = Kramer | first = Martin | author-link = Martin Kramer | year = 1999 | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |- | Enciklopedijski članek brez imenovanega avtorja | <pre>{{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | publisher = Fitzroy Dearborn | location = London | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} </pre> | {{Citat | title = Bernard Lewis | editor-last = Boyd | editor-first = Kelley | year = 1999 | encyclopedia = Encyclopedia of Historians and Historical Writing | volume = 1 | pages = 719–720 | location = London | publisher = Fitzroy Dearborn | url = http://www.geocities.com/martinkramerorg/BernardLewis.htm }} |} ===Ponovne objave ali urejeni citati v članku v periodični publikaciji=== {| class="wikitable" |- | Rokopis, urejen in objavljen v reviji | <pre>{{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }}</pre> | {{Citat | last = Knight | first = Joseph Sr. | year = 1833 | editor-last = Jessee | editor-first = Dean | title = Joseph Knight's Recollection of Early Mormon History | journal = BYU Studies | volume = 17 | issue = 1 | publication-date = 1976 | page = 35 | url = https://byustudies.byu.edu/shop/PDFSRC/17.1Jessee.pdf }} |- | okopis, ki je bil napisan ob določenem času in kraju, nato pa objavljen v periodičnem tisku ob drugem času in kraju s komentarjem urednika. | <pre>{{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} </pre> | {{Citat | last = Klingensmith | first = Philip | type = Affidavit | date = September 5, 1872 | place = Lincoln County, Nevada | title = Mountain Meadows Massacre | editor-last = Toohy | editor-first = Dennis J. | journal = Corinne Daily Reporter | publication-date = 24. september 1872 | publication-place = Corinne, Utah | volume = 5 | issue = 252 | page = 1 | url = http://udn.lib.utah.edu/u?/corinne,5359 }} |} ===Sporočilo za javnost=== {| class="wikitable" |- | Sporočilo za javnost s citatom | <pre>{{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} </pre> | {{Citat | url = https://www.apple.com/pr/library/2010/04/05ipad.html | title = Apple Sells Over 300,000 iPads First Day | publisher = Apple Inc | access-date = 10. april 2010 | quote = in the US as of midnight Saturday, April 3 | ref = none}} |} ==Navedki s sidri== {{distinguish|#Identifikatorji}} Ta predloga lahko ustvari navedbo vira, ki jo je mogoče kombinirati s [[Wikipedija:Navajanje virov]]#kratki sklici|kratkimi sklici]] ali [[WP:PAREN|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila)]]. To stori tako, da ustvari [[HTML element#Sidro|HTML sidra]], ki vsebuje ID. Poseben parameter{{para|ref}} ustvari ID sidra, ki je primeren za predloge za [[Harvardski navedekharvardsko navajanje]], kot je {{tl|harv}}, kot je opisano v naslednjem razdelku; ID sidro se ustvari privzeto. Če želite onemogočiti ustvarjanje sidra, določite {{para|ref|none}}. ID lahko določite tudi neposredno z uporabo parametra {{para|ref|<var>ID</var>}}. Na primer, predpostavimo, da razdelek''Sklici'' vsebuje naslednjo kodo: * <code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}}</nowiki></code> ki ustvari navedek: * {{Citat |author=Sigmund Freud |title=Civilization and Its Discontents |date=1930 |ref=CivDis}} Nato koda "<code><nowiki>([[#CivDis|Freud 1930]])</nowiki></code>" ustvari navedek v oklepaju "([[#CivDis|Freud 1930]])" , ki vsebuje wikipovezavo do navedbe vira (poskusite klikniti na wikipovezavo). ===Sidra za predloge Harvardskih navedkov=== ID-ji, ki so združljivi s predlogami za harvardsko navajanje, kot je {{tl|harv}}, se izračunajo iz priimkov avtorjev (ali urednikov, če avtorji niso navedeni) in leta citiranega vira. Na primer, koda "<code><nowiki>{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>" ustvari harvardski navedek "{{harv|Wright|Evans|1851|p=ix}}", ki vodi prek wikipovezave do navedbe vira, katere koda in videz sta prikazana spodaj: * <code><nowiki>{{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}}</nowiki></code> * {{Citat |last1=Wright |first1=Thomas |last2=Evans |first2=R. H. |title=Historical and Descriptive Account of the Caricatures of James Gillray |location=London |publisher=Henry G. Bohn |date=1851 |oclc=59510372}} V tem primeru predloga {{tl|citat}} določi, predloga {{tl|harv}} uporabi HTML ID "<code>CITEREFWrightEvans1851</code>", ki je sestavljen z združitvijo niza "<code>CITEREF</code>" »CITEREF« s priimki avtorjev in letom. Za ustvarjanje takšnih ID-jev se lahko uporabi predloga {{tl|harvid}}, na primer, <code><nowiki>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</nowiki></code> ustvari "<code>{{harvid|Wright|Evans|1851}}</code>". Sorodne metode, ki v besedilu pustijo le številko, vključujejo uporabo predloge {{tl|harvnb}} znotraj html kode <nowiki><ref></ref></nowiki> ali samostojno uporabo predloge {{tl|sfn}}. Zgornji primer bi bil <code><nowiki><ref>{{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}}</ref></nowiki></code> ali <code><nowiki>{{sfn|Wright|Evans|1851|p=ix}}</nowiki></code>, pri čemer oba načina ustvarita sklic, kot je: :17. {{harvnb|Wright|Evans|1851|p=ix}} Uporabijo se priimki le prvih štirih avtorjev; imena ostalih avtorjev se ne združujejo v ID. Če imena avtorjev niso navedena, se namesto njih uporabijo priimki urednikov. Uporabijo se priimki določeni s parametri {{para|last1}} (ali {{para|last}}), {{para|last2}}, {{para|last3}} in {{para|last4}}, ter podobno za {{para|editor1-last}} itd. in za {{para|inventor1-last}} itd. Če je navedeno polno ime, priimek pa ni posebej določen, ta predloga vrne polno ime, vendar takšna uporaba ni priporočljiva. Na primer, v kodi "<code><nowiki>{{Citat |author=Sigmund Freud |title=The Ego and the Id |date=1923}}</nowiki></code>" ni določenega priimek, zato tega navedka ni mogoče kombinirati s harvardskim navedkom "<code><nowiki>{{harv|Freud|1923}}</nowiki></code>". Da bi bili klici predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}} združljivi, ali zamenjajte "{{para|author|Sigmund Freud}}" z "{{para|first|Sigmund}} {{para|last|Freud}}", ali dodajte "{{para|ref|<nowiki>{{harvid|Freud|1923}}</nowiki>}}" v klic predloge {{tl|citat}}, ali pa dodajte enak parameter ref (na primer, "{{para|ref|EgoId}}") v oba klica predlog {{tl|citat}} in {{tl|harv}}. <!-- This paragraph appears to be outdated and probably needs to be updated to reflect current CS1/CS2 functionality: -->Podobno se uporabi leto, kot ga določa parameter {{para|year}}.Če leto ni navedeno, predloga poskuša izpeljati leto iz parametra {{para|date}} (ali, če datum ni naveden, iz {{para|publication-date}}) z uporabo funkcije [[mw:Help:Extension:ParserFunctions##time|MediaWiki §&nbsp;Time function]]. ===IDji morajo biti enolični === mena, leta in ročno določeni ID-ji morajo biti izbrani tako, da so ID-ji znotraj ene strani enolični; v nasprotnem primeru koda HTML ne bo v skladu s standardi W3C, morebitni sklici na navedbe virov pa ne bodo delovali zanesljivo.Na primer, predpostavimo, da stran vsebuje naslednji dve navedbi z ID-ji, kiki so združljivi s predlogo {{tl|harv}}: * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008a |journal=Pediatrics |volume=121 |issue=4 |pages=e821–e826 |title=Association of Childhood Autism Spectrum Disorders and Loss of Family Income |doi=10.1542/peds.2007-1594 |pmid=18381511 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/121/4/e821}} * {{Citat |last1=Montes |first1=G. |last2=Halterman |first2=J. S. |date=2008b |journal=Pediatrics |volume=122 |issue=1 |pages=e202–e208 |title=Child Care Problems and Employment Among Families with Preschool-aged Children with Autism in the United States |doi=10.1542/peds.2007-3037 |pmid=18595965 |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/full/122/1/e202}} Če bi ti navedbi spremenili tako, da bi pisalo "2008" namesto "2008a" in "2008b", nastala stran ne bi delovala, saj bi obe različni navedbi poskušali uporabiti isti ID "<code>CITEREFMontesHalterman2008</code>". Da bi se izognili tej težavi, navedka ločite tako, da letom dodate pripone, npr. "{{para|date|2008a}}" in "{{para|date|2008b}}", kot je bilo storjeno zgoraj. Vsi harvardski navedki na ti navedbi morajo uporabljati leta z enakimi priponami. Dobra praksa je, da preverite, da članek ne vsebuje podvojenih ID-jev, tako da uporabite [[W3C Markup Validation Service]]. ==Datumi== {{Reflist|group="n"|refs=<ref name="dates" group="n">Zapisi datumov v sklicih članka morajo biti dosledni in enoznačni. Primeri oblik zapisov, ki se uporabljajo v navedbah na Wikipediji, vključujejo: * ''2009'' * ''2009-09-14'' ([[ISO 8601|ISO 8601 standard format]]: YYYY-MM-DD) * ''14. september 2009'' (slovenski zapis) * ''14 September 2009'' (angleški zapis) * ''September 14, 2009'' (angleški zapis) * ''September 2009'' Sistem na slovenski Wikipediji pretvori angleški zapis datumov v slovenskega. Datumi v sklicih ne smejo vsebovati povezav (na primer do istoimenskega članka na Wikipediji). </ref>}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{#invoke:cs1 documentation support|template_data_validate|{{ROOTPAGENAME}}}} <templatedata> { "description": "Predloga Citat ustvari navedek za knjigo, periodični tisk, prispevek v zbranem delu ali spletno stran. Vrsto navedka določi tako, da preveri, kateri parametri so uporabljeni.", "params": { "last": { "label": "Last name", "description": "The surname of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "last1", "author", "author1", "author1-last", "author-last", "surname1", "author-last1", "subject1", "surname", "host", "subject" ], "type": "line", "suggested": true }, "first": { "label": "First name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the author; don't wikilink, use 'author-link' instead", "aliases": [ "given", "author-first", "first1", "given1", "author-first1", "author1-first" ], "type": "line", "suggested": true }, "interviewer": { "label": "Interviewer", "description": "Full name of interviewer(s); separate interviewers with a semicolon (;); wikilink as desired.", "type": "string", "suggested": false }, "title": { "label": "Title of source", "type": "string", "description": "Title of source. Works display in italics and articles surrounded in quotation marks.", "required": true }, "date": { "label": "Date of source", "type": "date", "description": "Full date of source being referenced; do not wikilink; use YYYY-MM-DD or other acceptable formats", "suggested": true }, "url": { "label": "URL of source", "type": "url", "description": "URL of an online location where the text of the publication can be found.", "suggested": true }, "publication-date": { "label": "Publication date", "type": "string", "required": false, "description": "Date of publication when different from the date the work was written. Displays only if year or date are defined and only if different, else publication-date is used and displayed as date. Use the same format as other dates in the article; do not wikilink. Follows publisher; if work is not defined, then publication-date is preceded by \"published\" and enclosed in parenthesis." }, "df": { "label": "Date format", "description": "Sets rendered dates to the specified format", "type": "string" }, "year": { "label": "Year of publication", "description": "Year of the source being referenced; recommended only when date parameter format is YYYY-MM-DD and a CITEREF disambiguator is needed", "type": "number" }, "postscript": { "label": "Postscript", "type": "string", "required": false, "description": "Controls the closing punctuation for a citation; defaults to a period (.); for no terminating punctuation, specify |postscript=none – leaving |postscript= empty is the same as omitting it, but is ambiguous. Ignored if quote is defined." }, "author-mask": { "label": "Author mask", "type": "string", "required": false, "description": "Replaces the name of the first author with em dashes or text. Set author-mask to a numeric value n to set the dash n em spaces wide; set author-mask to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, \"with\". You must still include the values for all authors for metadata purposes. Primarily intended for use with bibliographies or bibliography styles where multiple works by a single author are listed sequentially such as shortened footnotes. Do not use in a list generated by {{reflist}}, <references /> or similar as there is no control of the order in which references are displayed. You can also use editor-mask and translator-mask in the same way." }, "author-mask2": { "label": "Author mask 2", "description": "Replaces the name of the second author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author2-mask" ] }, "author-mask3": { "label": "Author mask 3", "description": "Replaces the name of the third author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author3-mask" ] }, "author-mask4": { "label": "Author mask 4", "description": "Replaces the name of the fourth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author4-mask" ] }, "author-mask5": { "label": "Author mask 5", "description": "Replaces the name of the fifth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author5-mask" ] }, "author-mask6": { "label": "Author mask 6", "description": "Replaces the name of the sixth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author6-mask" ] }, "author-mask7": { "label": "Author mask 7", "description": "Replaces the name of the seventh author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author7-mask" ] }, "author-mask8": { "label": "Author mask 8", "description": "Replaces the name of the eighth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author8-mask" ] }, "author-mask9": { "label": "Author mask 9", "description": "Replaces the name of the ninth author with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing author separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "author9-mask" ] }, "last2": { "label": "Last name 2", "description": "The surname of the second author; don't wikilink, use 'author-link2' instead.", "aliases": [ "author2", "surname2", "author-last2", "author2-last", "subject2" ], "type": "line" }, "first2": { "label": "First name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given2", "author-first2", "author2-first" ] }, "last3": { "label": "Last name 3", "description": "The surname of the third author; don't wikilink, use 'author-link3' instead.", "aliases": [ "author3", "surname3", "author-last3", "author3-last", "subject3" ], "type": "line" }, "first3": { "label": "First name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given3", "author-first3", "author3-first" ] }, "last4": { "label": "Last name 4", "description": "The surname of the fourth author; don't wikilink, use 'author-link4' instead.", "aliases": [ "author4", "surname4", "author-last4", "author4-last", "subject4" ], "type": "line" }, "first4": { "label": "First name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given4", "author-first4", "author4-first" ] }, "last5": { "label": "Last name 5", "description": "The surname of the fifth author; don't wikilink, use 'author-link5' instead.", "aliases": [ "author5", "surname5" ], "type": "line" }, "first5": { "label": "First name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given5" ] }, "last6": { "label": "Last name 6", "description": "The surname of the sixth author; don't wikilink, use 'author-link6' instead.", "aliases": [ "author6", "surname6" ], "type": "line" }, "first6": { "label": "First name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth author; don't wikilink.", "type": "line" }, "last7": { "label": "Last name 7", "description": "The surname of the seventh author; don't wikilink, use 'author-link7' instead.", "aliases": [ "author7", "surname7" ], "type": "line" }, "first7": { "label": "First name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given7" ] }, "last8": { "label": "Last name 8", "description": "The surname of the eighth author; don't wikilink, use 'author-link8' instead.", "aliases": [ "author8", "surname8" ], "type": "line" }, "first8": { "label": "First name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given8" ] }, "last9": { "label": "Last name 9", "description": "The surname of the ninth author; don't wikilink, use 'author-link9' instead.", "aliases": [ "author9", "surname9" ], "type": "line" }, "first9": { "label": "First name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth author; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "given9" ] }, "author-link": { "label": "Author link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the author", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author-link1", "author1-link", "subject-link", "subject-link1", "subject1-link" ] }, "author-link2": { "label": "Author link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author2-link", "subject-link2", "subject2-link" ] }, "author-link3": { "label": "Author link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author3-link", "subject-link3", "subject3-link" ] }, "author-link4": { "label": "Author link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author4-link", "subject-link4", "subject4-link" ] }, "author-link5": { "label": "Author link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author5-link", "subject-link5", "subject5-link" ] }, "author-link6": { "label": "Author link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author6-link" ] }, "author-link7": { "label": "Author link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author7-link" ] }, "author-link8": { "label": "Author link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author8-link" ] }, "author-link9": { "label": "Author link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth author.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "author9-link" ] }, "orig-date": { "label": "Original date", "description": "Original date of publication; provide specifics", "type": "string" }, "trans-title": { "label": "Translated title", "description": "An English language title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "trans-chapter": { "label": "Translated chapter title", "description": "An English language chapter title, if the source cited is in a foreign language; 'language' is recommended", "type": "string" }, "type": { "label": "Type", "description": "Additional information about the media type of the source; format in sentence case", "type": "string" }, "archive-url": { "label": "Archive URL", "description": "The URL of an archived copy of a web page, if or in case the URL becomes unavailable; requires 'archive-date'", "type": "url", "suggested": true }, "series": { "label": "Series", "description": "Series identifier when the source is part of a series, such as a book series or a journal; alias of 'version'", "type": "string", "aliases": [ "version" ] }, "work": { "label": "Work", "description": "Name of the work in which the cited title is found", "type": "string", "aliases": [ "journal", "website", "newspaper", "magazine", "periodical" ], "suggested": true }, "volume": { "label": "Volume", "description": "For one publication published in several volumes", "type": "line", "suggested": true }, "vauthors": { "label": "Vancouver style author list", "description": "If using Vancouver style, comma separated list of author names; enclose corporate or institutional author names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "issue": { "label": "Issue", "description": "Issue number", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "number" ] }, "display-editors": { "label": "Display Editors", "description": "Controls the number of editor names that are displayed when a citation is published. To change the displayed number of editors, set display-editors to the desired number. For example, |display-editors=2 will display only the first two editors in a citation. By default, all editors are displayed. |display-editors=etal displays all editors in the list followed by et al.", "type": "string" }, "minutes": { "label": "In-source location: Minutes", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; followed by \"minutes in\". ", "type": "number" }, "time": { "label": "In-source location: Time", "description": "Time the event occurs in an audio or visual source; preceded by default text \"Event occurs at time\". ", "type": "string" }, "time-caption": { "label": "In-source location: Time caption", "description": "Changes the default text displayed before time", "type": "string" }, "page": { "label": "Page", "description": "Page in the source that supports the content; displays after 'p.'", "type": "line" }, "pages": { "label": "Pages", "description": "Pages in the source that support the content (not an indication of the number of pages in the source; displays after 'pp.'", "type": "line", "suggested": true }, "at": { "label": "At", "description": "May be used instead of 'page' or 'pages' where a page number is inappropriate or insufficient", "type": "line" }, "no-pp": { "label": "No pp", "description": "Set to 'y' to suppress the 'p.' or 'pp.' display with 'page' or 'pages' when inappropriate (such as 'Front cover')", "type": "line" }, "chapter": { "label": "Chapter", "description": "The chapter heading of the source. For the contribution alias, see contributor-last", "type": "string", "aliases": [ "contribution", "entry", "article", "section" ] }, "editor-last2": { "label": "Last name of second editor", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname2", "editor2", "editor2-last", "editor2-surname" ] }, "editor-first2": { "label": "First name of second editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given2", "editor2-first", "editor2-given" ] }, "editor-link2": { "label": "Link for second editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor2-link" ] }, "editor-mask2": { "label": "Mask for second editor", "description": "Replaces the name of the second editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor2-mask" ] }, "editor-last3": { "label": "Last name of third editor", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname3", "editor3", "editor3-last", "editor3-surname" ] }, "editor-first3": { "label": "First name of third editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given3", "editor3-first", "editor3-given" ] }, "editor-link3": { "label": "Link for third editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor3-link" ] }, "editor-mask3": { "label": "Mask for third editor", "description": "Replaces the name of the third editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor3-mask" ] }, "editor-last4": { "label": "Last name of fourth editor", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname4", "editor4", "editor4-last", "editor4-surname" ] }, "editor-first4": { "label": "First name of fourth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given4", "editor4-first", "editor4-given" ] }, "editor-link4": { "label": "Link for fourth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor4-link" ] }, "editor-mask4": { "label": "Mask for fourth editor", "description": "Replaces the name of the fourth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor4-mask" ] }, "editor-last5": { "label": "Last name of fifth editor", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname5", "editor5", "editor5-last", "editor5-surname" ] }, "editor-first5": { "label": "First name of fifth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given5", "editor5-first", "editor5-given" ] }, "editor-link5": { "label": "Link for fifth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor5-link" ] }, "editor-mask5": { "label": "Mask for fifth editor", "description": "Replaces the name of the fifth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor5-mask" ] }, "editor-last6": { "label": "Last name of sixth editor", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname6", "editor6", "editor6-last", "editor6-surname" ] }, "editor-first6": { "label": "First name of sixth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given6", "editor6-first", "editor6-given" ] }, "editor-link6": { "label": "Link for sixth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor6-link" ] }, "editor-mask6": { "label": "Mask for sixth editor", "description": "Replaces the name of the sixth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor6-mask" ] }, "editor-last7": { "label": "Last name of seventh editor", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname7", "editor7", "editor7-last", "editor7-surname" ] }, "editor-first7": { "label": "First name of seventh editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given7", "editor7-first", "editor7-given" ] }, "editor-link7": { "label": "Link for seventh editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor7-link" ] }, "editor-mask7": { "label": "Mask for seventh editor", "description": "Replaces the name of the seventh editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor7-mask" ] }, "editor-last8": { "label": "Last name of eighth editor", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname8", "editor8", "editor8-last", "editor8-surname" ] }, "editor-first8": { "label": "First name of eighth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given8", "editor8-first", "editor8-given" ] }, "editor-link8": { "label": "Link for eighth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor8-link" ] }, "editor-mask8": { "label": "Mask for eighth editor", "description": "Replaces the name of the eighth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor8-mask" ] }, "editor-last9": { "label": "Last name of ninth editor", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-surname9", "editor9", "editor9-last", "editor9-surname" ] }, "editor-first9": { "label": "First name of ninth editor", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'", "type": "string", "aliases": [ "editor-given9", "editor9-first", "editor9-given" ] }, "editor-link9": { "label": "Link for ninth editor", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth editor", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "editor9-link" ] }, "editor-mask9": { "label": "Mask for ninth editor", "description": "Replaces the name of the ninth editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string", "aliases": [ "editor9-mask" ] }, "chapter-url": { "label": "Chapter URL", "type": "url", "required": false, "aliases": [ "contribution-url", "section-url" ], "description": "The URL of the online location where the text of the chapter can be found" }, "veditors": { "label": "Vancouver style editor list", "description": "Comma separated list of editor names in Vancouver style; enclose corporate or institutional names in doubled parentheses", "example": "Smythe JB, ((Megabux Corporation))", "type": "string" }, "chapter-format": { "label": "Format of Chapter URL", "type": "string", "required": false, "aliases": [ "contribution-format", "section-format" ], "description": "Format of the work referred to by chapter-url; displayed in parentheses after chapter. HTML is implied and should not be specified.", "example": "PDF, DOC, or XLS" }, "others": { "label": "Others", "type": "string", "required": false, "description": "Free-text field for people involved in creating a work who cannot be added with another name parameter such as author or editor" }, "edition": { "label": "Edition", "description": "When the publication has more than one edition; for example: '2nd', 'Revised' etc.; suffixed with ' ed.'", "type": "line" }, "place": { "label": "Location of publication", "description": "Geographical place of publication; usually not wikilinked", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "location" ] }, "publication-place": { "label": "Place of publication", "description": "Publication place shows after title; if 'place' or 'location' are also given, they are displayed before the title prefixed with 'written at'", "type": "string" }, "publisher": { "label": "Publisher", "description": "Name of the publisher; displays after title", "type": "string", "suggested": true, "aliases": [ "institution" ] }, "language": { "label": "Language", "description": "The language in which the source is written, if not English; use the ISO 639 language code (preferred) or the full language name; do not use icons or templates", "type": "string" }, "format": { "label": "Format", "description": "Format of the work referred to by 'url' ('url' is required when using 'format'); examples: PDF, DOC, XLS; do not specify HTML", "type": "string" }, "arxiv": { "label": "arXiv identifier", "description": "An identifier for arXive electronic preprints of scientific papers", "type": "line" }, "asin": { "label": "ASIN", "description": "Amazon Standard Identification Number; 10 characters", "type": "line", "aliases": [ "ASIN" ] }, "asin-tld": { "label": "ASIN TLD", "description": "ASIN top-level domain for Amazon sites other than the US", "type": "line" }, "bibcode": { "label": "Bibcode", "description": "Bibliographic Reference Code (REFCODE); 19 characters", "type": "line" }, "biorxiv": { "label": "biorXiv", "description": "biorXiv identifier; 6 digits", "type": "line" }, "citeseerx": { "label": "CiteSeerX", "description": "CiteSeerX identifier; found after the 'doi=' query parameter", "type": "line" }, "doi": { "label": "DOI", "description": "Digital Object Identifier; begins with '10.'", "type": "string", "aliases": [ "DOI" ] }, "doi-broken-date": { "label": "DOI broken date", "description": "The date that the DOI was determined to be broken", "type": "date" }, "isbn": { "label": "ISBN", "description": "International Standard Book Number; use the 13-digit ISBN where possible", "type": "line" }, "issn": { "label": "ISSN", "description": "International Standard Serial Number (print); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "eissn": { "label": "eISSN", "description": "International Standard Serial Number (online); 8 characters; usually split into two groups of four using a hyphen", "type": "line" }, "jfm": { "label": "jfm code", "description": "Jahrbuch über die Fortschritte der Mathematik classification code", "type": "line" }, "jstor": { "label": "JSTOR", "description": "JSTOR identifier", "type": "line" }, "lccn": { "label": "LCCN", "description": "Library of Congress Control Number", "type": "line" }, "mr": { "label": "MR", "description": "Mathematical Reviews identifier", "type": "line" }, "oclc": { "label": "OCLC", "description": "Online Computer Library Center number", "type": "number" }, "ol": { "label": "OL", "description": "Open Library identifier", "type": "line" }, "osti": { "label": "OSTI", "description": "Office of Scientific and Technical Information identifier", "type": "line" }, "pmc": { "label": "PMC", "description": "PubMed Center article number", "type": "number" }, "pmid": { "label": "PMID", "description": "PubMed Unique Identifier", "type": "line" }, "rfc": { "label": "RFC", "description": "Request for Comments number", "type": "number" }, "ssrn": { "label": "SSRN", "description": "Social Science Research Network", "type": "line" }, "zbl": { "label": "Zbl", "description": "Zentralblatt MATH journal identifier", "type": "line" }, "id": { "label": "id", "description": "A unique identifier used where none of the specialized ones are applicable", "type": "line" }, "quote": { "label": "Quote", "description": "Relevant text quoted from the source; displays last, enclosed in quotes; needs to include terminating punctuation", "type": "content" }, "ref": { "label": "Ref", "description": "An anchor identifier; can be made the target of wikilinks to full references; special value 'harv' generates an anchor suitable for the harv and sfn templates", "type": "line" }, "access-date": { "label": "URL access date", "description": "The full date when the original URL was accessed; do not wikilink", "type": "date", "suggested": false }, "archive-date": { "label": "Archive date", "description": "Date when the original URL was archived; do not wikilink", "type": "date", "suggested": true }, "editor-last": { "label": "Editor last name", "description": "The surname of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor", "editor-surname", "editor-last1", "editor-surname1", "editor1", "editor1-last", "editor1-surname" ], "type": "string" }, "editor-first": { "label": "Editor first name", "description": "The given or first name, middle names, or initials of the editor; don't wikilink, use 'editor-link'", "aliases": [ "editor-first1", "editor-given", "editor-given1", "editor1-first", "editor1-given" ], "type": "string" }, "editor2-last": { "label": "Editor last name 2", "description": "The surname of the second editor; don't wikilink, use 'editor2-link'.", "aliases": [ "editor2" ], "type": "line" }, "editor2-first": { "label": "Editor first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor2-given" ] }, "editor3-last": { "label": "Editor last name 3", "description": "The surname of the third editor; don't wikilink, use 'editor3-link'.", "aliases": [ "editor3" ], "type": "line" }, "editor3-first": { "label": "Editor first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor3-given" ] }, "editor4-last": { "label": "Editor last name 4", "description": "The surname of the fourth editor; don't wikilink, use 'editor4-link'.", "aliases": [ "editor4" ], "type": "line" }, "editor4-first": { "label": "Editor first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor4-given" ] }, "editor5-last": { "label": "Editor last name 5", "description": "The surname of the fifth editor; don't wikilink, use 'editor5-link'.", "aliases": [ "editor5" ], "type": "line" }, "editor5-first": { "label": "Editor first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor5-given" ] }, "editor6-last": { "label": "Editor last name 6", "description": "The surname of the sixth editor; don't wikilink, use 'editor6-link'.", "aliases": [ "editor6" ], "type": "line" }, "editor6-first": { "label": "Editor first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor6-given" ] }, "editor7-last": { "label": "Editor last name 7", "description": "The surname of the seventh editor; don't wikilink, use 'editor7-link'.", "aliases": [ "editor7" ], "type": "line" }, "editor7-first": { "label": "Editor first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor7-given" ] }, "editor8-last": { "label": "Editor last name 8", "description": "The surname of the eighth editor; don't wikilink, use 'editor8-link'.", "aliases": [ "editor8" ], "type": "line" }, "editor8-first": { "label": "Editor first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor8-given" ] }, "editor9-last": { "label": "Editor last name 9", "description": "The surname of the ninth editor; don't wikilink, use 'editor9-link'.", "aliases": [ "editor9" ], "type": "line" }, "editor9-first": { "label": "Editor first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth editor; don't wikilink.", "type": "line", "aliases": [ "editor9-given" ] }, "editor-link": { "label": "Link for editor", "type": "wiki-page-name", "required": false, "aliases": [ "editor1-link" ], "description": "Title of existing Wikipedia article about the editor" }, "editor2-link": { "label": "editor2-link", "type": "string" }, "editor3-link": { "label": "editor3-link", "type": "string" }, "editor4-link": { "label": "editor4-link", "type": "string" }, "translator-last": { "label": "Translator last name", "description": "The surname of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator", "translator-last1", "translator1", "translator1-last" ], "type": "string" }, "translator-first": { "label": "Translator first name", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator1-first", "translator-first1" ], "type": "string" }, "translator-link": { "label": "Translator link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator-link1", "translator1-link" ] }, "translator-last2": { "label": "Translator last name 2", "description": "The surname of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2", "translator2-last" ], "type": "string" }, "translator-first2": { "label": "Translator first name 2", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the second translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator2-first" ], "type": "string" }, "translator-last3": { "label": "Translator last name 3", "description": "The surname of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3", "translator3-last" ], "type": "string" }, "translator-first3": { "label": "Translator first name 3", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the third translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator3-first" ], "type": "string" }, "translator-last4": { "label": "Translator last name 4", "description": "The surname of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4", "translator4-last" ], "type": "string" }, "translator-first4": { "label": "Translator first name 4", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fourth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator4-first" ], "type": "string" }, "translator-last5": { "label": "Translator last name 5", "description": "The surname of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5", "translator5-last" ], "type": "string" }, "translator-first5": { "label": "Translator first name 5", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the fifth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator5-first" ], "type": "string" }, "translator-last6": { "label": "Translator last name 6", "description": "The surname of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6", "translator6-last" ], "type": "string" }, "translator-first6": { "label": "Translator first name 6", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the sixth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator6-first" ], "type": "string" }, "translator-last7": { "label": "Translator last name 7", "description": "The surname of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7", "translator7-last" ], "type": "string" }, "translator-first7": { "label": "Translator first name 7", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the seventh translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator7-first" ], "type": "string" }, "translator-last8": { "label": "Translator last name 8", "description": "The surname of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8", "translator8-last" ], "type": "string" }, "translator-first8": { "label": "Translator first name 8", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the eighth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator8-first" ], "type": "string" }, "translator-last9": { "label": "Translator last name 9", "description": "The surname of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9", "translator9-last" ], "type": "string" }, "translator-first9": { "label": "Translator first name 9", "description": "Given or first name, middle names, or initials of the ninth translator; don't wikilink, use 'translator-link'.", "aliases": [ "translator9-first" ], "type": "string" }, "translator-link2": { "label": "Translator link 2", "description": "Title of existing Wikipedia article about the second translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator2-link" ] }, "translator-link3": { "label": "Translator link 3", "description": "Title of existing Wikipedia article about the third translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator3-link" ] }, "translator-link4": { "label": "Translator link 4", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fourth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator4-link" ] }, "translator-link5": { "label": "Translator link 5", "description": "Title of existing Wikipedia article about the fifth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator5-link" ] }, "translator-link6": { "label": "Translator link 6", "description": "Title of existing Wikipedia article about the sixth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator6-link" ] }, "translator-link7": { "label": "Translator link 7", "description": "Title of existing Wikipedia article about the seventh translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator7-link" ] }, "translator-link8": { "label": "Translator link 8", "description": "Title of existing Wikipedia article about the eighth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator8-link" ] }, "translator-link9": { "label": "Translator link 9", "description": "Title of existing Wikipedia article about the ninth translator.", "type": "wiki-page-name", "aliases": [ "translator9-link" ] }, "display-authors": { "label": "Display authors", "description": "number of authors to display before 'et al.' is used; must be less than the number listed", "type": "number" }, "name-list-style": { "label": "Name list style", "description": "Sets the style for the list. Accepts 'amp', 'and', and 'vanc'. amp displays an ampersand after the penultimate name; and the same with 'and', and vanc displays in Vancouver format", "type": "string" }, "script-title": { "label": "Script Title", "description": "Original title for languages that do not use a Latin-based script (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, etc.); not italicized, follows italicized Romanization defined in title (if present). Must be prefixed with one of the supported language codes to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "url-status": { "label": "URL status", "description": "The status of the URL- live, dead, usurped/unfit (inappropriate content) or deviated (different content)", "suggestedvalues": [ "live", "dead", "usurped", "unfit", "deviated" ], "suggested": true }, "s2cid": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID", "description": "The Corpus identifier in Semantic Scholar. Displays as a link to the Semantic Scholar page.", "example": "84541141", "aliases": [ "S2CID" ] }, "via": { "description": "Aggregate or database provider, when different from the Publisher.", "example": "[[Open Edition]], [[JSTOR]]", "type": "string" }, "url-access": { "label": "URL access level", "suggestedvalues": [ "registration", "limited", "subscription" ] }, "doi-access": { "label": "DOI access level", "suggestedvalues": [ "free" ], "description": "Requires DOI value." }, "bibcode-access": { "suggestedvalues": [ "free" ], "label": "Bibcode access level", "description": "If the full text is available from ADS via this Bibcode, type 'free'." }, "jstor-access": { "label": "Jstor access level", "description": "If the full text is free to read on Jstor, type 'free'.", "type": "string", "autovalue": "free" }, "s2cid-access": { "label": "Semantic Scholar Corpus ID (s2cid) Access Level", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "agency": { "label": "Agency", "description": "The agency (wire service) that provided the content; examples: Associated Press, Reuters, Agence France-Presse", "type": "string" }, "title-link": { "label": "Title link", "description": "Title of existing Wikipedia article about the source named in title – do not use a web address; do not wikilink.", "type": "wiki-page-name" }, "collaboration": { "label": "Collaboration", "description": "Name of a group of authors or collaborators; requires author, last, or vauthors which list one or more primary authors; follows author name-list; appends 'et al.' to author name-list.", "type": "string" }, "script-chapter": { "label": "Script Chapter", "description": "Chapter heading for languages that do not use a Latin-based alphabet (Arabic, Chinese, Cyrillic, Greek, Hebrew, Japanese, Korean, Vietnamese, etc); follows transliteration defined in chapter. Should be prefixed with an ISO 639-1 two-character code to help browsers properly display the script", "example": "ja:東京タワー", "type": "string" }, "department": { "label": "Department", "description": "Department or column within a periodical." }, "hdl": { "aliases": [ "HDL" ], "label": "Handle System identifier", "description": "Handle System identifier for digital objects and other resources on the Internet", "type": "string" }, "mode": { "label": "Citation Style", "description": "Sets element separator, default terminal punctuation, and certain capitalization according to the value provided. For cs1, element separator and terminal punctuation is a period (.); where appropriate, initial letters of certain words are capitalized ('Retrieved...'). For cs2, element separator is a comma (,); terminal punctuation is omitted; where appropriate, initial letters of certain words are not capitalized ('retrieved...'). These styles correspond to Citation Style 1 and Citation Style 2 respectively. To override default terminal punctuation use the postscript parameter.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "cs1", "cs2" ], "default": "cs2" }, "archive-format": { "label": "Archive Format", "description": "Format of the Archive" }, "hdl-access": { "label": "HDL access level", "description": "If the full text is free to read via the HDL, type 'free'.", "type": "string", "suggestedvalues": [ "free" ] }, "ismn": { "aliases": [ "ISMN" ], "label": "ISMN", "description": "International Standard Music Number; Use the ISMN actually printed on or in the work. Hyphens or spaces in the ISMN are optional.", "example": "979-0-9016791-7-7", "type": "string" }, "editor-mask": { "label": "Mask for editor", "description": "Replaces the name of the editor with em dashes or text; set to a numeric value 'n' to set the dash 'n' em spaces wide; set to a text value to display the text without a trailing editor separator; for example, 'with' instead", "type": "string" } }, "maps": { "citoid": { "edition": "edition", "title": "title", "caseName": "title", "nameOfAct": "title", "url": "url", "label": "publisher", "company": "publisher", "studio": "publisher", "network": "publisher", "distributor": "publisher", "repository": "publisher", "publisher": "publisher", "organisation": "work", "programTitle": "work", "publicationTitle": "work", "dictionaryTitle": "work", "encyclopediaTitle": "work", "bookTitle": "work", "date": "date", "dateEnacted": "date", "dateDecided": "date", "accessDate": "access-date", "archiveUrl": "archive-url", "archiveDate": "archive-date", "repositoryLocation": "place", "place": "place", "ISSN": [ "issn" ], "ISBN": [ "isbn" ], "PMCID": "pmc", "PMID": "pmid", "oclc": "oclc", "archiveID": "id", "identifier": "id", "pages": "pages", "firstPage": "pages", "codePages": "pages", "volume": "volume", "reporterVolume": "volume", "codeVolume": "volume", "series": "series", "seriesNumber": "issue", "episodeNumber": "issue", "billNumber": "issue", "documentNumber": "issue", "publicLawNumber": "issue", "docketNumber": "issue", "issue": "issue", "format": "format", "type": "type", "genre": "type", "letterType": "type", "mapType": "type", "DOI": "doi", "language": "language", "podcaster": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "cartographer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "interviewee": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "performer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "programmer": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "sponsor": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "artist": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "director": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "contributor": "others", "author": [ [ "first", "last" ], [ "first2", "last2" ], [ "first3", "last3" ], [ "first4", "last4" ], [ "first5", "last5" ], [ "first6", "last6" ], [ "first7", "last7" ], [ "first8", "last8" ], [ "first9", "last9" ] ], "translator": [ [ "translator-first", "translator-last" ], [ "translator-first2", "translator-last2" ], [ "translator-first3", "translator-last3" ], [ "translator-first4", "translator-last4" ], [ "translator-first5", "translator-last5" ], [ "translator-first6", "translator-last6" ], [ "translator-first7", "translator-last7" ], [ "translator-first8", "translator-last8" ], [ "translator-first9", "translator-last9" ] ], "editor": [ [ "editor-first", "editor-last" ], [ "editor2-first", "editor2-last" ], [ "editor3-first", "editor3-last" ], [ "editor4-first", "editor4-last" ] ] } }, "format": "{{_ |_=_}}", "paramOrder": [ "last", "first", "title", "title-link", "vauthors", "collaboration", "date", "work", "interviewer", "volume", "issue", "minutes", "time", "time-caption", "page", "pages", "publication-date", "df", "year", "postscript", "editor-last", "editor-first", "editor-link", "editor-mask", "author-mask", "author-mask2", "author-mask3", "author-mask4", "author-mask5", "author-mask6", "author-mask7", "author-mask8", "author-mask9", "display-editors", "orig-date", "editor-last2", "editor-first2", "editor-link2", "editor-mask2", "editor-last3", "editor-first3", "editor-link3", "editor-mask3", "editor-last4", "editor-first4", "editor-link4", "editor-mask4", "editor-last5", "editor-first5", "editor-link5", "editor-mask5", "editor-last6", "editor-first6", "editor-link6", "editor-mask6", "editor-last7", "editor-first7", "editor-link7", "editor-mask7", "editor-last8", "editor-first8", "editor-link8", "editor-mask8", "editor-last9", "editor-first9", "editor-link9", "editor-mask9", "trans-title", "script-title", "trans-chapter", "type", "url", "access-date", "archive-url", "archive-date", "archive-format", "url-status", "series", "at", "no-pp", "chapter", "script-chapter", "chapter-url", "chapter-format", "others", "veditors", "edition", "place", "publication-place", "publisher", "language", "format", "arxiv", "asin", "asin-tld", "bibcode", "biorxiv", "citeseerx", "doi", "doi-broken-date", "isbn", "issn", "eissn", "hdl", "jfm", "jstor", "lccn", "mr", "oclc", "ol", "osti", "pmc", "pmid", "s2cid", "rfc", "ssrn", "zbl", "id", "quote", "ref", "name-list-style", "display-authors", "last2", "first2", "last3", "first3", "last4", "first4", "last5", "first5", "last6", "first6", "last7", "first7", "last8", "first8", "last9", "first9", "author-link", "author-link2", "author-link3", "author-link4", "author-link5", "author-link6", "author-link7", "author-link8", "author-link9", "editor2-last", "editor2-first", "editor3-last", "editor3-first", "editor4-last", "editor4-first", "editor5-last", "editor5-first", "editor6-last", "editor6-first", "editor7-last", "editor7-first", "editor8-last", "editor8-first", "editor9-last", "editor9-first", "editor2-link", "editor3-link", "editor4-link", "translator-last", "translator-first", "translator-link", "translator-last2", "translator-first2", "translator-last3", "translator-first3", "translator-last4", "translator-first4", "translator-last5", "translator-first5", "translator-last6", "translator-first6", "translator-last7", "translator-first7", "translator-last8", "translator-first8", "translator-last9", "translator-first9", "translator-link2", "translator-link3", "translator-link4", "translator-link5", "translator-link6", "translator-link7", "translator-link8", "translator-link9", "url-access", "doi-access", "via", "bibcode-access", "jstor-access", "s2cid-access", "agency", "department", "mode", "hdl-access", "ismn" ] } </templatedata> {{UF-COinS}} == Opombe == {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories go below this line, please; interwikis go to Wikidata, thank you! --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 2]] }}</includeonly> mjkkz6y2achhr4jx3h2vuac02n056pe 0 270533 6709064 6703820 2026-07-10T05:34:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Organizacija | name = Zveza radioamaterjev Slovenije | native name = | native_name_lang = | image = | logo = ZRS_logo.png | logo_size = 200px | abbreviation = ZRS | formation = [[1946]] | type = Zveza društev / interesna organizacija | location_city = [[Pekre]] - [[Maribor]] | location_country = [[Slovenija]] | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Konrad Križanec]]<br />(od 18. marec 2023) }} '''Zveza radioamaterjev Slovenije''' (kratica '''ZRS''') je [[Slovenci|slovenska]] krovna radioamaterska organizacija, ki združuje [[Radioamaterstvo|radioamaterska]] društva oziroma radioklube v Sloveniji. Po statutu je prostovoljna, reprezentativna, krovna, samostojna in nepridobitna zveza radioamaterskih društev, ustanovljena za uresničevanje skupnih interesov na področju radioamaterskih in sorodnih dejavnosti.<ref name="statut">{{navedi splet |url=https://rkkranj.ovcka.eu/statutZRS.html |title=Statut Zveze radioamaterjev Slovenije |website=Radioklub Kranj |accessdate=27. junij 2026}}</ref> Sedež ZRS je v [[Pekre|Pekrah]], na naslovu Bezjakova ulica 151, 2341 [[Limbuš]].<ref name="statut" /> ZRS zastopa interese slovenskih radioklubov pri državnih organih, mednarodnih organizacijah in drugih organizacijah v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter izvaja dejavnost javnega interesa.<ref name="statut" /> ZRS je slovenska članica [[International Amateur Radio Union]] (IARU).<ref name="iaru">{{navedi splet |url=https://www.iaru.org/reference/member-societies/ |title=Member Societies |publisher=International Amateur Radio Union |accessdate=27. junij 2026}}</ref> == Zgodovina == === Začetki radioamaterstva na Slovenskem === Zgodovina radioamaterstva na Slovenskem sega v dvajseta leta 20. stoletja. Organizirano radioamatersko delovanje se je razvijalo še pred razmahom domače [[Radiodifuzija|radiodifuzije]]. Prva programska radijska postaja v [[Zagreb|Zagrebu]] je začela delovati leta 1926, [[Radio Ljubljana]] leta 1928, [[Radio Beograd]] pa leta 1929. Radioamaterska društva in društva prijateljev radia so zato pomembno prispevala k zgodnjemu širjenju zanimanja za radio, radiotehniko in brezžično telefonijo.<ref name="zbornik">{{navedi splet |url=https://nekoc.s59abc.si/zgod/Zbornik_1946_2016.pdf |title=Zbornik radioamaterstva: 1946–2016 |publisher=Zveza radioamaterjev Slovenije |accessdate=27. junij 2026}}</ref> Za začetek organiziranega radioamaterstva na Slovenskem se šteje 17. april 1924, ko je bil v [[Maribor|Mariboru]] ustanovljen [[Radioklub Maribor]]. Ustanovitev je potekala v klubski sobi [[Narodni dom, Maribor|Narodnega doma v Mariboru]]. Med zgodnjimi vodilnimi osebnostmi kluba sta bila inženirja [[Dušan Tomšič]] in [[Dušan Sernec]].<ref name="vecer100">{{navedi splet |url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-stota-obletnica-organiziranega-radioamaterstva-pri-nas-zacelo-se-je-v-mariboru-10355181 |title=Stota obletnica organiziranega radioamaterstva pri nas: Začelo se je v Mariboru |author=Jasmina Cehnar |website=Večer |date=20. april 2024 |accessdate=27. junij 2026}}</ref> V istem obdobju so na območju tedanje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] nastajala tudi druga društva, namenjena popularizaciji radia in radiotelefonije. Leta 1924 sta bila ustanovljena [[Radioklub Zagreb]] in društvo [[Radio v Beogradu]], leta 1925 pa je bil v Zagrebu ustanovljen [[Savez radiodruštava Kraljevine SHS]]. Med pomembnimi slovenskimi osebnostmi tega obdobja je bil inženir [[Marij Osana]] iz [[Radioklub Ljubljana|Radiokluba Ljubljana]], strokovnjak za [[Elektrotehnika|elektrotehniko]] in eden pomembnih pionirjev radia na Slovenskem.<ref name="zbornik" /> === Obdobje med obema vojnama === V drugi polovici dvajsetih in v tridesetih letih 20. stoletja so se na kratkih valovih pojavljali signali radioamaterskih postaj iz različnih krajev tedanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]], tudi iz [[Ljubljana|Ljubljane]], [[Maribor|Maribora]] in [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi pri Slovenj Gradcu]]. Zaradi tedanjih pravnih in političnih razmer radioamatersko oddajanje ni bilo sistemsko urejeno, zato je bil del te dejavnosti nelegalen oziroma neuraden.<ref name="zbornik" /> Med zgodnjimi slovenskimi radioamaterji se omenja [[Ivan Miheu]], YU7DM, iz Turiške vasi pri Slovenj Gradcu, ki je bil aktiven od leta 1930 dalje. V tridesetih letih je deloval tudi [[Oton Hudeček]], YU7LX, poznejši soustanovitelj Zveze radioamaterjev Slovenije in njen dolgoletni sekretar.<ref name="zbornik" /> [[Druga svetovna vojna]] je prekinila pionirsko radioamatersko dejavnost na Slovenskem. Po vojni so bili v drugi polovici leta 1946 ustvarjeni pogoji za ponovno organiziranje radioamaterjev in ustanavljanje radioamaterskih društev.<ref name="zbornik" /> === Ustanovitev in povojni razvoj ZRS === Leto 1946 se v jubilejnih in zgodovinskih gradivih ZRS navaja kot leto začetka današnje Zveze radioamaterjev Slovenije oziroma kot rojstvo povojne slovenske radioamaterske organizacije.<ref name="zbornik" /> Tudi državno odlikovanje, ki ga je ZRS prejela leta 1997, se sklicuje na petdesetletnico njenega delovanja.<ref name="odlikovanje">{{navedi splet |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/odlikovanja/odlikovanci?start=1200 |title=Odlikovanci: Zveza radioamaterjev Slovenije |publisher=Urad predsednice Republike Slovenije |accessdate=27. junij 2026}}</ref> Po drugi svetovni vojni so v Sloveniji nastajala radioamaterska društva in radioklubi v več krajih, med drugim v Ljubljani, Mariboru, [[Ptuj|Ptuju]], [[Kranj|Kranju]], [[Murska Sobota|Murski Soboti]], na [[Jesenice|Jesenicah]] in v [[Celje|Celju]].<ref name="zbornik" /> Radioamatersko društvo Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1946, v naslednjih letih pa se je iz njega razvilo več ljubljanskih radioklubov.<ref name="rklj">{{navedi splet |url=https://www.radioklub.si/index.php/zgodovina/ |title=Zgodovina |website=Radioklub Ljubljana |accessdate=27. junij 2026}}</ref> Današnja pravna oseba Zveza radioamaterjev Slovenije je bila v register vpisana 30. septembra 1976.<ref name="bizi">{{navedi splet |url=https://www.bizi.si/ZVEZA-RADIOAMATERJEV-SLOVENIJE/ |title=Zveza radioamaterjev Slovenije |website=Bizi.si |publisher=TSmedia / AJPES |accessdate=27. junij 2026}}</ref> === Naloge in dejavnost === ZRS zastopa slovenske radioamaterje in radioklube, organizira oziroma sodeluje pri izobraževanju, izdaji učnih gradiv, izvajanju radioamaterskih izpitov, razvoju tehničnih sredstev, izgradnji in vzdrževanju radioamaterske infrastrukture, promociji radioamaterske dejavnosti ter sodelovanju radioamaterjev v humanitarnih in zaščitno-reševalnih nalogah ob naravnih in drugih nesrečah.<ref name="statut" /> Radioamatersko dovoljenje v Sloveniji izdaja [[Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije]] (AKOS). Kandidat mora pred pridobitvijo dovoljenja opraviti izpit za radioamaterja, ki se lahko opravlja tudi v prostorih ZRS. Radioamatersko dovoljenje vsebuje podatke o imetniku, dodeljen klicni znak, razred radioamaterja in čas veljavnosti dovoljenja.<ref name="spot">{{navedi splet |url=https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/dovoljenja/radioamatersko-dovoljenje |title=Radioamatersko dovoljenje |website=SPOT |publisher=Republika Slovenija |accessdate=27. junij 2026}}</ref> Slovenski radioamaterski klicni znaki se začnejo s predpono S5.<ref name="spot" /> === ARON in vloga ob nesrečah === Pomemben del delovanja ZRS je radioamaterska pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Slovenski radioamaterji delujejo po pravilih [[Kodeks ARON|Kodeksa ARON]], ki določa pravila vedenja in delovanja radioamaterjev, članov ZRS, ob nesrečah in nevarnostih, kot so poplave, požari, viharji, plazovi, potresi, večje ekološke nesreče ter druge nevarnosti večjih razsežnosti.<ref name="aron">{{navedi splet |url=https://www.s53apr.si/naravne-in-druge-nesrece/ |title=Kodeks ARON - aktivnosti radioamaterjev ob nesrečah in nevarnostih |website=Radioklub Triglav |accessdate=27. junij 2026 |archive-date=2025-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250531052036/https://www.s53apr.si/naravne-in-druge-nesrece/ |url-status=dead }}</ref> Namen delovanja po Kodeksu ARON je pomoč pri zaščiti in reševanju človeških življenj ter materialnih dobrin. Radioamaterji se lahko v primeru nevarnosti ali nesreče organizirajo samoiniciativno ali na pobudo nosilcev zaščite in reševanja, kot so [[Civilna zaščita]], [[Gasilska zveza Slovenije|gasilci]] in druge pristojne službe.<ref name="aron" /> Javni pomen radioamaterskega delovanja se je pokazal tudi ob večjih nesrečah, ko odpovejo običajne komunikacijske povezave. Ob stoletnici organiziranega radioamaterstva je bilo izpostavljeno sodelovanje radioamaterjev ob žledu, poplavah, potresih in drugih nesrečah.<ref name="vecer100" /> == Priznanja in obletnice == Leta 1997 je ZRS prejela [[Častni znak svobode Republike Slovenije]]. Odlikovanje je prejela 25. februarja 1997 ob petdesetletnici delovanja za humanitarno pomoč pri naravnih in drugih nesrečah ter posebej za zasluge v procesu osamosvajanja Republike Slovenije.<ref name="odlikovanje" /> Leta 2024 je bila obeležena 100-letnica organiziranega radioamaterstva na Slovenskem. Ob tej priložnosti je [[Pošta Slovenije]] izdala priložnostno poštno znamko z motivom 100 let radioamaterstva na Slovenskem.<ref name="posta">{{navedi splet |url=https://www.posta.si/zasebno/znamke-in-filatelija/galerija/postna-znamka/74464/100-let-radioamaterstva-na-Slovenskem |title=100 let radioamaterstva na Slovenskem |publisher=Pošta Slovenije |accessdate=27. junij 2026}}</ref> ZRS je novico o izdaji znamke objavila 29. marca 2024.<ref name="zrs-znamka">{{navedi splet |url=https://www.hamradio.si/2024/03/29/postna-znamka-ob-stoti-obletnici-radioamaterstva-na-slovenskem/ |title=Poštna znamka ob stoti obletnici radioamaterstva na Slovenskem |publisher=Zveza radioamaterjev Slovenije |date=29. marec 2024 |accessdate=27. junij 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[Radioamaterstvo]] == Zunanje povezave == * [https://www.hamradio.si/ Uradna spletna stran Zveze radioamaterjev Slovenije] * [https://www.iaru.org/reference/member-societies/ ZRS na seznamu članic IARU] == Sklici == {{sklici}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]] [[Kategorija:Radioamaterstvo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] mbi2mrtkcyder975mio18w6s4f2vxrw 0 276644 6708870 6473298 2026-07-09T14:12:27Z Ljuba24b 92351 np 6708870 wikitext text/x-wiki {{Commonscat|Via Lemovicensis}} '''Via Lemovicensis''' je ime ene od štirih [[Francija|francoskih]] [[Jakobova pot|romarskih poti]] [[sveti Jakob|sv. Jakoba]] v [[Santiago de Compostela|Santiago de Compostelo]], imenovana po [[Limoges]]u in njegovih antičnih prebivalcih, plemenu [[Lemovici]]. Pot se pričenja v romansko gotski [[Bazilika v Vézelayu|opatiji sv. Marije Magdalene]] v [[Vézelay]]u, zgrajeni v prvi polovici 12. stoletja, od koder vodi skozi srednjo in jugozahodno Francijo korak za korakom vse do baskovske vasi [[Ostabat-Asme|Ostabat]], kjer se združi s potema [[via Turonensis]] in [[via Podiensis]]. Poleg prvotne poti, ki poteka na začetku skozi mesti [[Bourges]] in [[Châteauroux]], obstaja tudi južna različica poti skozi [[Nevers]], slednja se prvotni priključi v kraju [[Éguzon-Chantôme]] (departma [[Indre (departma)|Indre]]). [[Slika:Routes de St jacques de Compostelle.svg|thumb|500px|Romarske poti sv. Jakoba]] == Potek poti == === [[Yonne (departma)|Yonne]] === [[Slika:Vezelay Ste Madeleine Westfassade.jpg|thumb|220px|[[Bazilika v Vézelayu]], začetek poti]] * [[Vézelay]], [[Bazilika v Vézelayu|opatija sv. Marije Magdelene]], začetek poti Via Lemovicensis * [[Chamoux]] * [[La Maison-Dieu]] === [[Nièvre (departma)|Nièvre]] === * [[Asnois, Nièvre|Asnois]] * [[Tannay, Nièvre|Tannay]] * [[Saint-Germain-des-Bois, Nièvre|Cervenon et Thurigny]] * [[Cuncy-lès-Varzy]] * [[Varzy]], cerkev sv. Petra * [[Champlemy]] * [[Châteauneuf-Val-de-Bargis]] * [[Arbourse]] * [[Murlin]] * [[Raveau]] * [[La Charité-sur-Loire]], opatija Notre-Dame de La Charité-sur-Loire === [[Cher (departma)|Cher]] === [[Slika:Bourges - 002 - Low Res.jpg|thumb|300px|[[Stolnica svetega Štefana, Bourges]]]] * [[La Chapelle-Montlinard]] * [[Saint-Martin-des-Champs, Cher|Saint-Martin-des-Champs]] * [[Sancergues]] * [[Charentonnay]] * [[Couy]] * [[Gron, Cher|Gron]] * [[Brécy, Cher|Brécy]] * [[Sainte-Solange]] * [[Bourges]], [[Stolnica svetega Štefana, Bourges|stolnica sv. Štefana]] * [[La Chapelle-Saint-Ursin]] * [[Morthomiers]] * [[Villeneuve-sur-Cher]] * [[Chârost]] === [[Indre (departma)|Indre]] === [[Slika:Déols - Abbey - 2.jpg|thumb|right|220px|Opatijska cerkev v Déolsu]] * [[Issoudun]], kolegij Saint-Cyr * [[Déols]], opatija Notre-Dame de Déols * [[Châteauroux]], frančiškanska cerkev, cerkev sv. Marcijala * [[Velles, Indre|Velles]] * [[Argenton-sur-Creuse]], kapela Notre-Dame-des-Bancs, Bonne-Dame * [[Gargilesse-Dampierre]], notredamska cerkev * [[Cuzion]] * [[Éguzon-Chantôme]] === [[Creuse (departma)|Creuse]] === * [[Crozant]] * [[La Chapelle-Baloue]] * [[Lourioux]] (občina [[Saint-Germain-Beaupré]]) * [[La Maisonbraud]] (občina [[Saint-Germain-Beaupré]]) * [[Saint-Germain-Beaupré]] * [[Saint-Agnant-de-Versillat]] * [[Les Chassagnes]] (občina [[Saint-Agnant-de-Versillat]]) * [[Bousseresse]] (občina [[La Souterraine]]) * [[La Souterraine]] [[Slika:Saint-Leonard-de-Noblat eglise.jpg|300px|thumb|Kolegial sv. Leonarda, Noblat]] * [[Saint-Priest-la-Feuille]] * [[La Rebeyrolle]] (občina [[Saint-Priest-la-Feuille]]) * [[Le Grand Neyrat]] (občina [[Chamborand]]) * [[Bénévent-l'Abbaye]] * [[Marsac, Creuse|Marsac]] * [[Les Rorgues]] (občina [[Marsac, Creuse|Marsac]]) * [[Arrènes]] * [[Saint-Goussaud]] * [[Redondessagne]] (občina [[Saint-Goussaud]]) * [[Millemilange]] (občina [[Saint-Goussaud]]) * [[Châtelus-le-Marcheix]] === [[Haute-Vienne]] === * [[Les Billanges]] [[Slika:Chateau_Chalus_Chabrol.jpg‎|300px|thumb|]] * [[Saint-Laurent-les-Églises]] * [[Le Châtenet-en-Dognon]] * [[Lajoumard]] * [[Saint-Léonard-de-Noblat]], kolegial Saint-Léonard-de-Noblat * [[La Chapelle, Haute-Vienne|La Chapelle]] * [[Feytiat]] * [[Limoges]], [[Stolnica sv. Štefana, Limoges|stolnica sv. Štefana]] * [[Aixe-sur-Vienne]] * [[Saint-Martin-le-Vieux]] * [[Flavignac]] * [[Les Cars]] * [[Châlus]], gradova Chabrol in Maulmont === [[Dordogne (departma)|Dordogne]] === [[Slika:Cathedrale_saint_front_perigueux_clochers.jpg|thumb|300px|Katedrala Saint-Front de Périgueux]] * [[La Coquille, Dordogne|La Coquille]] * [[Chalais, Dordogne|Chalais]] * [[Thiviers]], notredamska cerkev * [[Saint-Jean-de-Côle]], cerkev sv. Janeza Krstnika * [[Brantôme]], opatija * [[Sorges]], cerkev sv. Germana * [[Cornille, Dordogne|Cornille]] * [[Périgueux]], [[Stolnica sv. Fronta, Périgueux|stolnica sv. Fronta]] * [[Chancelade]], opatija * [[Campsegret]] * [[Lembras]], cerkev sv. Janeza Krstnika * [[Bergerac]], cerkev sv. Jakoba * [[Saint-Laurent-des-Vignes]], cerkev sv. Martina * [[Sigoulès]], cerkev sv. Jakoba [[Slika:Duras château.JPG|thumb|right|300px|Château de Duras]] * [[Eymet]] === [[Lot-et-Garonne]] === * [[La Sauvetat-du-Dropt]] * [[Duras, Lot-et-Garonne|Duras]], vojvodski grad === [[Gironde (departma)|Gironde]] === * [[Sainte-Foy-la-Grande]] * [[Pellegrue]] * [[Saint-Ferme]] * [[Monségur, Gironde|Monségur]], bastida iz 13. stoletja * [[Roquebrune, Gironde|Roquebrune]] * [[Saint-Hilaire-de-la-Noaille]] * [[La Réole]], cerkev sv. Petra [[Slika:Place de la cathédrale.JPG|thumb|right|300px|Trg pred katedralo sv. Janeza Krstnika v Bazasu]] * [[Floudès]] * [[Puybarban]] * [[Pondaurat]] * [[Savignac, Gironde|Savignac]] * [[Auros]] * [[Bazas]], gotska [[Stolnica Saint-Jean-Baptiste de Bazas|stolnica sv. Janeza Krstnika]] * [[Cudos]] * [[Bernos-Beaulac]] * [[Captieux]] === [[Landes]] === * [[Retjons]], kapela Lugaut * [[Roquefort, Landes|Roquefort]] * [[Bostens]], Marijina cerkev iz 12. stoletja * [[Gaillères]] * [[Bougue]] [[Slika:Eglise Madeleine MDM.JPG|thumb|220px|cerkev Marije Magdalene, Mont-de-Marsan]] * [[Mont-de-Marsan]], cerkev Marije Magdalene * [[Saint-Pierre-du-Mont, Landes|Saint Pierre-du-Mont]], župnijska cerkev sv. Petra * [[Benquet]], cerkev Saint-Christau iz 11. stoletja, cerkev sv. Janeza krstnika iz letza 1885 * [[Saint-Sever]], opatija sv. Severja, samostan jakobincev * [[Audignon]], romanska cerkev Notre-Dame d'Audignon * [[Horsarrieu]] * [[Hagetmau]], grobnica sv. Geroncija iz 12. stoletja * [[Labastide-Chalosse]] * [[Argelos, Landes|Argelos]] * [[Beyries]] ''varianta med Bazasom in Mont-de-Marsanom:'' * [[Bazas]] * [[Lencouacq]] * [[Cachen]] * [[Maillères]] * [[Canenx-et-Réaut]] * [[Lucbardez-et-Bargues]] * [[Saint-Avit, Landes|Saint Avit]] * [[Mont-de-Marsan]] === [[Pyrénées-Atlantiques]] === * [[Sault-de-Navailles]] * [[Sallespisse]] * [[Orthez]] * [[L'Hôpital-d'Orion]] * [[Sauveterre-de-Béarn]], cerkev sv. Andreja z mostom * [[Ostabat-Asme|Ostabat]]. V Ostabatu se Via Lemovicensis (Vézelay, Limoges) združi s potmi [[Via Podiensis|Podiensis]] (Le Puy) in [[Via Turonensis|Turonensis]] (Pariz, Tours). Skupna pot se nadaljuje skozi kraje: * [[Larceveau-Arros-Cibits|Arros]] * [[Saint-Jean-le-Vieux, Pyrénées-Atlantiques|Saint Jean-le-Vieux]] * [[Saint-Jean-Pied-de-Port]] Na ozemlju slednje občine pot prečka francosko-špansko mejo [[col de Roncevaux]]. Od tukaj se pot nadaljuje po Španiji vse do [[Puente la Reina]] pod imenom [[Camino navarro]], kjer se združi s četrto potjo, ki prihaja iz Francije, [[via Tolosane]] (Arles, Toulouse). Skupna pot, imenovana [[Camino francés]], pelje po severnih španskih pokrajinah in se končuje pri [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnici]] v [[Santiago de Compostela|Santiagu de Composteli]]. == Varianta od Vézelaya skozi Nevers == === [[Yonne (departma)|Yonne]] === * [[Vézelay]] * [[Pierre-Perthuis]] === [[Nièvre (departma)|Nièvre]] === * [[Bazoches]], kapela sv. Roka * [[Lormes]] * [[Corbigny]], benediktinska opatija sv. Leonarda * [[Saint-Révérien]], cerkev sv. Reverijana * [[Prémery]] * [[Raveau]], cerkev sv. Gila iz 11. stoletja * [[Nevers]], [[Neverska stolnica]], cerkev sv. Štefana, samostan sv. Gildarda, vojvodska palača * [[Saint-Pierre-le-Moûtier]] === [[Allier (departma)|Allier]] === * [[Lurcy-Lévis]] === [[Cher (departma)|Cher]] === * [[Charenton-du-Cher]] * [[Saint-Amand-Montrond]], cerkev sv. Amanda * [[Bruère-Allichamps]], opatija Noirlac (1136) * [[Meillant]], grad * [[Le Châtelet, Cher|Le Châtelet]] opatijska cerkev Puyferrand * [[Châteaumeillant]] opatijska cerkev Saint-Genès === [[Indre (departma)|Indre]] === * [[La Châtre]] * [[Nohant-Vic]] * [[Varennes-sur-Fouzon]], opatija * [[Neuvy-Saint-Sépulchre]] cerkev Saint-Sépulcre * [[Cluis]], cerkev Saint Etienne-Saint Paxent * [[Éguzon-Chantôme]] [[Kategorija:Via Lemovicensis|*]] [[Kategorija:Santiago de Compostela]] [[Kategorija:Romarske poti]] [[Kategorija:Jakobova pot]] rge7kkmto48lbuhq6yr3ioropvff968 0 279974 6709143 5928363 2026-07-10T09:07:20Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6709143 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frank Crowther Roberts |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1939 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Frank Crowther Roberts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. junij]] [[1891]], † [[12. januar]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roberts/Frank_Crowther/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Frank Crowther}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] tsnz5f0jldbjfwz0zr5vac6n2ycql7v 6709144 6709143 2026-07-10T09:09:56Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci Viktorijinega križca]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709144 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Frank Crowther Roberts |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1911–1939 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Frank Crowther Roberts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. junij]] [[1891]], † [[12. januar]] [[1982]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roberts/Frank_Crowther/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Frank Crowther}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Viktorijinega križca]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] sekcupmhgp7jmdu2jjydi66kqy8ax5j 0 279975 6709147 5998034 2026-07-10T09:18:41Z Engelbert 76895 pp, zp 6709147 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Philip Bradley Roberts |lived= |image= |caption= |nickname=»Pip« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1926]]–[[1949]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1946–1947) |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Philip Bradley Roberts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. november]] [[1906]], † [[5. november]] [[1997]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roberts/George_Philip_Bradley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, George Philip Bradley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Umrli na rojstni dan]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ie64sx3m6u1jofe3d170gab8nthx5d2 6709148 6709147 2026-07-10T09:20:16Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709148 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=George Philip Bradley Roberts |lived= |image= |caption= |nickname=»Pip« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=[[1926]]–[[1949]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[7. oklepna divizija (Združeno kraljestvo)|7. oklepna divizija]] (1946–1947) |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''George Philip Bradley Roberts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. november]] [[1906]], † [[5. november]] [[1997]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roberts/George_Philip_Bradley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, George Philip Bradley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Umrli na rojstni dan]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] s18r8b9rr9628qncxbj79t2i1infacy 0 279977 6708844 5934212 2026-07-09T13:05:51Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6708844 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ouvry Lindfield Roberts |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1917–1955 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[34. korpus (Indija)|34. korpus]] (1945)<br>[[16. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|16. pehotna brigada]] (1942) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Ouvry Lindfield Roberts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. april]] [[1898]], † [[16. marec]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roberts/Ouvry_Lindfield/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Ouvry Lindfield}} [[Kategorija:Rojeni leta 1898]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 18z1di64c67jr1dkzk2bux4g4p02ov3 6708847 6708844 2026-07-09T13:10:28Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708847 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ouvry Lindfield Roberts |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1917–1955 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands=[[34. korpus (Indija)|34. korpus]] (1945)<br>[[16. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|16. pehotna brigada]] (1942) |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Ouvry Lindfield Roberts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[3. april]] [[1898]], † [[16. marec]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Roberts/Ouvry_Lindfield/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Ouvry Lindfield}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški obveščevalci]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Cheltenham]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Angleški igralci kriketa]] rzotk526clyj09vnag7kqfpfl083p3b 0 279980 6709207 6048042 2026-07-10T11:11:45Z Engelbert 76895 zp 6709207 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Brian Hubert Baron Robertson of Oakridge |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[File:Flag of the British Army.svg|23px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1934<br>1940–1953 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Brian Hubert Robertson, 1st Baron Robertson of Oakridge''' [[Red kopeli|GCB]], [[Red britanskega imperija|GBE]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]], [[Kraljevi viktorijanski red|KCVO]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. julij]] [[1896]], † [[29. april]] [[1974]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Robertson/Brian_Hubert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{start box}} {{s-mil}} {{succession box|title=[[Vrhovni poveljnik]] <br/>of the [[British Army of the Rhine]]|years=1947&ndash;1948|before=[[Richard McCreery|Sir Richard McCreery]]|after=[[Brian Horrocks|Sir Brian Horrocks]]}} |- {{s-bef|before=[[John Crocker|Sir John Crocker]]}} {{s-ttl|title=[[Middle East Command|C-in-C Middle East Land Forces]]|years=1950&ndash;1953}} {{s-aft|after=[[Cameron Gordon Graham Nicholson|Sir Cameron Nicholson]]}} {{s-gov}} {{s-new|Office|reason= '''Po razpadu''' <br/>[[Allied Control Council]]}} {{s-ttl|title= Britanski visoki komisar <br/>pri [[Allied High Commission]] <br/> '''for Occupied Germany'''|years= 1949&ndash;1950 }} {{s-aft|after= [[Ivone Kirkpatrick|Sir Ivone Kirkpatrick]]|as=[[Visoki komisar za Nemčijo]]}} {{s-reg|uk-bt}} {{succession box | title=[[Baron Robertson of Oakridge|Baronet]]<br/>'''(of Beaconsfield) | before=[[William Robertson]] | after=[[William Robertson, 2nd Baron Robertson of Oakbridge|William Robertson]] | years='''1933&ndash;1974}} {{s-reg|uk}} {{succession box | title=[[Baron Robertson of Oakridge]] | before=Nova ustanovitev | after=[[William Robertson, 2nd Baron Robertson of Oakbridge|William Robertson]] | years=1961&ndash;1974}} {{s-bus}} {{s-bef|before=[[Cyril Hurcomb, 1st Baron Hurcomb|Sir Cyril Hurcomb]]}} {{s-ttl|title=Načelnik [[Britanska transportna komicija|Britanske transportne komisije]] |years=1953–1961}} {{s-aft|after=[[Richard Beeching]]}} {{end}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Robertson of Oakridge, Brian Hubert Baron}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Britanski diplomati]] [[Kategorija:Visoki komisarji Združenega kraljestva pri Zavezniški visoki komisiji za okupirano Nemčijo]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 09qv0brsffrqs57uo7dxgu5gm7shoqq 6709209 6709207 2026-07-10T11:14:25Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Visoki komisarji Združenega kraljestva pri Zavezniški visoki komisiji za okupirano Nemčijo]]; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709209 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Brian Hubert Baron Robertson of Oakridge |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[File:Flag of the British Army.svg|23px]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1934<br>1940–1953 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Brian Hubert Robertson, 1st Baron Robertson of Oakridge''' [[Red kopeli|GCB]], [[Red britanskega imperija|GBE]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]], [[Kraljevi viktorijanski red|KCVO]], [[Distinguished Service Order|DSO]], [[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|MC]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. julij]] [[1896]], † [[29. april]] [[1974]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Robertson/Brian_Hubert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{start box}} {{s-mil}} {{succession box|title=[[Vrhovni poveljnik]] <br/>of the [[British Army of the Rhine]]|years=1947&ndash;1948|before=[[Richard McCreery|Sir Richard McCreery]]|after=[[Brian Horrocks|Sir Brian Horrocks]]}} |- {{s-bef|before=[[John Crocker|Sir John Crocker]]}} {{s-ttl|title=[[Middle East Command|C-in-C Middle East Land Forces]]|years=1950&ndash;1953}} {{s-aft|after=[[Cameron Gordon Graham Nicholson|Sir Cameron Nicholson]]}} {{s-gov}} {{s-new|Office|reason= '''Po razpadu''' <br/>[[Allied Control Council]]}} {{s-ttl|title= Britanski visoki komisar <br/>pri [[Allied High Commission]] <br/> '''for Occupied Germany'''|years= 1949&ndash;1950 }} {{s-aft|after= [[Ivone Kirkpatrick|Sir Ivone Kirkpatrick]]|as=[[Visoki komisar za Nemčijo]]}} {{s-reg|uk-bt}} {{succession box | title=[[Baron Robertson of Oakridge|Baronet]]<br/>'''(of Beaconsfield) | before=[[William Robertson]] | after=[[William Robertson, 2nd Baron Robertson of Oakbridge|William Robertson]] | years='''1933&ndash;1974}} {{s-reg|uk}} {{succession box | title=[[Baron Robertson of Oakridge]] | before=Nova ustanovitev | after=[[William Robertson, 2nd Baron Robertson of Oakbridge|William Robertson]] | years=1961&ndash;1974}} {{s-bus}} {{s-bef|before=[[Cyril Hurcomb, 1st Baron Hurcomb|Sir Cyril Hurcomb]]}} {{s-ttl|title=Načelnik [[Britanska transportna komicija|Britanske transportne komisije]] |years=1953–1961}} {{s-aft|after=[[Richard Beeching]]}} {{end}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Robertson of Oakridge, Brian Hubert Baron}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski plemiči]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Britanski diplomati]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 0w1rpiq46zhf2bjp8r9e3sxg7gm00je 0 279981 6709212 6440063 2026-07-10T11:20:23Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alfred Eryk Robinson |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1914–1948 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} '''Alfred Eryk Robinson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. september]] [[1894]], † [[4. marec]] [[1978]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Robinson/Alfred_Eryk/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Robinson, Alfred Eryk}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] sm5dflsrjrmwlprhtjwiwn160hmqkd9 0 282269 6708840 6244793 2026-07-09T13:02:01Z ~2026-28279-21 259659 6708840 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Tabor}} {{Infopolje RKD | image = Zimski motiv ob Dravi - Taborska ulica 1960.jpg | image_size = 240 | caption = Taborska ulica pozimi 1960 | ime = Mestna četrt Tabor | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 | refšt=6413 | občina = Maribor<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} '''Tabor''' je del [[Maribor|Maribora]] in [[Četrtna skupnost|mestna četrt]] na desnem bregu reke [[Drava|Drave]]. Ima nekaj več kot 11.000 prebivalcev. Je glavna in osrednja četrt na desnem bregu Drave in se deli na še manjše dele, kot so [[Betnava]], [[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]], naselje [[Bumerang]] idr. Na Taboru se nahajajo [[Dvorana Tabor]], [[Športni park Tabor]], [[Osnovna šola Tabor I Maribor]] in [[Kadetnica Maribor|Vojašnica Generala Rudolfa Maistra]] (t. i. Kadetnica), pri kateri je bil 2022 odprt prvi mariborski pasji park. Četrt ima tudi glavno mariborsko tovorno železniško oziroma ranžirno postajo in [[Železniško postajališče Maribor Tabor|potniško železniško postajališče.]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1335 Mestna četrt Tabor] na spletišču Mestne občine Maribor {{Maribor-stub}} [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Tabor, Maribor| ]] f2781cxdeq3a4c0u9m8j5vn7gyplosh 6708842 6708840 2026-07-09T13:04:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pov. 6708842 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Tabor}} {{Infopolje RKD | image = Zimski motiv ob Dravi - Taborska ulica 1960.jpg | image_size = 240 | caption = Taborska ulica pozimi 1960 | ime = Mestna četrt Tabor | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 | refšt=6413 | občina = Maribor<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} '''Tabor''' je del [[Maribor|Maribora]] in [[Četrtna skupnost|mestna četrt]] na desnem bregu reke [[Drava|Drave]]. Ima nekaj več kot 11.000 prebivalcev. Je glavna in osrednja četrt na desnem bregu Drave in se deli na še manjše dele, kot so [[Betnava]], [[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]], naselje [[Bumerang (naselje)|Bumerang]] idr. Na Taboru se nahajajo [[Dvorana Tabor]], [[Športni park Tabor]], [[Osnovna šola Tabor I Maribor]] in [[Kadetnica Maribor|Vojašnica Generala Rudolfa Maistra]] (t. i. Kadetnica), pri kateri je bil 2022 odprt prvi mariborski pasji park. Četrt ima tudi glavno mariborsko tovorno železniško oziroma ranžirno postajo in [[Železniško postajališče Maribor Tabor|potniško železniško postajališče.]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=1335 Mestna četrt Tabor] na spletišču Mestne občine Maribor {{Maribor-stub}} [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Tabor, Maribor| ]] l562w4kcemi82yadsotmlsc8mmod2yu 0 283682 6709176 6599859 2026-07-10T10:07:46Z Ljuba24b 92351 /* Viri in opombe */ 6709176 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje na Madžarskem |koordinate= |najdisi= |geopedia= |image= Domaházi templom.JPG |prebivalstvo=990 |prebivalstvo_od=2001<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |title=Popis prebivalstva Madžarske (2001) |accessdate=2011-04-29 |archive-date=2007-04-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070421104641/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/volumes.html |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna=3627 |posta= |mesto= |obcina= |podregija=Ózdi |zupanija=[[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Borsod-Abaúj-Zemplén]] |regija=[[Severna Madžarska]] }} '''Domaháza''' je [[vas]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki [[Upravna delitev Madžarske|upravno]] spada pod [[podregija Ózdi|podregijo Ózdi]] [[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Županije Borsod-Abaúj-Zemplén]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Madžarskem]] {{hu-naselje-stub}} [[Kategorija:Vasi Županije Borsod-Abaúj-Zemplén]] 6y7i7c4nj2hoznqruffzq3ko8geq3ac 0 286352 6708981 3217090 2026-07-09T17:57:34Z ~2026-32552-67 260877 6708981 wikitext text/x-wiki '''Rebula''' je lahko: * [[Rebula]], vrsta vinske trte * [[Rebula (priimek)|Rebula]], priimek več znanih ljudi {{razločitev}} c8yqiwtctscr454fri1u0hfj44uw780 0 293395 6709101 5869929 2026-07-10T07:27:50Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709101 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1972–1979 | youthclubs1 = [[Stuttgarter Kickers]] | years1 = 1979–1981 | years2 = 1981–1982 | years3 = 1982–1985 | years4 = 1985–1986 | years5 = 1986–1987 | years6 = 1987–1989 | years7 = 1989 | years8 = 1989–1990 | years9 = 1990–1991 | clubs1 = [[Stuttgarter Kickers]] | clubs2 = [[K.S.K. Tongeren]] | clubs3 = [[FC Metz]] | clubs4 = [[AS Saint-Étienne]] | clubs5 = [[FC Mulhouse]] | clubs6 = [[OGC Nice]] | clubs7 = [[AS Monaco FC]] | clubs8 = [[OGC Nice]] | clubs9 = [[USL Dunkerque]] | caps1 = 24 | caps2 = 27 | caps3 = 96 | caps4 = 28 | caps5 = 31 | caps6 = 40 | caps7 = 5 | caps8 = 15 | caps9 = 17 | goals1 = 3 | goals2 = 5 | goals3 = 38 | goals4 = 10 | goals5 = 21 | goals6 = 6 | goals7 = 0 | goals8 = 1 | goals9 = 0 | totalcaps= 283 | totalgoals = 84 }} '''Zvonko »Toni« Kurbos''' (tudi '''Tony Kurbos'''), [[Slovenci|slovensko]]-[[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[20. oktober]] [[1960]], [[Maribor]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]. == Mladost == Zvonko Kurbos se je rodil v [[Maribor]]u, stanoval pa je v Prlekiji. Ko je bil star 6 let je s starši odšel v Nemčijo, v [[Stuttgart]]<ref name="#1">http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/kurbos-imel-sem-sreco-in-hitrost-ter-nekaj-v-glavi/260809</ref>. Tam je začel igrati nogomet v mladinskih selekcijah [[Stuttgarter Kickers|Kickersov iz Stuttgarta]]. Da bi se izognil vpoklicu v jugoslovansko vojsko, s čimer bi se prekinila njegova nogometna kariera, je prevzel nemško državljanstvo<ref name="#1"/>. Zaradi vpoklica v [[JNA]] je končal z igranjem nogometa že njegov starejši brat Miran, ki ga je tudi navdušil za nogomet<ref name="#1"/>. == Metz == Zvonko Kurbos je najbolj poznan po svojem hattricku, ki ga je dosegel proti [[FC Barcelona|Barceloni]] na [[Camp Nou]], s čimer jih je izločil iz evropskega tekmovanja leta [[1984]]. Ta podvig je britanski [[The Guardian|Guardian]] označil za največji preobrat v zgodovini evropskih klubskih tekmovanj v nogometu<ref>http://www.guardian.co.uk/sport/blog/2009/nov/06/joy-of-six-european-upsets</ref>. V tem letu je Kurbos tudi podal in zadel v podaljšku finala francoskega pokala. Pred 45.000 gledalci je Metz premagal [[AS Monaco FC|Monaco]] z 2:0, s čimer je osvojil svoj prvi veliki naslov. == Zasebno življenje == Zvonko Kurbos sedaj živi v mestu Vence pri Nici, kjer je prodajalec avtomobilov, za razvedrilo pa igra nogomet z upokojenimi igralci Nice, med katerimi je tudi [[Marko Elsner]]. K staršem v Moravce pri Mali Nedelji pride nekajkrat na leto<ref>http://www.mura05.si/news/news.php?news={{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} 1348</ref>. Junija [[2011]] je obiskal nogometni tabor nogometne šole [[NK Mura 05|Mure]]. Ob tej priložnosti mu je predsednik Mure podaril dres NK Mura<ref>http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/tony-kurbos-obiskal-muro-05-za-navdih-in-zgodovino/260742#comments</ref><ref>http://www.mura05.si/news/news.php?news=%201348</ref>. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Kurbos, Tony}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Stuttgarter Kickersa]] [[Kategorija:Nogometaši K.S.K. Tongerena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Metza]] [[Kategorija:Nogometaši AS Saint-Étienna]] [[Kategorija:Nogometaši FC Mulhousa]] [[Kategorija:Nogometaši OGC Nice]] [[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]] [[Kategorija:Nogometaši USL Dunkerquea]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] mju2zyu5cte9zyzyspv14gfcnlkiud9 0 299037 6709118 6635552 2026-07-10T07:54:09Z Upwinxp 126544 −lta 6709118 wikitext text/x-wiki [[Slika:Metelkova mesto entry.jpg|thumb|Vhod v kompleks z [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykove ceste]]]] '''AKC Metelkova mesto''' (tudi samo '''Metelkova''') je avtonomni kulturni center, ki se nahaja v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob [[Metelkova cesta, Ljubljana|Metelkovi cesti]]. Metelkova velja za eno najpomembnejših središč alternativne kulture v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavljajo ga različni klubi, lokali in [[galerija|galerije]] ter [[Hostel Celica]], ki ima prostore v stavbi nekdanjega vojaškega [[zapor]]a.<ref>{{navedi dokument| url=http://tovarna.org/files0/active/3/primerjalni%20pregled%20CENTRI%20ALTERNATIVNE%20KULTURE.doc |title=Centri alternativne kulture - primerjalni pregled |author=Križaj, Marjana & Žagar, Katarina |date=16. 11. 2009 |publisher=Raziskovalno dokumentacijski sektor Državnega zbora RS}}</ref><ref>{{navedi novico |url=http://travel.nytimes.com/2008/02/03/travel/03next.html?pagewanted=all |title=Where Soldiers Slept, a Cultural Enclave Rises |author=Kitamura, Katie |date=3. 2. 2008 |work=[[New York Times]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> Celoten kompleks vojašnice, v katerem so tudi prostori [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]], [[Slovenski narodni muzej|Slovenskega narodnega muzeja]] in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.<ref name="DEDI">{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/345-kompleks-metelkova |title=Kompleks Metelkova |work=Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |author=Treo, Viljem |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> Center je nastal leta 1993, ko je skupina prostovoljcev in aktivistov, povezanih v t.i. ''Mrežo za Metelkovo'', [[skvotanje|zasedla]] stavbe kompleksa, iz katerega so se dve leti pred tem umaknili vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in so bile namenjene za rušenje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/imenik/1420/detail.html |title=Metelkova mesto - alternativni kulturni center |work=Visit Ljubljana |accessdate=31. 8. 2011 }}{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od takrat projekt zaznamuje tudi neurejen pravni status (uradni lastnik zemljišča je [[Mestna občina Ljubljana]]), zaradi česar občasno, kljub načelni toleranci, prihaja do bolj ali manj konkretnih ogrožanj njegovega obstoja s strani aktualnih oblasti.<ref>{{navedi novico |url=http://www.mladina.si/tednik/200625/clanek/slo--alternativa-sebastijan_ozmec/ |author=Ozmec, Sebastijan |title=Začetek konca Metelkove? |year=2006 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> == Zgodovina == Izgradnja Avstro-Ogrske vojašnice je bila pričeta leta 1882 in dokončana leta 1911. Do junija leta 1991 so bili prostori v lasti Jugoslovanske ljudske armade. Del objektov vojašnice je kasneje prešel v last ministrstva za kultura in bil namenjen muzejski dejavnosti.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone|url=https://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone|website=Culture of Slovenia|accessdate=2021-06-03|language=en|archive-date=2018-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180923124352/https://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone|url-status=dead}}</ref> Leta 1990 je bila vzpostavljena ''Mreža za Metelkovo'', katere pobudniki so predlagali nov ustvarjalen način uporabe prostorov opuščene vojašnice na Metelkovi ulici. Leta 1991 je ''Mreža'' novi vladi samostojne Republike Slovenije uradno podala pobudo za prenos lastništva poslopja.<ref name=":6" /> Vlada RS je kot lastnica opuščenih prostorov vojašnice leta 1992 prepustila pobudnikom projekta ''Mreža za Metelkovo'', ki jo je organiziralo okoli 300 umetnikov in pripadnikov različnih subkultur, ki so želeli na območju ustvariti kulturni center. Na skupščini MOL marca 1993 je občina obljubila, da bo zakonsko uredila predajo vojašnice v rabo ''Mreži'', vendar se je prenos kljub podpisu dveh dogovorov ustavil pri primopredaji. ''Mreža'' je v začetku septembra napovedala, da bo konec meseca vojašnico zasedla tudi če pravni aspekti ne bodo dokončno urejeni. Pri pripravi morebitnega prevzema so Mreži za Metelkovo pomagali izkušeni skvoterji iz Utrechta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Desant na Metelkovo|url=http://www.mladina.si/97657/desant-na-metelkovo/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> 9. septembra 1993 je bila na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo organiziran seminar o perspektivni preureditvi prostorov vojašnice. Sodelujoči so med pripravami na seminar na strehi zgradbe opazili delavce in nato ugotovili, da poteka prikrito rušenje stavbe ter o tem obvestili aktiviste ''Mreže''. Rušenje je potekalo zgolj na stavbah, dodeljenih ''Mreži'', naročila pa ga je ljubljanska mestna vlada. Da bi preprečili rušenje so aktivisti in podporniki zasedli prostore. Zaradi zasedbe je kasneje ''Mrežo'' neuspešno tožila mestna vlada.<ref name=":4" /> Leta 2006 je državni inšpektorat za okolje in prostor porušil urbano likovno skulpturo Mala šola, kot stavbo, zgrajeno brez ustreznih dovoljenj.<ref>{{navedi novico |url=http://24ur.com/novice/slovenija/togo-delovanje-institucij.html |title=Togo delovanje institucij |date=2. 8. 2006 |work=[[24ur.com]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> === Lastništvo in upravljanje Hostela Celice === Julija 2016 je ŠOU v Ljubljani, ki je do tedaj upravljal Hostel Celico,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hostel Celica: namesto kupcev Jankovića 'okupirali' protestniki #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/hostel-celica-na-drazbo-kdo-bi-za-stavbo-na-metelkovi-odstel-dobra-dva-milijona-455433|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> odločil prodati ustanoviteljske pravice zavoda Celica po izhodiščni ceni 288.000 €.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se ne bo več ukvarjala s hotelirstvom|url=https://www.dnevnik.si/1042746394|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042651/https://www.dnevnik.si/1042746394|url-status=dead}}</ref> Tedaj je ŠOU za Celico ljubljanski občini plačeval okoli 79.000 € najemnine letno (MOL ŠOU do leta 2011 ni zaračunaval najemnine za stavbo).<ref name=":0" /> ŠOU je načrtoval tudi prenos svojega lastniškega deleža na MOL (v zameno za lastništvo občinskih prostorov drugod); MOL je bil tedaj tudi že večinski (75 %<ref name=":0" />) lastnik stavbe in bi po prenosu 100 % lastnik Hostela Celica.<ref name=":1" /> Avgusta tega leta je ŠOU ustanoviteljske pravice Celice za 290.000 € prodala dotedanjemu direktorju Celice (oz. njegovemu podjetju), ki je po navedbah ŠOU edini oddal veljavno ponudbo, po nekaterih ocenah pa je bila prodajna cena močno pod dejansko vrednostjo.<ref>{{Navedi splet|title=Hostel Celica: Tristo tisočakov za najboljši hostel na Balkanu|url=https://www.dnevnik.si/1042748874|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042649/https://www.dnevnik.si/1042748874|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 se je MOL odločil za poskus prodaje stavbe Hostela Celica.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanska občina prodaja hostel Celica|url=https://www.dnevnik.si/1042793104|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042649/https://www.dnevnik.si/1042793104|url-status=dead}}</ref> MOL je decembra tega leta neuspešno izvedla javno dražbo zemljišča, saj nobeden od ponudnikov ni bi pripravljen plačati varščine, ki je znašala dobrih 200.000 € (oz. 10 % izklicne cene 2,34 milijona €). V času dražbe je pred stavbo MOL potekal protest proti prodaji, ki so ga označili za napad na Metelkovovo, in zahtevali, da MOL hostel dodeli v skupno upravljanje Metelkovi. Med protestniki so bili poleg aktivistov tudi podporniki tedanjega upravljalca hostela.<ref name=":0" /> MOL je januarja 2018 naznanil, da bo lastništvo stavbe in zemljišča Hostela Celica ostalo v lasti občine, upravljanje pa bo za naslednjih 10 let prenešeno na mestni Javni zavod Ljubljanski grad.<ref>{{Navedi splet|title=Namesto privatizacije nacionalizacija Hostla Celica?|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/namesto-privatizacije-nacionalizacija-hostla-celica|website=Radio Študent|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Stavba in prostori so bili tudi prenovljeni, program pa je zagotavljalo Kulturno umetniško društvo (KUD). Pogodba MOL z najemnikom Tomažem Juvanom je sicer potekla konec leta 2017. Juvan je občini predlagal odkup njegove lastnine, povezane s Celico, ki je med drugim vključevala blagovno znamko imena hostela.<ref>{{Navedi splet|title=S Hostlom Celica, ki ostaja v lasti občine, bo upravljal javni zavod Ljubljanski grad|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/s-hostlom-celica-ki-ostaja-v-lasti-obcine-bo-upravljal-javni-zavod-ljubljanski-grad/442565|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> === Incidenti in neredi === Metelkova se po besedah predstavnikov iz leta 2018 sooča s porastom agresivnih uporabnikov in preprodaje prepovedanih drog na območju.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Požar v klubu Jalla jalla po mnenju Galerije Alkatraz ni bil enkraten incident|url=https://www.dnevnik.si/1042825012|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603073514/https://www.dnevnik.si/1042825012|url-status=dead}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Nasilni narkomani ogrožajo Ljubljano? - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5b1c1338911a9/nasilni-narkomani-ogrozajo-ljubljano|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Objekti na območju Metelkove pa so bili tudi tarča več požigov, tarča požigov pa je bil največkrat lokal Jalla Jalla. Prvi poskus požiga Jalla Jalla se je zgodil leta 2008. Do zažiga je prišlo tudi leta 2017, ko je oseba v streho lokala vrgla molotovko po tem, ko mu v lokalu niso želeli postreči pijače. Sredi leta 2018 je prišlo do požara v zapuščeni stavbi, ki naj bi jo občasno uporabljali uporabniki mamil.<ref name=":8" /> Julija 2018 se je v nočnih urah zgodil požig kluba Jalla Jalla. Požar je z vnetljivo tekočino zanetil 25-letnik moški, ki je nato s kraja pobegnil. Storilca je kmalu po dogodku v bližini prijela policija. Požar je zajel celotno pročelje kluba in uničil del notranjosti, pri gašenju pa je sodelovalo 13 gasilcev s štirimi vozili in 5 prostovoljnih gasilcev z enim vozilom.<ref>{{Navedi splet|title=Jalla Jalla ponoči v plamenih|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/jalla-jalla-ponoci-v-plamenih/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> Pri požigu je nastalo za več tisoč evrov škode.<ref>{{Navedi splet|title=Degradirano območje v središču Ljubljane: »Lajne si delajo kar na prostem, boli njih!«|url=http://www.times.si/crna-kronika/degradirano-obmocje-v-srediscu-ljubljane-lajne-si-delajo-kar-na-prostem-boli-njih--6dc1bb91cf5404436cdb40c5976f0a243b3ee3fb.html|website=Times.si|accessdate=2021-06-03|language=sl|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603073518/http://www.times.si/crna-kronika/degradirano-obmocje-v-srediscu-ljubljane-lajne-si-delajo-kar-na-prostem-boli-njih--6dc1bb91cf5404436cdb40c5976f0a243b3ee3fb.html|url-status=dead}}</ref> Storilec je bil obravnavan na psihiatrični kliniki, po odpustu dva dni kasneje pa se je vrnil na Metelkovo in se s požigom hvalil ter tamkajšnjim grozil s umorom. Storilec je sicer že pred požigom na območju Metelkove grozil, med drugim z nožem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Požigalca lokala Jalla Jalla na Metelkovi poslali na zdravljenje|url=https://www.dnevnik.si/1042846173|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603070042/https://www.dnevnik.si/1042846173|url-status=dead}}</ref> Osebo so zaradi nadlegovanja in nasilja večkrat prijavili policiji, a se je oseba kljub posredovanju še naprej vračala na Metelkovo.<ref name=":7" /> Nekaj mesecev po požigu na Metelkovi je ista oseba zanetila še en požar v nekem drugem ljubljanskem lokalu.<ref>{{Navedi splet|title=Priprli požigalca kluba Jalla Jalla na Metelkovi|url=https://www.dnevnik.si/1042826323|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603070040/https://www.dnevnik.si/1042826323|url-status=dead}}</ref> Na sojenju je storilec izjavil, da je nameraval zgolj lažje poškodovati vrata in ne požgati celotne zgradbe, vzrok za dejanje pa naj bi bilo maščevanje najemnikom lokala. Izvedenec psihiatrične stroke je na sojenju navedel, da je bil obtoženi ob storitvi dejanja psihotičen in zato neprišteven. Kolektiv Jalla Jalla od storilca ni zahteval povračitve škode zaradi osebnih okoliščin storilca.<ref name=":5" /> === Izselitev nevladnih organizacij iz prostorov na Metelkovi 6 === V prostorih zgradbe bivše vojašnice na Metelkovi 6, ki so v lasti ministrstva za kulturo, domuje več nevladnih organizacij. Oktobra 2020 je kulturno ministrstvo uporabnike stavbe na Metelkovi 6 obvestilo, da morajo do konca januarja 2021 prostore zapustiti. Kulturno ministrstvo je nekaterim uporabnikom poslalo predlog sporazuma o prenehnaju najemne pogodbe. Ministrstvo je kot razlog za izpraznitev navedlo dotrajanost stavbe in namen prenove ter namen uporabe prostorov za lastne potrebe. Stavba naj bi bila strukturno oporečna, neodporna na proteste in nevarna za bivanje. Uporabniki so v odzivu opozorili, da so sredstva za obnovo predvidena šele v letu 2023, stavba pa da je edina, ki jo ministrstvo namenja neodvisnim kulturnim, umetniškim in raziskovalnim organizacijam.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo "deložira" nevladne organizacije, ki pa Metelkove 6 "ne nameravajo zapustiti"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ministrstvo-za-kulturo-delozira-nevladne-organizacije-ki-pa-metelkove-6-ne-nameravajo-zapustiti/539717|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> === Obisk pripadnikov posebne policijske enote === Februarja 2021 je v večernih urah na območje Metelkove prispela skupina 30-40<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Posebne enote policije na Metelkovi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/posebne-enote-policije-na-metelkovi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> oz. več kot 40<ref name=":3">{{Navedi splet|title=VIDEO: Policisti z orožjem na Metelkovi|url=https://www.mladina.si/204990/video-policisti-z-orozjem-na-metelkovi/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> pripadnikov posebne policijske enote,<ref name=":2" /> med katerimi so bili nekateri pripadniki oboroženi tudi z dolgocevnim orožjem. Še več policistov je v bližini čakalo v policijskih vozilih. Na kraju so policisti pričeli s trkanjem na vrata tamkajšnih prostorov in zahtevali, naj jim morebitni uporabniki prostorov vrata odprejo. Predhodno isti dan so se na območju Metelkove sicer zbrali protestniki<ref name=":3" /> in se nekateri po protivladnem protestu tja vrnili, dan poprej pa se je na območju zbrala provladna aktivistična skupina [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]] in pozvala k uničenju mesta Metelkova.<ref name=":2" /> Po neuradnih podatkih Mladine naj bi policisti na območju iskali protestnike.<ref name=":3" /> Predstavnik PU Ljubljana se je na medijsko vprašanje glede policijske akcije odzval, da je šlo za običajno policijsko varovanje protestnega shoda in zanikal očitke, da je bil namen policijske akcije ustrahovanje.<ref name=":2" /> == Ustanove == === Klubi === * Klub Gromka - večnamenski prostor za koncerte, gledališke predstave in podobne dogodke * Klub Monokel - [[homoseksualnost|lezbični]] klub * Klub Tiffany - gejevski klub * Klub Channel Zero - glasbeni klub * Gala hala - koncertno prizorišče * Menza pri koritu - glasbeno prizorišče in mladinski center * Jalla Jalla - artistični klub *Bizzarnica pri Mariči - umetniško, glasbeni, prireditveni klub (kulturno-socialna socializacija) === Galerije in drugo === * [[Galerija Alkatraz]] - galerija del sodobne umetnosti * Galerija Mizzart - galerija del mladih in neuveljavljenih umetnikov * Klub SOT24,5 - galerija del invalidnih umetnikov * Škratova čitalnica - informacijski center in čitalnica ter prostor za filmske projekcije * Galerija Channel Zero - najmanjši razstavni prostor v Sloveniji {{Cn}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Metelkova mesto}} * {{official|http://www.metelkovamesto.org/}} * [http://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128024957/http://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone |date=2011-11-28 }}. ''Culture.si'' {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] 674uetxvgpbakndgo8zfm76bngitego 6709119 6709118 2026-07-10T07:55:47Z Upwinxp 126544 {{koord}} 6709119 wikitext text/x-wiki [[Slika:Metelkova mesto entry.jpg|thumb|Vhod v kompleks z [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykove ceste]]]] '''AKC Metelkova mesto''' (tudi samo '''Metelkova''') je avtonomni kulturni center, ki se nahaja v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob [[Metelkova cesta, Ljubljana|Metelkovi cesti]]. Metelkova velja za eno najpomembnejših središč alternativne kulture v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sestavljajo ga različni klubi, lokali in [[galerija|galerije]] ter [[Hostel Celica]], ki ima prostore v stavbi nekdanjega vojaškega [[zapor]]a.<ref>{{navedi dokument| url=http://tovarna.org/files0/active/3/primerjalni%20pregled%20CENTRI%20ALTERNATIVNE%20KULTURE.doc |title=Centri alternativne kulture - primerjalni pregled |author=Križaj, Marjana & Žagar, Katarina |date=16. 11. 2009 |publisher=Raziskovalno dokumentacijski sektor Državnega zbora RS}}</ref><ref>{{navedi novico |url=http://travel.nytimes.com/2008/02/03/travel/03next.html?pagewanted=all |title=Where Soldiers Slept, a Cultural Enclave Rises |author=Kitamura, Katie |date=3. 2. 2008 |work=[[New York Times]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> Celoten kompleks vojašnice, v katerem so tudi prostori [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]], [[Slovenski narodni muzej|Slovenskega narodnega muzeja]] in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.<ref name="DEDI">{{navedi splet| url=http://www.dedi.si/dediscina/345-kompleks-metelkova |title=Kompleks Metelkova |work=Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem |author=Treo, Viljem |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> Center je nastal leta 1993, ko je skupina prostovoljcev in aktivistov, povezanih v t.i. ''Mrežo za Metelkovo'', [[skvotanje|zasedla]] stavbe kompleksa, iz katerega so se dve leti pred tem umaknili vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in so bile namenjene za rušenje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/imenik/1420/detail.html |title=Metelkova mesto - alternativni kulturni center |work=Visit Ljubljana |accessdate=31. 8. 2011 }}{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od takrat projekt zaznamuje tudi neurejen pravni status (uradni lastnik zemljišča je [[Mestna občina Ljubljana]]), zaradi česar občasno, kljub načelni toleranci, prihaja do bolj ali manj konkretnih ogrožanj njegovega obstoja s strani aktualnih oblasti.<ref>{{navedi novico |url=http://www.mladina.si/tednik/200625/clanek/slo--alternativa-sebastijan_ozmec/ |author=Ozmec, Sebastijan |title=Začetek konca Metelkove? |year=2006 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> == Zgodovina == Izgradnja Avstro-Ogrske vojašnice je bila pričeta leta 1882 in dokončana leta 1911. Do junija leta 1991 so bili prostori v lasti Jugoslovanske ljudske armade. Del objektov vojašnice je kasneje prešel v last ministrstva za kultura in bil namenjen muzejski dejavnosti.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone|url=https://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone|website=Culture of Slovenia|accessdate=2021-06-03|language=en|archive-date=2018-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180923124352/https://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone|url-status=dead}}</ref> Leta 1990 je bila vzpostavljena ''Mreža za Metelkovo'', katere pobudniki so predlagali nov ustvarjalen način uporabe prostorov opuščene vojašnice na Metelkovi ulici. Leta 1991 je ''Mreža'' novi vladi samostojne Republike Slovenije uradno podala pobudo za prenos lastništva poslopja.<ref name=":6" /> Vlada RS je kot lastnica opuščenih prostorov vojašnice leta 1992 prepustila pobudnikom projekta ''Mreža za Metelkovo'', ki jo je organiziralo okoli 300 umetnikov in pripadnikov različnih subkultur, ki so želeli na območju ustvariti kulturni center. Na skupščini MOL marca 1993 je občina obljubila, da bo zakonsko uredila predajo vojašnice v rabo ''Mreži'', vendar se je prenos kljub podpisu dveh dogovorov ustavil pri primopredaji. ''Mreža'' je v začetku septembra napovedala, da bo konec meseca vojašnico zasedla tudi če pravni aspekti ne bodo dokončno urejeni. Pri pripravi morebitnega prevzema so Mreži za Metelkovo pomagali izkušeni skvoterji iz Utrechta.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Desant na Metelkovo|url=http://www.mladina.si/97657/desant-na-metelkovo/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> 9. septembra 1993 je bila na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo organiziran seminar o perspektivni preureditvi prostorov vojašnice. Sodelujoči so med pripravami na seminar na strehi zgradbe opazili delavce in nato ugotovili, da poteka prikrito rušenje stavbe ter o tem obvestili aktiviste ''Mreže''. Rušenje je potekalo zgolj na stavbah, dodeljenih ''Mreži'', naročila pa ga je ljubljanska mestna vlada. Da bi preprečili rušenje so aktivisti in podporniki zasedli prostore. Zaradi zasedbe je kasneje ''Mrežo'' neuspešno tožila mestna vlada.<ref name=":4" /> Leta 2006 je državni inšpektorat za okolje in prostor porušil urbano likovno skulpturo Mala šola, kot stavbo, zgrajeno brez ustreznih dovoljenj.<ref>{{navedi novico |url=http://24ur.com/novice/slovenija/togo-delovanje-institucij.html |title=Togo delovanje institucij |date=2. 8. 2006 |work=[[24ur.com]] |accessdate=31. 8. 2011}}</ref> === Lastništvo in upravljanje Hostela Celice === Julija 2016 je ŠOU v Ljubljani, ki je do tedaj upravljal Hostel Celico,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Hostel Celica: namesto kupcev Jankovića 'okupirali' protestniki #foto #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/hostel-celica-na-drazbo-kdo-bi-za-stavbo-na-metelkovi-odstel-dobra-dva-milijona-455433|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> odločil prodati ustanoviteljske pravice zavoda Celica po izhodiščni ceni 288.000 €.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se ne bo več ukvarjala s hotelirstvom|url=https://www.dnevnik.si/1042746394|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042651/https://www.dnevnik.si/1042746394|url-status=dead}}</ref> Tedaj je ŠOU za Celico ljubljanski občini plačeval okoli 79.000 € najemnine letno (MOL ŠOU do leta 2011 ni zaračunaval najemnine za stavbo).<ref name=":0" /> ŠOU je načrtoval tudi prenos svojega lastniškega deleža na MOL (v zameno za lastništvo občinskih prostorov drugod); MOL je bil tedaj tudi že večinski (75 %<ref name=":0" />) lastnik stavbe in bi po prenosu 100 % lastnik Hostela Celica.<ref name=":1" /> Avgusta tega leta je ŠOU ustanoviteljske pravice Celice za 290.000 € prodala dotedanjemu direktorju Celice (oz. njegovemu podjetju), ki je po navedbah ŠOU edini oddal veljavno ponudbo, po nekaterih ocenah pa je bila prodajna cena močno pod dejansko vrednostjo.<ref>{{Navedi splet|title=Hostel Celica: Tristo tisočakov za najboljši hostel na Balkanu|url=https://www.dnevnik.si/1042748874|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042649/https://www.dnevnik.si/1042748874|url-status=dead}}</ref> Leta 2017 se je MOL odločil za poskus prodaje stavbe Hostela Celica.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanska občina prodaja hostel Celica|url=https://www.dnevnik.si/1042793104|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603042649/https://www.dnevnik.si/1042793104|url-status=dead}}</ref> MOL je decembra tega leta neuspešno izvedla javno dražbo zemljišča, saj nobeden od ponudnikov ni bi pripravljen plačati varščine, ki je znašala dobrih 200.000 € (oz. 10 % izklicne cene 2,34 milijona €). V času dražbe je pred stavbo MOL potekal protest proti prodaji, ki so ga označili za napad na Metelkovovo, in zahtevali, da MOL hostel dodeli v skupno upravljanje Metelkovi. Med protestniki so bili poleg aktivistov tudi podporniki tedanjega upravljalca hostela.<ref name=":0" /> MOL je januarja 2018 naznanil, da bo lastništvo stavbe in zemljišča Hostela Celica ostalo v lasti občine, upravljanje pa bo za naslednjih 10 let prenešeno na mestni Javni zavod Ljubljanski grad.<ref>{{Navedi splet|title=Namesto privatizacije nacionalizacija Hostla Celica?|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/namesto-privatizacije-nacionalizacija-hostla-celica|website=Radio Študent|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Stavba in prostori so bili tudi prenovljeni, program pa je zagotavljalo Kulturno umetniško društvo (KUD). Pogodba MOL z najemnikom Tomažem Juvanom je sicer potekla konec leta 2017. Juvan je občini predlagal odkup njegove lastnine, povezane s Celico, ki je med drugim vključevala blagovno znamko imena hostela.<ref>{{Navedi splet|title=S Hostlom Celica, ki ostaja v lasti občine, bo upravljal javni zavod Ljubljanski grad|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/s-hostlom-celica-ki-ostaja-v-lasti-obcine-bo-upravljal-javni-zavod-ljubljanski-grad/442565|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> === Incidenti in neredi === Metelkova se po besedah predstavnikov iz leta 2018 sooča s porastom agresivnih uporabnikov in preprodaje prepovedanih drog na območju.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Požar v klubu Jalla jalla po mnenju Galerije Alkatraz ni bil enkraten incident|url=https://www.dnevnik.si/1042825012|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603073514/https://www.dnevnik.si/1042825012|url-status=dead}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Nasilni narkomani ogrožajo Ljubljano? - Svet24.si|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/crna-kronika/5b1c1338911a9/nasilni-narkomani-ogrozajo-ljubljano|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Objekti na območju Metelkove pa so bili tudi tarča več požigov, tarča požigov pa je bil največkrat lokal Jalla Jalla. Prvi poskus požiga Jalla Jalla se je zgodil leta 2008. Do zažiga je prišlo tudi leta 2017, ko je oseba v streho lokala vrgla molotovko po tem, ko mu v lokalu niso želeli postreči pijače. Sredi leta 2018 je prišlo do požara v zapuščeni stavbi, ki naj bi jo občasno uporabljali uporabniki mamil.<ref name=":8" /> Julija 2018 se je v nočnih urah zgodil požig kluba Jalla Jalla. Požar je z vnetljivo tekočino zanetil 25-letnik moški, ki je nato s kraja pobegnil. Storilca je kmalu po dogodku v bližini prijela policija. Požar je zajel celotno pročelje kluba in uničil del notranjosti, pri gašenju pa je sodelovalo 13 gasilcev s štirimi vozili in 5 prostovoljnih gasilcev z enim vozilom.<ref>{{Navedi splet|title=Jalla Jalla ponoči v plamenih|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/jalla-jalla-ponoci-v-plamenih/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> Pri požigu je nastalo za več tisoč evrov škode.<ref>{{Navedi splet|title=Degradirano območje v središču Ljubljane: »Lajne si delajo kar na prostem, boli njih!«|url=http://www.times.si/crna-kronika/degradirano-obmocje-v-srediscu-ljubljane-lajne-si-delajo-kar-na-prostem-boli-njih--6dc1bb91cf5404436cdb40c5976f0a243b3ee3fb.html|website=Times.si|accessdate=2021-06-03|language=sl|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603073518/http://www.times.si/crna-kronika/degradirano-obmocje-v-srediscu-ljubljane-lajne-si-delajo-kar-na-prostem-boli-njih--6dc1bb91cf5404436cdb40c5976f0a243b3ee3fb.html|url-status=dead}}</ref> Storilec je bil obravnavan na psihiatrični kliniki, po odpustu dva dni kasneje pa se je vrnil na Metelkovo in se s požigom hvalil ter tamkajšnjim grozil s umorom. Storilec je sicer že pred požigom na območju Metelkove grozil, med drugim z nožem.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Požigalca lokala Jalla Jalla na Metelkovi poslali na zdravljenje|url=https://www.dnevnik.si/1042846173|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603070042/https://www.dnevnik.si/1042846173|url-status=dead}}</ref> Osebo so zaradi nadlegovanja in nasilja večkrat prijavili policiji, a se je oseba kljub posredovanju še naprej vračala na Metelkovo.<ref name=":7" /> Nekaj mesecev po požigu na Metelkovi je ista oseba zanetila še en požar v nekem drugem ljubljanskem lokalu.<ref>{{Navedi splet|title=Priprli požigalca kluba Jalla Jalla na Metelkovi|url=https://www.dnevnik.si/1042826323|website=Dnevnik|accessdate=2021-06-03|archive-date=2021-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210603070040/https://www.dnevnik.si/1042826323|url-status=dead}}</ref> Na sojenju je storilec izjavil, da je nameraval zgolj lažje poškodovati vrata in ne požgati celotne zgradbe, vzrok za dejanje pa naj bi bilo maščevanje najemnikom lokala. Izvedenec psihiatrične stroke je na sojenju navedel, da je bil obtoženi ob storitvi dejanja psihotičen in zato neprišteven. Kolektiv Jalla Jalla od storilca ni zahteval povračitve škode zaradi osebnih okoliščin storilca.<ref name=":5" /> === Izselitev nevladnih organizacij iz prostorov na Metelkovi 6 === V prostorih zgradbe bivše vojašnice na Metelkovi 6, ki so v lasti ministrstva za kulturo, domuje več nevladnih organizacij. Oktobra 2020 je kulturno ministrstvo uporabnike stavbe na Metelkovi 6 obvestilo, da morajo do konca januarja 2021 prostore zapustiti. Kulturno ministrstvo je nekaterim uporabnikom poslalo predlog sporazuma o prenehnaju najemne pogodbe. Ministrstvo je kot razlog za izpraznitev navedlo dotrajanost stavbe in namen prenove ter namen uporabe prostorov za lastne potrebe. Stavba naj bi bila strukturno oporečna, neodporna na proteste in nevarna za bivanje. Uporabniki so v odzivu opozorili, da so sredstva za obnovo predvidena šele v letu 2023, stavba pa da je edina, ki jo ministrstvo namenja neodvisnim kulturnim, umetniškim in raziskovalnim organizacijam.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za kulturo "deložira" nevladne organizacije, ki pa Metelkove 6 "ne nameravajo zapustiti"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/ministrstvo-za-kulturo-delozira-nevladne-organizacije-ki-pa-metelkove-6-ne-nameravajo-zapustiti/539717|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> === Obisk pripadnikov posebne policijske enote === Februarja 2021 je v večernih urah na območje Metelkove prispela skupina 30-40<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Posebne enote policije na Metelkovi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/posebne-enote-policije-na-metelkovi/|website=www.delo.si|accessdate=2021-06-03|language=sl-si}}</ref> oz. več kot 40<ref name=":3">{{Navedi splet|title=VIDEO: Policisti z orožjem na Metelkovi|url=https://www.mladina.si/204990/video-policisti-z-orozjem-na-metelkovi/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-03}}</ref> pripadnikov posebne policijske enote,<ref name=":2" /> med katerimi so bili nekateri pripadniki oboroženi tudi z dolgocevnim orožjem. Še več policistov je v bližini čakalo v policijskih vozilih. Na kraju so policisti pričeli s trkanjem na vrata tamkajšnih prostorov in zahtevali, naj jim morebitni uporabniki prostorov vrata odprejo. Predhodno isti dan so se na območju Metelkove sicer zbrali protestniki<ref name=":3" /> in se nekateri po protivladnem protestu tja vrnili, dan poprej pa se je na območju zbrala provladna aktivistična skupina [[Rumeni jopiči (Slovenija)|Rumeni jopiči]] in pozvala k uničenju mesta Metelkova.<ref name=":2" /> Po neuradnih podatkih Mladine naj bi policisti na območju iskali protestnike.<ref name=":3" /> Predstavnik PU Ljubljana se je na medijsko vprašanje glede policijske akcije odzval, da je šlo za običajno policijsko varovanje protestnega shoda in zanikal očitke, da je bil namen policijske akcije ustrahovanje.<ref name=":2" /> == Ustanove == === Klubi === * Klub Gromka - večnamenski prostor za koncerte, gledališke predstave in podobne dogodke * Klub Monokel - [[homoseksualnost|lezbični]] klub * Klub Tiffany - gejevski klub * Klub Channel Zero - glasbeni klub * Gala hala - koncertno prizorišče * Menza pri koritu - glasbeno prizorišče in mladinski center * Jalla Jalla - artistični klub *Bizzarnica pri Mariči - umetniško, glasbeni, prireditveni klub (kulturno-socialna socializacija) === Galerije in drugo === * [[Galerija Alkatraz]] - galerija del sodobne umetnosti * Galerija Mizzart - galerija del mladih in neuveljavljenih umetnikov * Klub SOT24,5 - galerija del invalidnih umetnikov * Škratova čitalnica - informacijski center in čitalnica ter prostor za filmske projekcije * Galerija Channel Zero - najmanjši razstavni prostor v Sloveniji {{Cn}} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Metelkova mesto}} * {{official|http://www.metelkovamesto.org/}} * [http://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone Metelkova mesto Autonomous Cultural Zone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128024957/http://www.culture.si/en/Metelkova_mesto_Autonomous_Cultural_Zone |date=2011-11-28 }}. ''Culture.si'' {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} {{koord|46|3|23|N|14|31|0|E|region:SI|display=title}} [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] js5bogp9cswv8d2v5tgsz2v8edx15za 0 301605 6708813 6558952 2026-07-09T12:13:09Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708813 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = <!--WD--> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | height = 178 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1994–1997 | youthclubs1 = Solingen | youthyears2 = 1997–2008 | youthclubs2 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | years1 = 2008–2010 | clubs1 = [[Bayer Leverkusen II]] | caps1 = 36 | goals1 = 5 | years2 = 2009–2010 | clubs2 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2010 | clubs3 = [[SpVgg Greuther Fürth|Greuther Fürth]] | caps3 = 1 | goals3 = 0 | years4 = 2010 | clubs4 = [[SpVgg Greuther Fürth II|Greuther Fürth II]] | caps4 = 7 | goals4 = 0 | years5 = 2011 | clubs5 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2011–2012 | clubs6 = [[VfL Osnabrück]] | caps6 = 35 | goals6 = 2 | years7 = 2012 | clubs7 = [[VfR Aalen]] | caps7 = 3 | goals7 = 2 | years8 = 2012–2014 | clubs8 = [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] | caps8 = 74 | goals8 = 18 | years9 = 2015 | clubs9 = [[Borussia Dortmund]] | caps9 = 14 | goals9 = 0 | years10 = 2015–2017 | clubs10 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] | caps10 = 53 | goals10 = 4 | years11 = 2017–2025 | clubs11 = [[RB Leipzig]] | caps11 = 203 | goals11 = 9 | totalcaps = 426 | totalgoals = 40 | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009–2012 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 17 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2012–2018 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 28 | nationalgoals3 = 2 }} '''Kevin Kampl''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[9. oktober]] [[1990]], [[Solingen]], [[Nemčija]]. Kampl je nekdanji [[vezni igralec (nogomet)|vezist]] [[RB Leipzig]]a, [[Bayer 04 Leverkusen|Bayerja]] in [[Borussia Dortmund|Borussie]] v [[Nemška nogometna liga|nemški ligi]] ter nekdanji član [[slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. ==Kariera== Kampl je svojo nogometno kariero začel pri [[klub]]u [[Bayer Leverkusen]]. Po nekaj letih igranja za mladinsko vrsto [[Bayer Leverkusen II]] je podpisal prvo člansko pogodbo s klubom [[SpVgg Greuther Fürth]]. 30. avgusta 2010 je podpisal triletno pogodbo s klubom [[SpVgg Greuther Fürth]], za katerega je v prvič zaigral 29. oktobra 2010 kot zamenjava na tekmi [[2. Fußball-Bundesliga|2. nemške lige]] proti klubu [[FC Erzgebirge Aue|Erzgebirge Aue]]<ref>{{navedi novice |title=Kern: Eine Aktion, drei Punkte für Aue |url=http://www.kicker.de/news/fussball/2bundesliga/spieltag/2-bundesliga/2010-11/10/1013613/spielbericht_spvgg-greuther-fuerth-82_erzgebirge-aue-64.html |publisher=Kicker |date=29. oktober 2010 |accessdate=17. novembra 2010 |language=de }}</ref>, ki se je končala z neodločenim izidom. Na polovici sezone se je med zimskim prestopnim rokom vrnil v Bayer Leverkusen<ref>{{navedi splet|title=Stocksauer auf den Schiedsrichter|trans-title=Very angry at the referee|language=de|date=19. december 2010|accessdate=23. decembra 2010|publisher=Nürnberger Zeitung|url=http://www.nordbayern.de/nuernberger-zeitung/nz-sport/stocksauer-auf-den-schiedsrichter-1.390510|archive-date=2010-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20101222185120/http://www.nordbayern.de/nuernberger-zeitung/nz-sport/stocksauer-auf-den-schiedsrichter-1.390510|url-status=dead}}</ref>. Za Bayer Leverkusen je prvič zaigral v [[Liga Evropa|Ligi Evropa]], ko je v drugem polčasu vstopil kot zamenjava na tekmi proti klubu [[Metalist Kharkiv]]. Poleti 2011 je nato prestopil v tretjeligaški klub [[VfL Osnabrück]]<ref>{{navedi splet|title=Erstes Training, weitere Verpflichtungen|trans-title=First training, more signings|language=de|date=19. junij 2011|accessdate=19. junija 2011|publisher=[[VfL Osnabrück]]|work=official website|url=http://www.vfl.de/news/news/article/erstes-training-weitere-verpflichtungen.html|archive-date=2011-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110622052308/http://www.vfl.de/news/news/article/erstes-training-weitere-verpflichtungen.html|url-status=dead}}</ref>.Med letoma 2012 in 2014 je igral v klubu [[Red Bull Salzburg]], kjer je igral zelo dobro in na 72 tekmah zadel osemnajstkrat. V zimskem prestopnem roku v sezoni 2014/15 pa je prestopil v nemškega prvoligaša [[Borussia Dortmund]], kjer je zadel že na prvi tekmi v dresu Borussie, na prijateljski tekmi. Avgusta 2015 se je vrnil k Bayerju, v tem času se njegova vrednost giblje okrog 10 milijonov €. ==Statistika== Pri Leverkusnu (26.9.2015) {|class="wikitable" style="text-align: center" style="font-size: 95%; border: 1px #aaaaaa solid; border-collapse: collapse; clear:center; width: 60% " |- !rowspan="2"|Sezona !rowspan="2"|Klub !rowspan="2"|Liga !colspan="2" width=8%|Liga !colspan="2" width=8%|[[DFB-Pokal]] !colspan="2" width=8%|[[Evropska liga|Liga evropa]]'''/[[Nogometna Liga prvakov|Liga Prvakov]]''' !colspan="2" width=8%|Skupaj |- !Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli |- |2010/11 |align=center|'''[[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]''' |align=center|'''[[Bundesliga|Fußball-Bundesliga]] |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|1 |align="center"|0 |align="center"|'''1''' |align="center"|'''0''' |- |2015/16 |align=center|'''[[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]''' |align=center|'''[[Bundesliga|Fußball-Bundesliga]] |align="center"|4 |align="center"|1 |align="center"|0 |align="center"|0 |align="center"|1 |align="center"|0 |align="center"|5 |align="center"|1 |- ! colspan="3" |'''Skupaj v karieri''' ! align="center" |4 ! align="center" |1 ! align="center" |'''0''' ! align="center" |'''0''' ! align="center" |2 ! align="center" |'''0''' ! align="center" |6 ! align="center" |1 |- |}V celotni karjeri (26.9.2015) {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Club ! rowspan="2" |Season ! colspan="3" |League ! colspan="2" |Cup ! colspan="2" |Continental ! colspan="2" |Total ! rowspan="2" |<abbr>Ref.</abbr> |- !League !Apps !Goals !Apps !Goals !Apps !Goals !Apps !Goals |- | rowspan="4" |Bayer Leverkusen II |2008–09 | rowspan="3" |Regionalliga West |1 |0 | colspan="4" rowspan="3" |— |'''1''' |'''0''' |^[12] |- |2009–10 |21 |1 |'''21''' |'''1''' |^[13] |- |2010–11 |14 |4 |'''14''' |'''4''' |^[14] |- ! colspan="2" |Club totals !36 !5 ! colspan="4" |— !36 !5 !— |- |Greuther Fürth |2010–11 |2. Bundesliga |1 |0 |0 |0 | colspan="2" rowspan="2" |— |'''1''' |'''0''' |^[14] |- |Greuther Fürth II |2010–11 |Regionalliga Süd |7 |0 | colspan="2" |— |'''7''' |'''0''' |^[14] |- |Bayer Leverkusen |2010–11 |Bundesliga |0 |0 |0 |0 |1 |0 |'''1''' |'''0''' |^[14] |- |VfL Osnabrück |2011–12 |3. Liga |35 |2 |1 |0 | colspan="2" rowspan="2" |— |'''36''' |'''2''' |^[15] |- |VfR Aalen |2012–13 |2. Bundesliga |3 |2 |1 |0 |'''4''' |'''2''' |^[16] |- | rowspan="4" |Red Bull Salzburg |2012–13 | rowspan="3" |Austrian Bundesliga |23 |4 |4 |0 |0 |0 |'''27''' |'''4''' |^[14] |- |2013–14 |33 |9 |5 |2 |13 |3 |'''51''' |'''14''' |^[14] |- |2014–15 |18 |5 |3 |2 |10 |4 |'''31''' |'''11''' |^[14] |- ! colspan="2" |Club totals !74 !18 !12 !4 !23 !7 !109 !29 !— |- | rowspan="3" |Borussia Dortmund |2014–15 | rowspan="2" |Bundesliga |13 |0 |2 |0 |1 |0 |'''16''' |'''0''' |^[14] |- |2015–16 |1 |0 |0 |0 |2 |0 |'''3''' |'''0''' |^[14] |- ! colspan="2" |Club totals !14 !0 !2 !0 !3 !0 !19 !0 !— |- |Bayer Leverkusen |2015–16 |Bundesliga |4 |1 |0 |0 |1 |0 |5 |1 |^[14] |- | ! colspan="2" |Club totals !4 !1 !0 !0 !1 !0 !5 !1 !— |- ! colspan="3" |Career totals !174 !28 !16 !4 !27 !7 !218 !35 !—<br> <br> |} ==Reprezentančna kariera== Kampl je član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]]. In na 19 tekmah zadel 2 gola. Reprezentančni zadetki (26.9.2015) {| class="wikitable" !# !Date !Venue !Opponent !Score !Result !Competition |- |1 |6 September 2013 |Stožice Stadium, Ljubljana, Slovenia |Albania |'''1'''–0 |1–0 |FIFA World Cup 2014 Qualification |- |2 |27 March 2015 |Stožice Stadium, Ljubljana, Slovenia |San Marino |'''2'''–0 |6–0 |UEFA Euro 2016 Qualification |} Reprezantančne tekme (27.9.2015) {| class="wikitable" !Reprezantanca !tekme !goli |- |Slovenija U-21 |17 |2 |- |[[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] |19 |2 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Kampl, Kevin}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna II]] [[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna]] [[Kategorija:Nogometaši Greuther Fürtha]] [[Kategorija:Nogometaši Greuther Fürtha II]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Osnabrücka]] [[Kategorija:Nogometaši VfR Aalena]] [[Kategorija:Nogometaši Red Bull Salzburga]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Dortmund]] [[Kategorija:Nogometaši RB Leipziga]] rftdi541kpvt9locfh3ikwqoz2t3kkb 0 302021 6709085 6646357 2026-07-10T06:58:26Z Ilirkan 262748 Sprememba slike 6709085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=https://www.radio94.si/nedeljski-klepet-igor-stemberger/}} '''Igor Štemberger''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[politik]] in [[poslovnež]], * [[5. november]] [[1971]]. Štemberger je bil kot član [[Stranka mladih Slovenije|SMS]] poslanec [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[Zares]]. == Priznanja in odlikovanja == * [[medalja Slovenske vojske|srebrna medalja Slovenske vojske]] * [[spominski znak Fernetiči 1991]] * [[spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štemberger, Igor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke mladih Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zaresa]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Fernetiči 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] 0xpwkw0jvr44p7cjjkd5uhstjpf8gpw 6709089 6709085 2026-07-10T07:02:58Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Ilirkan|Ilirkan]] ([[User talk:Ilirkan|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6646357 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Štemberger''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[politik]] in [[poslovnež]], * [[5. november]] [[1971]]. Štemberger je bil kot član [[Stranka mladih Slovenije|SMS]] poslanec [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[Zares]]. == Priznanja in odlikovanja == * [[medalja Slovenske vojske|srebrna medalja Slovenske vojske]] * [[spominski znak Fernetiči 1991]] * [[spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štemberger, Igor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke mladih Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zaresa]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Fernetiči 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] pwx8zv7ofhlmvr5ljrj6az9jf5mno9x 6709090 6709089 2026-07-10T07:04:32Z Ilirkan 262748 Sprememba slike 6709090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=https://www.radio94.si/nedeljski-klepet-igor-stemberger/|caption=3. 3. 2024}} '''Igor Štemberger''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[politik]] in [[poslovnež]], * [[5. november]] [[1971]]. Štemberger je bil kot član [[Stranka mladih Slovenije|SMS]] poslanec [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[Zares]]. == Priznanja in odlikovanja == * [[medalja Slovenske vojske|srebrna medalja Slovenske vojske]] * [[spominski znak Fernetiči 1991]] * [[spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štemberger, Igor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke mladih Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zaresa]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Fernetiči 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] jvkjwrr7twbp55ar9hw25tivuwy250h 6709097 6709090 2026-07-10T07:20:30Z Sporti 5955 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Ilirkan|Ilirkan]] ([[User talk:Ilirkan|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6646357 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Štemberger''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[politik]] in [[poslovnež]], * [[5. november]] [[1971]]. Štemberger je bil kot član [[Stranka mladih Slovenije|SMS]] poslanec [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[Zares]]. == Priznanja in odlikovanja == * [[medalja Slovenske vojske|srebrna medalja Slovenske vojske]] * [[spominski znak Fernetiči 1991]] * [[spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štemberger, Igor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke mladih Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zaresa]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Fernetiči 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] pwx8zv7ofhlmvr5ljrj6az9jf5mno9x 6709115 6709097 2026-07-10T07:46:10Z Ilirkan 262748 Removed incorrect image — photograph depicts a different person. 6709115 wikitext text/x-wiki '''Igor Štemberger''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[politik]] in [[poslovnež]], * [[5. november]] [[1971]]. Štemberger je bil kot član [[Stranka mladih Slovenije|SMS]] poslanec [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[Zares]]. == Priznanja in odlikovanja == * [[medalja Slovenske vojske|srebrna medalja Slovenske vojske]] * [[spominski znak Fernetiči 1991]] * [[spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štemberger, Igor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke mladih Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zaresa]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Fernetiči 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] 1od59hlalrdwy31afnf50gx6da98pg9 6709117 6709115 2026-07-10T07:54:07Z Sporti 5955 vrnjeno infopolje brez slike 6709117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Igor Štemberger''', [[Slovenci|slovenski]] [[kemik]], [[politik]] in [[poslovnež]], * [[5. november]] [[1971]]. Štemberger je bil kot član [[Stranka mladih Slovenije|SMS]] poslanec [[3. državni zbor Republike Slovenije|3. državnega zbora Republike Slovenije]]. Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[Zares]]. == Priznanja in odlikovanja == * [[medalja Slovenske vojske|srebrna medalja Slovenske vojske]] * [[spominski znak Fernetiči 1991]] * [[spominski znak ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{3DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Štemberger, Igor}} [[Kategorija:Rojeni leta 1971]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke mladih Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zaresa]] [[Kategorija:Občinski svetniki Občine Ilirska Bistrica]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Fernetiči 1991]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka ob deseti obletnici vojne za Slovenijo]] fjjm3elvwqmz5cmt9m4ghoy9p363184 0 305077 6708958 6669103 2026-07-09T16:51:02Z Vilimerc 87568 /* Bibliografija */ 6708958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. Med [[mladinski roman|mladinske romane]] se uvrščajo [[Disko kraljica]], [[Vrnitev kralja diskoteke]], [[Maturant]], ki obravnavajo arhetipske mladinske teme, kot so ljubezen, prijateljstvo, razočaranja. [[Ana: prepovedana ljubezen]] razkriva prepovedano ljubezen dijakinje do učitelja in prikaže, kako je biti žrtev medijskega linča. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal trilogijo mladinskih romanov Srebrna sekira, s tematiko odraščanja, borilnih veščin, medvrstniškega nasilja in "lova za izgubljenim zakladom": 1. [[Orfejeva lira]], 2. [[Perunova sekira]], 3. [[Ejalina zaponka]]. V [[Katedra (časopis)|Katedri]] je med študijem objavil kratke [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastične]] zgodbe. Med zf romane sodijo [[Do konca in naprej]], o evoluciji v vesolju, [[Kara Red]], distopični roman zasnovan na pravljici o Rdeči kapici, [[Tretji planet]], o kolonizaciji Marsa in generacijskem uporu. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. Takšna dela so [[Karate bojevnik 1: Beli galeb]], [[Gladiator (roman)|Gladiator]], [[Karate bojevnik 2: Dvoboj]], [[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]], [[Kenin, telesni stražar]], [[Bojevnikova pot]], [[Gladiatorji na preizkušnji]], [[Roža in meč]]. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] sodi v postmodernistično poezijo. Na področju [[publicistika|publicistike]] je posebno literarno zvrst predstavil v delu [[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu ([[Karate med tradicijo in športom]]) in prve zgodovine slovenskega karateja ([[Karate v Sloveniji]]). Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo ustanovljena Pivkova bralna značka. ==Bibliografija== ===Romani=== * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] 4dtcrls0r6ao9d0hnybc568sy841wgy 6708967 6708958 2026-07-09T16:57:50Z Vilimerc 87568 /* Delo */ 6708967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Silvester Vogrinec | image = Silvester Vogrinec.jpg | caption = Silvester Vogrinec | occupation = [[pisatelj]], [[pesnik]], [[publicist]], [[učitelj]], [[bibliotekar]] | nationality = [[slovenci|slovenska]] | genre = [[roman]], [[pesem]], [[kratka zgodba]] | website = * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec pisatelj] }} '''Silvester Vogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]]. * [[31. december]] [[1963]], [[Maribor]], [[Slovenija]]. ==Življenje== Otroštvo in mladost je preživel na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je med l. 1971 - 1978 obiskoval OŠ Franca Osojnika in v l. 1978 - 1982 Gimnazijo Dušana Kvedra, jezikoslovno-družbene smeri. Leta 1982 - 1983 je odslužil vojaški rok. Na Pedagoški akademiji v Mariboru je med l. 1983 - 1986 študiral [[zgodovina|zgodovino]] in družbeno-moralno vzgojo. Po diplomi predmetnega učitelja je nadaljeval študij zgodovine in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] [[Ljubljana]] med l. 1986 - 1989. Na Visoki poslovni šoli DOBA Fakulteta Maribor je diplomiral iz poslovne [[ekonomija|ekonomije]] med l. 2007 - 2010. Na Pedagoški fakulteti Koper je med l. 2017 - 2020 študiral inkluzivno [[pedagogika|pedagogiko]] ter pridobil naziv [[magister]] [[profesor]]. Na [[NUK|NUK-u]] (Narodni univerzitetni knjižnici) Ljubljana je opravil strokovni izpit za [[bibliotekar|bibliotekarja]]. V prosveti je od l. 1992 zaposlen kot [[učitelj]] in šolski [[knjižničar]]. Nekaj časa se je ukvarjal z [[novinarstvo|novinarstvom]] in založništvom. ==Delo== Njegova dela sodijo v [[mladinski roman]], [[žanrska literatura|žanrsko literaturo]], [[poezija|poezijo]] in [[publicistika|publicistiko]]. Med [[mladinski roman|mladinske romane]] se uvrščajo [[Disko kraljica]], [[Vrnitev kralja diskoteke]], [[Maturant]], ki obravnavajo arhetipske mladinske teme, kot so ljubezen, prijateljstvo, razočaranja. [[Ana: prepovedana ljubezen]] razkriva prepovedano ljubezen dijakinje do učitelja in prikaže, kako je biti žrtev medijskega linča. V soavtorstvu z [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] je napisal trilogijo mladinskih romanov Srebrna sekira, s tematiko odraščanja, borilnih veščin, medvrstniškega nasilja in "lova za izgubljenim zakladom": 1. [[Orfejeva lira]], 2. [[Perunova sekira]], 3. [[Ejalina zaponka]]. V [[Katedra (časopis)|Katedri]] je med študijem objavil kratke [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastične]] zgodbe. Med zf romane sodijo [[Do konca in naprej]], o evoluciji v vesolju, [[Kara Red]], distopični roman zasnovan na pravljici o Rdeči kapici, [[Tretji planet]], o kolonizaciji Marsa in generacijskem uporu. Napisal je prve [[roman o borilnih veščinah|romane o borilnih veščinah]] in velja za utemeljitelja te literarne zvrsti v Sloveniji. Sodi tudi med začetnike slovenskega [[športni roman|športnega romana]]. Takšna dela so [[Karate bojevnik 1: Beli galeb]], [[Gladiator (roman)|Gladiator]], [[Karate bojevnik 2: Dvoboj]], [[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]], [[Kenin, telesni stražar]], [[Bojevnikova pot]], [[Gladiatorji na preizkušnji]], [[Roža in meč]], [[Giri: bojevnikova dolžnost]]. Njegova [[pesniška zbirka|pesniška zbirka]] [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] sodi v postmodernistično poezijo. Na področju [[publicistika|publicistike]] je posebno literarno zvrst predstavil v delu [[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]. Je avtor prve celovite zgodovine karateja v svetu ([[Karate med tradicijo in športom]]) in prve zgodovine slovenskega karateja ([[Karate v Sloveniji]]). Bil je glavni in odgovorni urednik več revij za borilne veščine. Pri Društvu [[Bralna značka]] Slovenije - ZPMS je bila na njegovo pobudo ustanovljena Pivkova bralna značka. ==Bibliografija== ===Romani=== * ''[[Karate bojevnik 1: Beli galeb]]'' (1995) {{COBISS|ID=38146049}}, (2024) {{COBISS|ID=184617987}} * ''[[Disko kraljica]]'' (2001) {{COBISS|ID=46352129}}, (2015) {{COBISS|ID=278448896}} * ''[[Gladiator (roman)|Gladiator]]'' (2010) {{COBISS|ID=252225792}} * ''[[Maturant]]'' (2012) {{COBISS|ID=260040192}} * ''[[Karate bojevnik 2: Dvoboj]]'' (2013) {{COBISS|ID=264971008}} * ''[[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]]'' (2013) {{COBISS|ID=268409856}} * ''[[Do konca in naprej]]'' (2014) {{COBISS|ID=272328192}} * ''[[Kenin, telesni stražar]]'' (2014) {{COBISS|ID=275227904}} * ''[[Ljubezen v Parizu]]'' (2016) {{COBISS|ID=283581184}} * ''[[Vrnitev kralja diskoteke]]'' (2016) {{COBISS|ID=284184576}} * ''[[Ana: prepovedana ljubezen]]'' (2019) {{COBISS|ID=298546432}} * ''[[Bojevnikova pot]]'' (2022) {{COBISS|ID=99969795}} * ''[[Orfejeva lira]]'' (2023) {{COBISS|ID=138519043}} * ''[[Gladiatorji na preizkušnji]]'' (2024) {{COBISS|ID=184617475}} * ''[[Roža in meč]]'' (2024) {{COBISS|ID=184639747}} * ''[[Perunova sekira]]'' (2024) {{COBISS|ID=199631107}} * ''[[Ejalina zaponka]]'' (2025) {{COBISS|ID=240677123}} * ''[[Kara Red]]'' (2026) {{COBISS|ID=268410627}} * ''[[Tretji planet]]'' (2026) {{COBISS|ID=275089411}} * ''[[Giri: bojevnikova dolžnost]]'' (2026) {{COBISS|ID=282641667}} ===Pesmi=== * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)]] (2009) {{COBISS|ID=63343873}} ===Publicistika=== * ''[[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]]'' (2024) {{COBISS|ID=185464323}} * ''[[Karate med tradicijo in športom]]'' (1999) {{COBISS|ID=44292609}} * ''[[Karate v Sloveniji]]'' (1996) {{COBISS|ID=39072001}} ==Nagrade in priznanja== * 2023 - Mednarodno priznanje ''Bele vrane'' za roman [[Orfejeva lira]] fondacije ''Mednarodna mladinska knjižnica'' (International Youth Library); * 2024/25 - Uvrstitev romana [[Orfejeva lira]] v projekt ''Rastem s knjigo'' JAK (Javne agencije za knjigo) za srednješolce. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * [https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah Slovenski roman o borilnih veščinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630010835/https://sites.google.com/site/romanoborilnihvescinah/slovenski-roman-o-borilnih-vescinah |date=2016-06-30 }} * dr. Aksinja Kermauner (2019). Pedagoško delo med naklonjenostjo in medijskim linčem (Spremna beseda za Ana: prepovedana ljubezen). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=298546432}} * Vlado Novak (2013). Roman o borilnih veščinah (Spremna beseda za Karate bojevnik 2). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=264971008}} * Mojca Vučajnk (1998). Slovenski športni roman. Ljubljana. * Aleksander Kramar (2009). Po labirintih našega časa (Spremna beseda za Apokalipsa zdaj). Ptuj: ABV. {{COBISS|ID=63343873}} * Primož Debenak: Iz recenzije (1996). Karate v Sloveniji. Ptuj: ABŠ {{COBISS|ID=39072001}} * Koiji Sakuro: Iz recenzije (1999). Karate med tradicijo in športom. Ptuj: Milenium {{COBISS|ID=44292609}} == Glej tudi== * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Roman o borilnih veščinah]] * [[Slovenska znanstvena fantastika]] * [[Ljubezenski roman]] * [[Športni roman]] * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == * [https://abvptuj.wixsite.com/silvester-vogrinec/ Silvester Vogrinec, pisatelj] * [https://www.abvptuj.com/trener/ Silvester Vogrinec, trener Akademije bojevniških veščin Ptuj] * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vogrinec-silvester/ Silvester Vogrinec, obrazi slovenskih pokrajin] * {{dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{Silvester Vogrinec}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vogrinec, Silvester}} [[Kategorija:Silvester Vogrinec]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] ppx20zlbmq3wmm6fhkurg76utx6buyn 4 336041 6708956 6612068 2026-07-09T16:47:05Z Pinky sl 2932 /* Vrstni red elementov članka */ +Predloge, ki se nanašajo na [[Wikipedija:Navajanje virov|slog navajanja]] ({{Tl|CS1 config}}) 6708956 wikitext text/x-wiki {{Style-guideline|WP:POSTAVITEV|WP:LAYOUT}} {{Style}} <div style="float: right; clear: right; margin-left: 1.4em"> [[File:Wikipedia layout sample medium.png|thumb|upright|alt=Članek z vsebino in sliko blizu začetka, potem nekaj poglavij|Vzorčna postavitev članka (za povečavo klikni na sliko).]] </div> Ta stran je vodič kakšno postavitev oz. videz naj ima tipični članek. Zapletenejše članke ja najbolje ustvariti na primeru že obstoječega članka z ustrezno strukturo. To ni vodič kako naj se uporablja [[wiki markup]] (za to glej [[Wikipedija:Urejanje strani]]). ==Vrstni red elementov članka<span id="Order of sections"></span>== {{Bližnjica|WP:VRSTNIRED}} {{See also|Wikipedija:Slogovni priročnik#Poglavja}} [[Wikipedija:Škrbina#Ustvarjanje in izboljšanje škrbinskega članka|Preprost članek]] bi moral imeti vsaj (a) uvodni razdelek in (b) sklice. Naslednji seznam vključuje dodatne standardizirane razdelke v članku. Ni nujno, da ima popoln članek vse ali celo večino teh elementov. # Pred vsebino članka ## [[wikipedia: Kratek opis|Kratek opis]] ## {{Tl|DISPLAYTITLE}}, {{Tl|Naslov z malo začetnico}}, {{Tl|Ležeč naslov}} (nekateri od teh so lahko postavljeni pred infopolje) ## [[wikipedia:Hatnote|Hatnote]] ## {{Tl|Featured list}}, {{Tl|Featured article}} in {{Tl|Good article}} (kjer je to primerno za status članka) ## Oznake za izbris/zaščito (obvestila [[wikipedija:Merila za hitri izbris|MHI]], [[wikipedia:Predlagani izbris|PROD]], [[wikipedija:Predlogi za brisanje|PZB]], [[:kategorija:Predloge za zaščitene strani|PP]]) ## Oznake [[wikipedija:Predloge za sporočila/Vzdrževanje|za vzdrževanje]] ## Predloge, ki se nanašajo na [[Wikipedija:Navajanje virov|slog navajanja]] ({{Tl|CS1 config}}) ## [[wikipedija:Slogovni priročnik/Infopolja|Infopolja]]{{Efn|Pomembno je, da se opozorila in oznake vzdrževanja/spora izpisujejo na prvi strani članka. Na mobilni spletni strani se prvi odstavek uvodnega razdelka premakne nad infopolje zaradi berljivosti. Ker je infopolje običajno daljše od ene strani, postavitev opozoril, itd., za njim povzroči, da se bodo pojavila za prvo stranjo, kar bo zmanjšalo njihovo učinkovitost.}} ## [[wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Slike|Slike]] ## [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Navigacijske predloge|Navigacijska polja]] ([[Wikipedija:SIDEBAR|predloge stranske vrstice]]) # Vsebina članka ## [[wikipedija:Slogovni priročnik/Uvodni razdelek|Uvodni razdelek]] (imenovan tudi uvod) ## [[Wikipedija:TOC|Kazalo]] ## [[Wikipedija:TELO|Telo]] # [[#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani|Dodatki]]{{Efn|Izvirna utemeljitev za razvrščanje dodatkov je ta, da, z izjemo "Dela", poglavja, ki vsebujejo gradivo izven Wikipedije (vključno z "Nadaljnje branje" in "Zunanje povezave") sledijo poglavjem, ki vsebujejo gradivo Wikipedije (vključno z "Glej tudi") da bi ohranili jasno razmejitev. Poglavja, ki vsebujejo opombe in sklice, pogosto vsebujejo obe vrsti gradiva in zato sledijo odseku "Glej tudi" (če obstaja) ter pred poglavjem "Nadaljnje branje" (če obstaja). Kakršne koli so že prednosti izvirne utemeljitve pa obstaja tudi dodaten dejavnik, saj bralci pričakujejo, da se dodatki pojavijo v tem vrstnem redu.}} ## [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Dela ali publikacije|Dela ali publikacije]] (samo za biografije) ## [[Wikipedija:GLEJTUDI|Glej tudi]] ## [[Wikipedija:OPOMBESKLICI|Opombe in sklici]] (v nekaterih sistemih citiranja sta to lahko dve poglavji) ## [[Wikipedija:NADALJNJE|Nadaljnje branje]] ## [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Zunanje povezave|Zunanje povezave]]{{Efn|Obstaja več razlogov, zakaj naj bi to poglavje bilo zadnje v dodatkih. Veliko člankov ima poglavje "Zunanje povezave" na koncu, zato to mnogi pričakujejo. Nekatera poglavja, kot so "Zunanje povezave" in "Sklici" (ali "Opombe" ipd.) so lahko precej dolga in kadar ime poglavja ni vidno na zaslonu, lahko povzroči težave, če nekdo namerava izbrisati zunanjo povezavo, vendar namesto tega izbriše referenčni vir. Hranjenje odseka "Zunanje povezave" na koncu je tudi koristno za urednike, ki preverjajo zunanje povezave.}} # [[#Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani|Na koncu]] ## [[Wikipedija:SBS/T|Nasledstvena polja]] in geografska polja ## Druge [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev#Navigacijske predloge|navigacijske predloge]] ## {{Tl|Letvica portalov}} ## {{Tl|Taxonbar}} ## Predloge za [[Wikipedija:Normativna kontrola|normativno kontrolo]] ## [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila#Geografske koorfinate|Zemljepisne koordinate]] (če niso v infopolju) ali {{Tl|koord manjka}} ## [[Pomoč:Kategorija|Privzeto razvrščanje]] ## [[wikipedija:Kategorizacija|Kategorije]]<!-- {{Efn|While categories are entered on the editing page ahead of stub templates, they appear on the visual page in a separate box after the stub templates. One of the reasons this happens is that every stub template generates a stub category, and those stub categories appear after the "main" categories. Another is that certain bots and scripts are set up to expect the categories, stubs and [[Help:Interlanguage links|interlanguage links]] to appear in that order, and will reposition them if they don't. Therefore, any manual attempt to change the order is futile unless the bots and scripts are also altered.}} --> ## {{Tl|Improve categories}} ali {{Tl|Uncategorized}} (te lahko alternativno postavite z drugimi predlogami za vzdrževanje pred vsebino članka) ## [[wikipedija:Škrbina|Škrbinske predloge]] (sledite [[Wikipedija:Škrbina#Kako označiti članek kot škrbino|WP:STUBSPACING]]) ==Uvodni razdelek== {{main|Wikipedija:Slogovni priročnik/Uvod}} Uvodni razdelek lahko vsebuje neobvezne (opcijske) elemente v sledečem vrstnem redu: #razločitvene povezave #označevalce vzdrževanja #infopolja #slike #navigacijska polja (navigacijske predloge) #uvodno besedilo #vsebino, ki je prikazana pred prvim poglavjem. ==Telo strani== {{Shortcut|WP:TELO}} <!--{{further2|[[Help:Section]]|[[Wikipedia:Manual of Style#Article titles, headings, and sections]]}}--> [[File:Wikipedia layout sample bodies.png|thumb|upright|alt=Isti članek z osvetljenimi poglavji znotraj telesa članka.|Poglavja znotraj telesa članka se pojavijo za uvodom in tabelo vsebine (za povečavo klikni na sliko).]] ===Naslovi in poglavja=== <!--{{further2|[[Wikipedia:Manual of Style#Section headings|Manual of Style: Section headings]]}}--> Poglavja in podpoglavja se začnejo z naslovi. Ti naslovi (s svojim prekinjanjem besedila) članke naredijo razumljivejše, organizirajo vsebino in ustvarijo [[WP:TOC|tabelo vsebine]], ki jo lahko uporabniki vidijo, skrijejo, če kliknejo ''skrij'' ali pa jo s spremembo svojih ''Nastavitev'' sploh ne prikazujejo. Zelo kratka ali zelo dolga poglavja in podpoglavja so videti v članku neurejeno in ovirajo tok pripovedi. Naslovi sledijo šest-nivojski hierarhiji, ki se začne z 1 in konča s 6. Nivo naslova je določen s številom enačajev na vsaki strani naslova. Poglavje 1 (<code>=Poglavje&nbsp;1=</code>) se avtomatično generira za naslov članka in ni primerno za uporabo znotraj telesa članka. Poglavja se pričnejo z drugim (<code>==Poglavje&nbsp;2==</code>) in podpoglavja s tretjim nivojem (<code>===Poglavje&nbsp;3===</code>), ter dodatnim četrtim nivojem (<code>====Poglavje&nbsp;4====</code>), petim in šestim. Poglavja naj bodo zaporedna, tako do ne izpuščajo nivojev.<ref>Preskakovanje nivojev naslovov poglavij, kot je skok iz <code>==Poglavje&nbsp;2==</code> na <code>====Poglavje&nbsp;4====</code> brez <code>===Poglavje&nbsp;3===</code> na sredini, zmanjšuje uporabnost bralcem z zaslona, ki uporabljajo naslove poglavij za navigacijo po članku.</ref> Med poglavji (in odstavki) naj bo ''ena sama'' prazna vrstica; več praznih vrstic povzroči v oknu za urejanje članka preveč praznega. ===Uporaba predlog za razdelke in povzetke=== Kadar je poglavje povzetek drugega članka, ki vsebuje popolno razlago poglavja, naj se povezava na ta članek pojavi takoj pot naslovom poglavja. Uporabiš lahko predlogo {{tl|Glavni}}, ki ustvari povezavo ''Glavni članek:''.<ref>Sintaksa: <blockquote style="color: #000000; background: #FFFFFF; padding: 1em; border: 1px solid #8FBC8F; font-size:111%;"> &#123;&#123;glavni|Newtonovi zakoni gibanja}} </blockquote> Izpiše se: <blockquote style="background: #FFFFFF; padding: 1em; border: 1px solid #999999; font-size:111%;">{{glavni|Newtonovi zakoni gibanja}}</blockquote></ref> Če eden ali več člankov vsebuje nadaljnje informacije ali dodatne podrobnosti (ne pa popolne razlage—glej zgoraj), naj se povezave na take članke uvrstijo takoj za naslovom tega poglavja, v besedilu članka pa naj se te povezave ne ponovijo. Te dodatne reference naj bodo, zaradi lažje bralčeve izbire, umeščene skupaj z predlogo {{t1|Glavni}} (če le-ta obstaja), kot pa, da bi bile raztresene po besedilu poglavja. Uporabiš lahko eno izmed sledečih predlog s pomočjo katerih lahko ustvariš te povezave: * {{tlx|Podrobno}}—izpiše <i>Za podrobne podatke o tej temi glej:</i> * {{tlx|Glej}} in {{tlx|Glej2}} —izpiše <i>Več informacij:</i> * {{tlx|Podrobnosti3}}—izpiše <i>Za več podrobnosti o tej temi, glej </i> * {{tlx|Glej tudi}}—izpiše <i>Glej tudi: </i> Npr., za vključitev "Glej tudi" povezave na članek [[Wikipedija:Napotki za urejanje]], vtipkaj {{tlx|Glej tudi|Wikipedija:Napotki za urejanje}}, izpisalo se bo: {{Glej tudi|Wikipedija:Napotki za urejanje}} ===Odstavki=== Poglavja so običajno sestavljena iz odstavkov. Seznami z alinejami naj bodo znotraj članka minimizirani; kakorkoli, seznam z alinejami je lahko uporaben v primeru, ko bi besedilo drugače bilo videti kot velika siva masa. Seznami z alinejami se tipično pojavljajo v poglavju s sklici, viri in zunanjimi povezavami na dnu članka. Med odstavki - tako kot med poglavji - naj bo ena sama prazna vrstica; alineje pa običajno ne ločujemo s praznimi vrsticami. Število eno-stavčnih odstavkov naj bo minimizirano, ker prekinjajo tok pripovedi; isto velja tudi za predolge odstavke, ker jih je težko brati. Kratki odstavki in posamezni stavki običajno niso upravičeni do svojega lastnega podpoglavja; v takih primerih je zaželeno uporabiti alineje. ==Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani{{sidro|Standard appendices and descriptions|standard appendices}}== {{shortcut|WP:DODATEK|WP:OPOMBE}} Ko uporabiš neobvezna standardizirana dodatna poglavja, naj se le-ta umestijo na konec članka, s <nowiki>==poglavji nivoja 2 ==</nowiki>,<ref>Sintaksa: <blockquote style="color: #000000; background: #FFFFFF; padding: 1em; border: 1px solid #8FBC8F; font-size:111%;"> &#61;&#61; Glej tudi==<br /> &#42; &#91;&#91;Wikipedija:Napotki za urejanje]]<br /> &#42; &#91;&#91;Wikipedija:Slogovni priročnik]]<br /> </blockquote> Izpiše se: <blockquote style="background: #FFFFFF; padding: 1em; border: 1px solid #999999; font-size:111%;"> <h2>Glej tudi</h2> * [[Wikipedija:Napotki za urejanje]] * [[Wikipedija:Slogovni priročnik]] </blockquote></ref>, ki jim sledijo različne opombe (''footers''). V redkih primerih, ko je uporabno razdeliti ta poglavja (npr., za ločen seznam člankov iz časopisov od seznama knjig), nekateri urejevalci namesto poglavja tretjega nivoja (===Knjige===) raje uporabijo ali [[Wikipedija:Seznami#Opisni seznami|naslove tipa opisni seznam]] (;Knjige) ali poudarjeno besedilo ("'''Knjige'''"). ===Dela ali publikacije{{sidro|dela|Works or Publications or Bibliography}}=== <!--{{further|Wikipedija:Slogovni priročnik/Seznami del}}--> '''Vsebina:''' Seznam z alinejami, običajno urejen kronološko, ki vsebuje dela katerih avtor je subjekt članka. '''Naslov:''' Uporablja se več različnih naslovov glede na témo subjekta. "Dela" naj bi se uporabljalo, ko seznam vsebuje postavke, ki niso pisne publikacije (npr., glasba, filmi, slike ali arhitekturne konstrukcije), ali če če je vključenih več tipov del. "Bibliografija", "Diskografija" ali "Filmografija" se uporabljajo občasno kjer je to primerno; vendar pa, "Bibliografija" ni najbolj primerno, ker ni jasno ali je omejeno samo na dela katerih avtor je subjekt članka. "Dela"/"Publikacije" naj bo v množini, čeprav vsebuje le eno postavko.<ref name="pluralHeading">''Glej, npr.,'' [[Wikipedija:Zunanje povezave#Oblikovanje]].</ref> ===Poglavje Glej tudi=== {{shortcut|WP:GLEJTUDI}} '''Vsebina:''' Seznam z alinejami, po možnosti urejen abecedno, ki vsebuje [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje|notranje povezave]], ki se nanašajo na Wikipedijin članek. {{tl|Portal}} in {{tl|Wikipedia-Books}} povezave so običajno umeščene v to poglavje. Razmisli o uporabi {{tl|Columns-list}}, če je seznam dolg. Urejevalci naj zagotovijo kratko opombo, ko pomembnost povezave ni vidna na prvi pogled, ko pomen izraza verjetno ni splošno znan ali ko je izraz dvoumen. Npr: :* [[Ishemija]]— pomanjkanje oskrbe s krvjo Ali povezava spada v poglavje "Glej tudi" je odvisno od presoje in zrave pameti urejevalca. Povezave v poglavju "Glej tudi" naj se nanašajo na témo članka in naj bodo omejene. Splošno pravilo pa je, da v poglavju "Glej tudi" ni ponovljenih povezav, ki so se že pojavile v telesu članka ali v [[Wikipedija:Navigacijske predloge|navigacijskih škatlah]]. Zatorej, veliko kvalitetnih in obširnih člankov nima poglavja "Glej tudi". Za povezave v poglavju "Glej tudi" velja, da ni potrebno, da se ''direktno'' nanašajo na témo članka - eden izmen namenov "Glej tudi" povezav je omogočiti bralcu raziskovanje obrobnih tém. Povezave v poglavju "Glej tudi" naj se '''ne''' povezujejo na [[WP:RDEČA POVEZAVA|strani, ki ne obstajajo (rdeče povezave)]] niti ne [[Wikipedija:Razločitev|razločitvene strani]]. '''Naslov:''' Najbolj običajen naslov za to poglavje je "Glej tudi". ===Opombe in sklici<span id="Notes"></span><span id="References"></span><span id="Notes or references"></span>=== {{shortcut|WP:OPOMBESKLICI}} [[File:Wikipedia layout sample Notes References.png|thumb|Isti članek, z osvetljenim predelom blizu konca članka, ki vsebuje 2-kolonski odstavek in eno-kolonski odstavek.|Opombe in Sklici (''Notes and References'') sta prikazana za Glej tudi (''See also'') (za večji pogled klikni sliko).]] {{Podrobnosti3|[[Wikipedija:Navajanje virov]], še posebno [[Wikipedija:Navajanje virov#Sprotni navedki|"Kako ustvariti seznam sprotnih navedkov"]]|načinu kako ustvariti in formatirati ta poglavja }} '''Vsebina:''' To poglavje, ali zaporedje poglavij, lahko vsebuje (1) [[:en:Wikipedia:FOOTNOTES#Explanatory_notes|razlagalne opombe]], ki podajajo informacije, ki so preveč podrobne, da bi našle svoje mesto v telesu članka, (2) [[WP:VIRI#Sprotni navedki|sprotne navedke]], ki služijo preverljivosti določenih informacij v članku, (3) [[WP:VIRI#Splošni viri|splošne vire]] (bibliografske postavke), ki niso natančno povezani z določenim delom besedila ali pa so tarča na katerega se nanašajo [[WP:VIRI#Kratki sklici|kratki sklici]]. V določenem članku so lahko prisotne vse tri oblike. Če so vsebovani tako sklici navajanja kot tudi razlagalne opombe, se lahko kombinirajo v istem poglavju, lahko so ločene z uporabo funkcije [[:en:Help:Footnotes#Grouping footnotes|skupinskih opomb]]. Zato so lahko na tem mestu eno, dva ali tri poglavja. Poglavje splošnih virov naj se nahaja za poglavji opomb, poglavje razlagalnih opomb naj bo pred sprotnimi navedki (sklici), če so le-ti ločeni. '''Naslov:''' Naslov(i) teh poglavij so odvisni od tega kateri tip informacij je v njih prisoten in ali so tipi med seboj kombinirani ali ne. Možnosti so: *za seznam izključno razlagalnih opomb: "Opombe" *za seznam sprotnih navedkov (sklicev): "Reference", "Opombe", "Sklici" *za seznam, ki vsebuje oba tipa opomb: "Opombe" (Uporabljene so lahko tudi "Reference" vendar so manj primerne) *za seznam splošnih virov: "Viri". Z izjemo "Bibliografije", naj bo naslov zapisan v množini, tudi če je v seznamu le ena postavka.<ref name="pluralHeading" /> ===Nadaljnje branje===<!-- Bodite pozorni na to, da je "Bibliografija" alternativni naslov za poglavje del in se ravno tako uporablja kot naslov v poglavjih opomb nekaterih člankov. Glede na to mogoče ta naslov ni primern za tukajšnjo omembo. --> {{shortcut|WP:NADALJNJE}} <!--: ''A guideline on further reading sections is proposed at ''[[Wikipedija:Nadaljnje branje]].--> '''Vsebina:''' Neobvezni seznam z alinejami, po možnosti urejen abecedno, ki vsebuje nepretirano število publikacij, ki lahko pomagajo bralcu izvedeti več informacij o témi članka. Urejevalci lahko vključijo tudi kratka pojasnila. Publikacije navedene v seznamu v poglavju Nadaljnje branje so navedene v istem [[WP:NAVEDIKAKO|slogu navajanja]], kot se uporablja v preostalem članku. Poglavje Nadaljnje branje naj ne podvaja vsebine poglavja Zunanje povezave in naj ne podvaja postavk v poglavju Sklici, razen če je poglavje Sklici predolgo. Namen tega poglavja ni shramba splošnih virov, ki si jih uporabil pri ustvarjanju vsebine članka. ===Zunanje povezave=== [[File:Wikipedia layout sample External links.png|thumb|upright|alt=Isti članek, z osvetljenim poglavjem blizu konca članka|Poglavje Zunanje povezave je običajno zadnje poglavje (za večji pogled klikni sliko).]] {{main|Wikipedija:Zunanje povezave}} {{shortcut|WP:LAYOUTEL|WP:POSTAVITEVZP}} '''Vsebina:''' Neobvezni seznam z alinejami, ki vsebuje [[WP:ZPDA|primerne spletne povezave]] - vsaka je opremljena s kratkim opisom. Te hiperpovezave naj ne bodo uporabljene znotraj besedila telesa članka, niti naj ne podvajajo povezave uporabljene že pri medbesedilnem sklicevanju. Poglavje "Zunanje povezave" je napisano v množini, tudi če je v seznamu le ena postavka.<ref name="pluralHeading" /> To poglavje se lahko nadomesti s poglavjem [[#Nadaljnje branje|"Nadaljnje branje"]]. <!--[[Predloga:Spoken Wikipedia|Govorjena Wikipedija]] in-->[[Pomoč:InterWikimedia povezave|InterWikimedia povezave]] (vključno s [[Predloga:InterWiki|predlogo InterWiki]]) na [[Wikipedija:Sorodni projekti|druge Wiki projekte]] (razen [[Wikislovar]]ja in [[Wikivir]]a) naj bodo umeščene le v tem poglavju. Ko uporabljaš večje grafične predloge kot je {{tlx|Zbirka}}, umesti interwiki povezave na začetek poglavja (tako se bo škatla pojavila blizu povezav in ne pod njimi). Če umeščanje takih povezav ustvari dolgo zaporedje desno poravnanih škatel na koncu članka, razmisli o uporabi navadnih URL povezav ali medbesedilnih predlog, kot je {{tlx|Kategorija v Zbirki-medvrstično|Ena kategorija}}. Za več informacij glej [[Wikipedija:Sorodni projekti]]. Wikislovar in Wikivir povezave se ''lahko'' umestijo v to poglavje, vendar se lahko pojavijo tudi medvrstično (''npr.'' na besedilo dokumenta o katerem teče razprava ali na besedo, ki bralcem mogoče ni poznana.). ===Navigacijske predloge=== <!--{{main|Wikipedija:Categories, lists, and navigation templates#Navigation templates}}--> '''Vsebina:''' [[Wikipedija:Navigacijske predloge|Navigacijske predloge]] (navpolja na koncu članka), vključno z [[Wikipedija:WikiProjekt Standardizacija nasledstvenih polj#Pregled|nasledstvenimi polji]] in geografskimi polji kot je {{tlx|Geografska lokacija}}. Večina navpolj se ne izpisuje v tiskanih verzijah Wikipedijinih člankov.<ref>Razlog za netiskanje navigacijskih polj je, da te povezave vsebujejo wikipovezave, ki za bralca tiskane verzije nimajo uporabne vrednosti.</ref> ==Formatiranje== ===Slike=== {{shortcut|WP:POSTAVITEVSLIK}} {{main|Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike}} V idealnem primeru naj bi bile slika razporejene znotraj članka enakomerno in naj bi bile pomembne za vsebino poglavja kjer so umeščene. Vse slike naj bi vsebovale tudi [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|opisno razlago]]. Slika, ki bi bila večja od razpoložljivega prostora v [[resolucija ekrana|800×600 oknu]], naj bo pomanjšana ali formatirana kot [[Wikipedija:Slike#Panorame|panorama]]. Poskusi ohraniti vizualno skladnost z ustrezno nastavitvijo velikosti slik in predlog na dani strani. Pri umeščanju slik bodi pozoren na to, da jih ne umestiš preveliko število znotraj uvoda ali posameznega poglavja. Na splošno, če je v poglavju toliko slik, da so pri resoluciji ekrana 1024×768 prikazane tudi v sledečem poglavju, to verjetno pomeni, da je poglavje prekratko ali pa, da vsebuje preveč slik. Če ima članek veliko slik (toliko, da slike podaljšajo dolžino strani čez dolžino besedila), lahko uporabiš [[Wikipedija:Slike#Galerije|galerijo]]. Druga rešitev je ta, da ustvariš stran ali kategorijo teh slik v [[Wikimedia Commons|Wikimedijini zbirki]] in uporabiš namesto velikega števila slik ustrezno predlogo ({{tl|Zbirka}}, {{tl|Kategorija v Zbirki}}, {{tl|Zbirka-medvrstično}} ali {{tl|Kategorija v Zbirki-medvrstično}}). Na ta način se vse bodoče slike lahko najdejo in so dostopne, ko se članek razširi. Kot splošno pravilo velja, da naj prednastavljena velikost slike ne bi bila večje od 220px. Temu splošnemu pravilu je omogočena izjema, ki lahko s posebnim parametrom sliko pomanjša ali poveča v obliki <code>|XXXpx</code>. Uvodna slika naj ne bo širša od "300px" ("upright=1.35"). Večje slika naj ne presežejo višine 500 px in širine 400 px - na ta način je zagotovljeno pravilno prikazovanje na manjših ekranih. Izogibaj se izrazom kot je ''glej sliko na levi/desni strani'', ... Umestitev slike je za bralce mobilne verzije Wikipedije drugačna. Namesto tega uporabi v slikah opis slike s katerim lahko sliko opredeliš. ===Povezave=== {{see|Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje}} Povezovanje besed v članku na druge relevantne članke je pomemben del Wikifikacije člankov,<ref>[[Wikipedija:Kaj je članek]] navaja v definiciji članka, ki jo uporablja programska oprema statistike, da članek vsebuje vsaj eno wiki povezavo.</ref>. Wiki [[hiperpovezava|hiperpovezavo]] ustvariš tako, da besedo ali frazo umestiš med dvojne oglate oklepaje, takole: <code><nowiki>[[Lev]]</nowiki></code>. Običajno se izbere za povezavo prva pojavitev besede. Znotraj istega odstavka ne povezuj na isti članek več kot enkrat. Izogibaj se ustvarjanju povezav, ki ležijo ena poleg druge, ker bralec na ta način težko loči ali gre samo za eno ali več povezav ne da bi miško pomaknil čez povezavo. Če fraza ali beseda v članku, ki ga urejaš ne ustreza naslovu članka na katerega hočeš narediti povezavo, uporabi [[WP:POVEZAVANAVPIČNICA|povezavo z navpičnico]]. Vtipkaj točen naslov ciljnega članka, ki mu sledi navpičnica "<code>|</code>", za navpičnico pa vpiši frazo za katero želiš, da se izpiše. Okrog te kode vključi dvojni oglati oklepaj. Tu ustvari hiperpovezavo, ki bo bralca s klikom usmerila na druge Wikipedijine članke: <blockquote style="background-color:white; padding:1em; border:1px solid #8FBC8F"> <tt><nowiki>Janez in Miha sta prišla v bližino kmetije v [[Tržič, Italija|Tržiču]] v [[Italija|Italiji]].</nowiki></tt> </blockquote> Ko spremembo shraniš, se bo izpisalo: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999999;"> Janez in Miha sta prišla v bližino kmetije v [[Tržič, Italija|Tržiču]] v [[Italija|Italiji]]. </blockquote> ===Vodoravna črta{{anchor|Horizontal dividing line}}=== {{shortcut|WP:ČRTA}} Vodoravne črte-zaporedje pomišljajev (<code>----</code>), ki povzročijo prikaz ravne črte-ni zaželeno; t.j., v člankih naj se ne uporabljajo. Včasih so črte ločevale dele članka, če je članka vseboval več pomenov, to je sedaj rešeno s pomočjo [[Wikipedija:razločitvena stran|razločitvenih strani]]. Črte se lahko uporabijo za ločevanje odsekov znotraj določenih predlog (npr. {{tl|Infopolje Knjiga}}), na pogovornih straneh ali v nekaterih drugih oblikah. ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju]] ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Priročniki za pisanje člankov|state=expanded}} {{Slogovni priročnik}} {{Wikipedia policies and guidelines}} [[Kategorija:Tehnična navodila za Wikipedijo|{{PAGENAME}}]] [[Kategorija:Slogovni priročnik Wikipedije (postavitev)]] kul8rdhwdeeddj7jz6qxp66bsqovvqr 0 336169 6709123 6401639 2026-07-10T08:05:39Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:CHE Porrentruy COA.svg]] → [[File:CHE Porrentruy JU COA.svg]] → File replacement: update to new version ([[c:c:GR]]) 6709123 wikitext text/x-wiki {{Švicarsko mesto|ime=Porretruy| slika grba=CHE Porrentruy JU COA.svg| veličina grba=100px| kanton=Jura| okraj=Porrentruy| širina-stopinje=47| širina-minute=25| dolžina-stopinje=7| dolžina-minute=5| poštna številka=2900| jezik=[[francoščina]]| prebivalstvo=6 679| leto popisa=2010| površina=14,75| višina=423| župan=Guenat Gérard| stran=www.porrentruy.ch| zemljevid=Karte Gemeinde Porrentruy 2009.png| }} '''Porrentruy''' (nemško ''Pruntrut'') je [[mesto]] v severozahodnem [[švica]]rskem [[kantoni Švice|kantonu]] [[Jura (kanton)|Juri]]. Mesto je imelo konec leta 2012 6.679 prebivalcev. == Geografija == Kraj se nahaja ob reki Allaine, 65 km dolgem levem pritoku [[Doubs (reka)|Doubs]], 27 km severozahodno od [[Delémont]]a, središča kantona Jura. == Uprava == Porrentruy je sedež istoimenskega okraja, v katerem se nahaja 23 občin, poleg njegove še [[Alle, Švica|Alle]], [[La Baroche]], [[Basse-Allaine]], [[Beurnevésin]], [[Boncourt, Švica|Boncourt]], [[Bonfol]], [[Bressaucourt]], [[Bure, Švica|Bure]], [[Clos du Doubs]], [[Coeuve]], [[Cornol]], [[Courchavon]], [[Courgenay]], [[Courtedoux]], [[Damphreux]], [[Fahy]], [[Fontenais]], [[Grandfontaine, Švica|Grandfontaine]], [[Haute-Ajoie]], [[Lugnez]], [[Rocourt, Jura|Rocourt]] in [[Vendlincourt]] s 24-193 prebivalci. == Zanimivosti == [[Slika:Porrentruy schloss.jpg|thumb|left|175px|Grad Porrentruy]] * srednjeveški grad château de Porrentruy z ohranjenim stolpom (tour Réfous) iz 13. stoletja, severnim in zahodnim obzidjem iz 14. stoletja, * poznoromanska cerkev sv. Germana iz 13. stoletja, prenovljena in povečana konec 17. stoletja, * gotska bazilika sv. Petra iz sredine 14. stoletja. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Porrentruy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta kantona Jura]] esaiqlojqs8sp4z16bb6ux6xgnhqy16 10 345833 6709195 6482376 2026-07-10T10:48:31Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709195 wikitext text/x-wiki Ta predloga vključuje [[COinS]] metapodatke v HTML outputu, kar omogoča programski opremi za upravljanje referenc (''reference management software'') dostop do bibliografskih metapodatkov; glejte [[Wikipedija:COinS]]. Osnovno pravilo je, da en parameter vsebuje le en podatek. Ne vključujte razlagalnega oz. dodatnega besedila: * Uporabite {{xt|{{para|date|27. september 2007}}}} in ne {{!xt|{{para|date|27. september 2007 (tiskana izdaja 25. september)}}}} Uporaba predlog znotraj predlog za sklice ne priporočamo, ker mnogo od teh predlog doda dodaten HTML ali CSS, ki se bo tako vključil v metapodatke. Prav tako, naj se HTML entitete, npr. <code>&amp;nbsp;</code>, <code>&amp;ndash;</code>, itd, ne uporabljajo v parmetrih, ki kreirajo metapodatke. Ne vključujte wikioznačevalnikov<code>&amp;nbsp;</code>, <code>&amp;ndash;</code> ali <code>&amp;#160;</code>, ker ti označevalniki okvarijo metapodatke. ==== COinS metapodatki se kereirajo za sledeče parametre ==== Opomba: Ta tabela metapodatkov je prikazana v dokumentaciji vseh predlog sloga navajanja Citation Style 1. Vsaka predloga CS1 ne podpira vseh teh parametrov. Nekateri od teh parametrov se medsebojno izključujejo, nekateri so aliasi drugih parametrov, nekateri pa za svoje delovanje zahtevajo prisotnost drugih parametrov. Celoten seznam podprtih parametrov te predloge, njihovih aliasov in medsebojnih odvisnosti je prikazan v razdelku [[#Uporaba|Uporaba]] blizu vrha te strani z dokumentacijo. * {{para|periodical}}, {{para|journal}}, {{para|newspaper}}, {{para|magazine}}, {{para|work}}, {{para|website}}, {{para|encyclopedia}}, {{para|encyclopaedia}}, {{para|dictionary}} * {{para|chapter}}, {{para|script-chapter}}, {{para|contribution}}, {{para|script-contribution}}, {{para|entry}}, {{para|script-entry}}, {{para|article}}, {{para|script-article}}, {{para|section}}, {{para|script-section}} * {{para|title}}, {{para|script-title}}, {{para|book-title}} * {{para|publication-place}}, {{para|place}}, {{para|location}} * {{para|date}}, {{para|year}}, {{para|publication-date}} * {{para|series}}, {{para|version}} * {{para|volume}}, {{para|issue}}, {{para|number}} * {{para|page}}, {{para|pages}}, {{para|at}}, {{para|quote-page}}, {{para|quote-pages}} * {{para|edition}} * {{para|publisher}}, {{para|institution}} * {{para|url}}, {{para|chapter-url}}, {{para|contribution-url}}, {{para|section-url}} * {{para|author-last}}, {{para|author-last#}}, {{para|author#-last}}, {{para|author-surname}}, {{para|author-surname#}}, {{para|author#-surname}}, {{para|last}}, {{para|last#}}, {{para|surname}}, {{para|surname#}}, {{para|author}}, {{para|author#}}, {{para|subject}}, {{para|subject#}}, {{para|host}}, {{para|host#}} * {{para|author-first}}, {{para|author-first#}}, {{para|author#-first}}, {{para|author-given}}, {{para|author-given#}}, {{para|author#-given}}, {{para|first}}, {{para|first#}}, {{para|given}}, {{para|given#}} * {{para|degree}} * {{para|arxiv}}, {{para|bibcode}}, {{para|biorxiv}}, {{para|citeseerx}}, {{para|doi}}, {{para|eissn}}, {{para|eprint}}, {{para|hdl}}, {{para|isbn}}, {{para|issn}}, {{para|jfm}}, {{para|jstor}}, {{para|lccn}}, {{para|message-id}}, {{para|mr}}, {{para|oclc}}, {{para|osti}}, {{para|pmc}}, {{para|pmid}}, {{para|rfc}}, {{para|ssrn}}, {{para|s2cid}}, {{para|zbl}} g6fnpbljxccggqmhukemwh0yg9tjsan 10 345835 6709200 5324634 2026-07-10T10:51:21Z Pinky sl 2932 posodobitev 6709200 wikitext text/x-wiki {{#lst:Pomoč:CS1 napake|deprecated_params_table}}<!-- {{#lst:Pomoč:CS1 napake|discouraged_unhyphenated_alias_help}} {{#lst:Pomoč:CS1 napake|discouraged_params_table}}--> {{#lst:Pomoč:CS1 napake|deleted_params_table}} o7q46z4lkpar5nydkm0zureipt0h28k 10 345840 6709213 5324225 2026-07-10T11:23:02Z Pinky sl 2932 posodobitev, še deloma neprevedeno 6709213 wikitext text/x-wiki * <b id="csdoc_author">last</b>: Priimek posameznega avtorja. Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Za institucionalne avtorje ali avtorje, pri katerih vir navaja le eno ime, uporabite parameter '''last''' ali enega od njegovih aliasov (npr. {{para|author|Bono}}). Aliasi: '''surname''', '''author''', '''last1''', '''surname1''', '''author1'''{{#if:{{{aliases|}}}|, {{{aliases}}}}}. ** '''author''': ta parameter se uporablja za navedbo imena organizacije (npr. odbora) ali celotnega imena (ime in priimek) ene osebe; za slednje je bolj priporočljiva uporaba parametrov {{para|first}} in {{para|last}}. Ta parameter ne sme nikoli vsebovati imen več kot enega avtorja. Podpira [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. V tem polju ne uporabljajte poševnega tiska, saj to povzroči napako v metapodatkih. ** '''first''': Osebno ali prvo ime avtorja; na primer: ''Ime SrednjeIme'' ali ''Ime S.'' ali ''Ime Sr.'' Ne dodajajte wikipovezave, namesto tega uporabite parameter '''author-link'''. Aliasi: '''given''', '''first1''', '''given1'''. Za prikaz imena je obvezen parameter '''last'''; če je ta prazen, se ime ne bo izpisalo. Generacijske in {{notatypo|vladarske}} pripone uporabljajte le v skladu s smernico [[MOS:JRSR]], častne naslove (vključno z [[Doktor (title)|Dr.]], [[Sir]], in podobno) pa le v skladu s smernico [[MOS:HON]]. ** ALI: za več avtorjev uporabite '''last1''', '''first1''' do '''last<var>n</var>''', '''first<var>n</var>''', kjer je ''n'' poljubno zaporedno število za neomejeno število avtorjev (vsak parameter '''first<var>n</var>''' zahteva ustrezen parameter '''last<var>n</var>''', obratno pa ni nujno). {{Crossref|Glejte parametre za [[#csdoc_display|'''display''']], da spremenite, koliko avtorjev naj se izpiše.}} Aliasi: '''surname1''', '''given1''' do '''surname<var>n</var>''', '''given<var>n</var>''' ali '''author1''' do '''author<var>n</var>'''. Za kombinacijo posameznega avtorja in institucionalnega avtorja lahko uporabite {{para|first1|...}}{{para|last1|...}}{{para|author2|...}}. ** '''author-link''': Naslov obstoječega članka na Wikipediji o avtorju—ne avtorjevo spletno mesto; ne dodajajte wikipovezave. Aliasi: '''author-link1''', '''author1-link''', '''authorlink'''. **ALI: za več avtorjev uporabite '''author-link1''' do '''author-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''author1-link''' do '''author<var>n</var>-link'''. **'''name-list-style''': kot vrednost sprejme omejen seznam ključnih besed; ko je nastavljen na <code>amp</code>, <code>ampersand</code> ali <code>&</code>, med zadnji dve imeni na seznamu vstavi znak za in (&); ko je nastavljen na <code>and</code>, med zadnji dve imeni vstavi veznik 'in'; ko je nastavljen na <code>vanc</code> izpiše sezname imen v [[Slog Vancouver|Slogu Vancouver]], če se za imena uporabljata parametra <code>last</code>/<code>first</code>. *{{anchor|para_vauthors}}'''vauthors''': z vejicami ločen seznam imen avtorjev v [[Vancouvrov slog|Vancouvrovem slogu]]; imena podjetij ali institucij kot avtorjev obdajte z [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|dvojnimi oklepaji]]. Če je primerno, na koncu dodajte »etal«: *:{{para|vauthors|Smythe JB, ((Megabux Corp.)), etal}} ** '''author-link''' in '''author-mask''' se lahko uporabita za posamezna imena v {{para|vauthors}}, kot je opisano zgoraj{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| *'''{{xtd|authors}}''': opuščeno <sProsto oblikovan seznam imen avtorjev; uporaba tega parametra ni priporočljiva, ker ne prispeva k metapodatkom navedbe vira; ni alias za parameter '''last'''.</s>}}{{#if: {{{contributor|}}}| * <b id="csdoc_contributor">contributor-last</b>: (samo za navedbe knjig) priimek avtorja (parameter '''contribution''' je obvezen). Aliasi: '''contributor-surname''', '''contributor1''', '''contributor1-last''', '''contributor-last1'''. Podpira [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''contributor-first''': Given ali first names of contributor. Do not wikilink—use '''contributor-link''' instead. Aliasi: '''contributor-given''', '''contributor1-first''', '''contributor-first1'''. ** ALI: for multiple contributors, use '''contributor-last1''', '''contributor-first1''' do '''contributor-last<var>n</var>''', '''contributor-first<var>n</var>''' where ''n'' is any consecutive number for an unlimited number of contributors (each '''contributor-first<var>n</var>''' requires a corresponding '''contributor-last<var>n</var>''', but not the other way around). Aliasi: '''contributor1-last''', '''contributor1-first''' do '''contributor<var>n</var>-last''', '''contributor<var>n</var>-first''', ali '''contributor1''' do '''contributor<var>n</var>'''. ** '''contributor-link''': Title of existing Wikipedia article about the contributor—not the contributor's website; do not wikilink. Aliasi: '''contributor-link1''', '''contributor1-link'''. **ALI: for multiple contributors, use '''contributor-link1''' do '''contributor-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''contributor1-link''' do '''contributor<var>n</var>-link'''.}}{{#if:{{{limited_param_list|}}}|| * <b id="csdoc_translator">translator-last</b>: Surname of translator. Do not wikilink—use '''translator-link''' instead. Aliasi: '''translator-surname''', '''translator1''', '''translator1-last''', '''translator-last1'''. Supports [[Pomoč:Slog navajanja 1#Accept-this-as-written_markup|sprejmi-kot-je-zapisano]]. **'''translator-first''': Given ali first names of translator. Do not wikilink—use '''translator-link''' instead. Aliasi: '''translator-given''', '''translator1-first''', '''translator-first1'''. ** ALI: for multiple translators, use '''translator-last1''', '''translator-first1''' do '''translator-last<var>n</var>''', '''translator-first<var>n</var>''', where ''n'' is any consecutive number for an unlimited number of translators (each '''translator-first<var>n</var>''' requires a corresponding '''translator-last<var>n</var>''', but not the other way around). Aliasi: '''translator1-last''', '''translator1-first''' do '''translator<var>n</var>-last''', '''translator<var>n</var>-first''', ali '''translator1''' do '''translator<var>n</var>'''. ** '''translator-link''': Title of existing Wikipedia article about the translator—not the translator's website; do not wikilink. Aliasi: '''translator-link1''', '''translator1-link'''. **ALI: for multiple translators, use '''translator-link1''' do '''translator-link<var>n</var>'''. Aliasi: '''translator1-link''' do '''translator<var>n</var>-link'''.}} * <b id="csdoc_collaboration">collaboration</b>: Name of a group of authors ali collaborators; requires '''author''', '''last''', ali '''vauthors''' listing one ali more primary authors; follows author name-list; appends "et al." to author name-list.{{#if: {{{others|}}}| * <b id="csdoc_others">others</b>: To record other contributors to the work, including illustrators. For the parameter value, write ''Illustrated by John Smith''.}}{{#if: {{{avothers|}}}|<nowiki /> * <b id="csdoc_others">others</b>: To record other contributors to the work, including illustrators. For the parameter value, write ''Illustrated by John Smith''. Note that specifying others= without an author= (or one of its aliases) will place the article in [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: drugo v Navedi AV medij (opombe)]].}} *Note: When using {{sfnote|lc=y}} ali {{paren|lc=y}} styles with templates, do not use multiple names in one field, ali else the anchor will not match the inline link. lkezuqtbxphmxzb75uvsnl4zn1r2ha7 10 345849 6709011 4807605 2026-07-09T19:21:15Z Pinky sl 2932 6709011 wikitext text/x-wiki {{#if: {{{newsgroup|}}}|| * <b id="csdoc_publisher">publisher</b>: Ime založnika; lahko vsebuje wikipovezavo<ref name=wikilink>[[Pomoč:Uporaba navpičnice#&lt;ref>_footnotes_and_&lt;gallery>_tags|Uporaba navpičnice ne deluje znotraj referenc]], zato obvezno vstavite celotno wikipovezavo</ref>, če je to ustrezno. T[[Založnik]] je {{em|podjetje}}, {{em|organizacija}} ali druga pravna oseba, ki izda citirano delo. Pri samozaložniških delih (tj. ko je založnik enak avtorju ali ustvarjalcu) navedite {{para|publisher|self-published}}. Parametra '''publisher''' {{em|ne}} uporabljajte za ime [[#csdoc_work|dela]] (npr. spletna stran, knjiga, enciklopedija, časopis, revija, strokovni dnevnik itd.). Če se je ime založnika skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Oznake, kot so "Ltd", "Inc." ali "GmbH", običajno niso vključene. Ta parameter se najpogosteje uporablja za knjige, redko pa za spletna mesta ali periodiko (čeprav se v nekaterih primerih lahko uporabi namesto parametra '''work'''). Izpustite ga, če je ime založnika bistveno enako imenu dela (na primer, podjetje The New York Times Co. izdaja časopis ''The New York Times'', zato ni razloga za navajanje založnika). Izpiše se za parametrom '''title'''.}} * <span id="csdoc_location"></span><b id="csdoc_place">place</b>: Za novičarske zgodbe z vrstico z datumom in lokacija, kjer je bila zgodba napisana. Če se je ime lokacije skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. V starejših različicah predloge je bil to kraj izdaje in se bo zaradi združljivosti obravnaval kot kraj izdaje, če parameter publication-place parameter ni naveden; za več informacij si oglejte ta parameter. Alias: '''location''' * <b id="csdoc_publication-place">publication-place</b>: Geografski kraj izdaje; praviloma ne vsebuje wikipovezave; izpustite ga, ko ime delo vključuje kraj izdaje, na primer, ''The Boston Globe'', ''The Times of India''. Izpiše se za naslovom. Če se je ime kraja izdaje skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Če je določen samo eden od parametrov '''publication-place''', '''place''' ali '''location''', se bo obravnaval oziroma izpisal kot kraj izdaje in bo prikazan za naslovom; če sta določena tako '''publication-place''' in '''place''' ali '''location''', se '''place''' ali '''location''' izpiše pred naslovom s predpono »napisano v«, '''publication-place''' pa se izpiše za naslovom. * <b id="csdoc_publication-date">publication-date</b>: Datum izdaje, kadar se razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Če je določen tudi parameter '''date''' (ali '''year''') in se razlikujeta, se '''publication-date''' izpiše s predpono »objavljeno« in v oklepaju, sledi pa parametru '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Cite newsgroup = newsgroup |#default = publisher}}'''. Če '''date''' (ali '''year''') ni določen, se '''publication-date''' izpiše kot '''date'''. Uporabite enako obliko kot za druge datume v članku; ne dodajajte wikipovezav. * <b id="csdoc_via">via</b>: Ime dostavljavca vsebine (če se ''razlikuje'' od '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Cite newsgroup = newsgroup |#default = publisher}}'''). Parameter '''via''' ni zamenjava za '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Cite newsgroup = newsgroup |#default = publisher}}''', ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko, kadar je članek pripisan drugi publikaciji (npr. v[[Yahoo News]]), a izvirniku ni mogoče slediti; kadar ponudnik vsebine (npr. [[NewsBank]])predstavi vir v drugačni obliki od izvirne; kadar iz navedenega URL-ja ni jasno, kdo je ponudnik; kadar URL ali DOI sploh nista na voljo (npr. [[EBSCOhost|EBSCO''host'']]) ali če ponudnik izrecno zahteva navedbo vira. {{crossref|Glej parametre za [[#csdoc_access_level|'''raven dostopa''']] za prikaz omejitev dostopa in parametre za [[#csdoc_agency|'''agencijo''']] , če je originalni vir tiskovna agencija.}} 9v5y7unfooetynwvwsr1hzlwit6ol0b 6709014 6709011 2026-07-09T19:22:27Z Pinky sl 2932 6709014 wikitext text/x-wiki {{#if: {{{newsgroup|}}}|| * <b id="csdoc_publisher">publisher</b>: Ime založnika; lahko vsebuje wikipovezavo<ref name=wikilink>[[Pomoč:Uporaba navpičnice#&lt;ref>_footnotes_and_&lt;gallery>_tags|Uporaba navpičnice ne deluje znotraj referenc]], zato obvezno vstavite celotno wikipovezavo</ref>, če je to ustrezno. [[Založnik]] je {{em|podjetje}}, {{em|organizacija}} ali druga pravna oseba, ki izda citirano delo. Pri samozaložniških delih (tj. ko je založnik enak avtorju ali ustvarjalcu) navedite {{para|publisher|self-published}}. Parametra '''publisher''' {{em|ne}} uporabljajte za ime [[#csdoc_work|dela]] (npr. spletna stran, knjiga, enciklopedija, časopis, revija, strokovni dnevnik itd.). Če se je ime založnika skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Oznake, kot so "Ltd", "Inc." ali "GmbH", običajno niso vključene. Ta parameter se najpogosteje uporablja za knjige, redko pa za spletna mesta ali periodiko (čeprav se v nekaterih primerih lahko uporabi namesto parametra '''work'''). Izpustite ga, če je ime založnika bistveno enako imenu dela (na primer, podjetje The New York Times Co. izdaja časopis ''The New York Times'', zato ni razloga za navajanje založnika). Izpiše se za parametrom '''title'''.}} * <span id="csdoc_location"></span><b id="csdoc_place">place</b>: Za novičarske zgodbe z vrstico z datumom in lokacija, kjer je bila zgodba napisana. Če se je ime lokacije skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. V starejših različicah predloge je bil to kraj izdaje in se bo zaradi združljivosti obravnaval kot kraj izdaje, če parameter publication-place parameter ni naveden; za več informacij si oglejte ta parameter. Alias: '''location''' * <b id="csdoc_publication-place">publication-place</b>: Geografski kraj izdaje; praviloma ne vsebuje wikipovezave; izpustite ga, ko ime delo vključuje kraj izdaje, na primer, ''The Boston Globe'', ''The Times of India''. Izpiše se za naslovom. Če se je ime kraja izdaje skozi čas spreminjalo, uporabite ime, kot je navedeno v publikaciji ali se je uporabljalo v času izida vira. Če je določen samo eden od parametrov '''publication-place''', '''place''' ali '''location''', se bo obravnaval oziroma izpisal kot kraj izdaje in bo prikazan za naslovom; če sta določena tako '''publication-place''' in '''place''' ali '''location''', se '''place''' ali '''location''' izpiše pred naslovom s predpono »napisano v«, '''publication-place''' pa se izpiše za naslovom. * <b id="csdoc_publication-date">publication-date</b>: Datum izdaje, kadar se razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Če je določen tudi parameter '''date''' (ali '''year''') in se razlikujeta, se '''publication-date''' izpiše s predpono »objavljeno« in v oklepaju, sledi pa parametru '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Cite newsgroup = newsgroup |#default = publisher}}'''. Če '''date''' (ali '''year''') ni določen, se '''publication-date''' izpiše kot '''date'''. Uporabite enako obliko kot za druge datume v članku; ne dodajajte wikipovezav. * <b id="csdoc_via">via</b>: Ime dostavljavca vsebine (če se ''razlikuje'' od '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Cite newsgroup = newsgroup |#default = publisher}}'''). Parameter '''via''' ni zamenjava za '''{{#switch:{{BASEPAGENAME}} |Cite newsgroup = newsgroup |#default = publisher}}''', ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko, kadar je članek pripisan drugi publikaciji (npr. v[[Yahoo News]]), a izvirniku ni mogoče slediti; kadar ponudnik vsebine (npr. [[NewsBank]])predstavi vir v drugačni obliki od izvirne; kadar iz navedenega URL-ja ni jasno, kdo je ponudnik; kadar URL ali DOI sploh nista na voljo (npr. [[EBSCOhost|EBSCO''host'']]) ali če ponudnik izrecno zahteva navedbo vira. {{crossref|Glej parametre za [[#csdoc_access_level|'''raven dostopa''']] za prikaz omejitev dostopa in parametre za [[#csdoc_agency|'''agencijo''']] , če je originalni vir tiskovna agencija.}} 2zkq4yl283hnx30fio31vsf8psuhlfh 10 345861 6708886 5324779 2026-07-09T14:35:46Z Pinky sl 2932 posodobitev 6708886 wikitext text/x-wiki * <span id="csdoc_display"></span><b id="csdoc_mode">mode</b>: nastavi ločilo med elementi, privzeto končno ločilo in določeno rabo velikih začetnic glede na navedeno vrednost. Za {{para|mode|cs1}} sta ločilo med elementi in končno ločilo pika (<code>.</code>); kjer je primerno, so začetne črke nekaterih besed zapisane z veliko začetnico ('Pridobljeno...'). Za {{para|mode|cs2}} je ločilo med elementi vejica (<code>,</code>); končno ločilo je izpuščeno; kjer je primerno, začetne črke nekaterih besed niso zapisane z veliko začetnico ('pridobljeno...'). Ti slogi ustrezajo slogu navajanja Citation Style 1 oziroma Citation Style 2. Če želite povoziti privzeto končno ločilo, uporabite parameter '''postscript'''. * <b id="csdoc_author-mask">author-mask</b>: * <b id="csdoc_contributor-mask">contributor-mask</b>: * <b id="csdoc_editor-mask">editor-mask</b>: * <b id="csdoc_interviewer-mask">interviewer-mask</b>: * <b id="csdoc_subject-mask">subject-mask</b>: * <b id="csdoc_translator-mask">translator-mask</b>: *: Nadomesti ime (prvega) avtorja z [[pomišljaj|dolgim pomišljajem]] (—) ali z besedilom. Nastavite parameter '''&lt;{{var|name}}>-mask''' na številsko vrednost ''n'' za nastavitev ''n'' , da določite ''em'' širino pomišljajaČe parameter '''&lt;{{var|name}}>-mask''' nastavite na tekstovno vrednost, se bo prikazalo to besedilo brez končnega ločila za avtorja; na primer »z«. Številska vrednost 0 je poseben primer, ki se uporablja v povezavi s parametrom '''&lt;{{var|name}}>-link'''&mdash;v tem primeru se bo vrednost parametra '''&lt;{{var|name}}>-link''' uporabila kot (povezano) besedilo. V obeh primerih morate zaradi metapodatkov še vedno vključiti vrednosti za vsa imena. To je prvenstveno namenjeno uporabi v bibliografijah ali slogih navajanja, kjer je zaporedoma navedenih več del istega avtorja, kot je npr. {{sfnote|lc=y}}. Ne uporabljajte tega v seznamih, ki jih generirajo predloge {{tlx|reflist}}, {{tag|references|s}}ali podobne, saj tam ni nadzora nad vrstnim redom prikaza sklicev. Parametri maske lahko v imenu parametra vsebujejo številčni števec (npr. {{para|author{{var|n}}-mask}}), da se maska uveljavi za določeni {{var|name}}. *: Določa število prikazanih imen avtorjev (ali drugih vrst sodelavcev). Privzeto so izpisani vsi avtorji. Če želite spremeniti število izpisanih imen, nastavite parameter na želeno število. Na primer, {{para|display-authors|2}} bo v sklicu izpisal le prva dva avtorja, kar pa ne bo vplivalo na prikaz preostalih sodelavcev. {{para|display-authors|0}} je poseben primer, ki onemogoči izpis vseh avtorjev, vključno z oznako et al. {{para|display-authors|etal}} pa izpiše celoten seznam avtorjev in na koncu doda et al. Aliases: brez. * <b id="csdoc_postscript">postscript</b>: Določa končno ločilo celotnega sklica. Privzeta nastavitev je {{#if: {{{cs2|}}}|none|pika (<code>.</code>); če ne želite končnega ločila, navedite {{para|postscript|none}} – če pustite {{para|postscript}} prazen, ima to enak učinek, kot če ga izpustite, vendar je pomen dvoumen}}. Vnos dodatnega besedila ali predlog, ki izpišejo več kot en sam končni ločilni znak, bo sprožil vzdrževalno opozorilo. Parameter {{para|postscript}} se prezre, če je definiran parameter '''quote'''. jt0tgfuvwzm7b51lt1p9pfs59harmfj 10 356228 6709035 6707781 2026-07-09T20:54:31Z Sporti 5955 pos. 6709035 wikitext text/x-wiki {{football squad | name = NK Maribor squad | teamname = NK Maribor | bgcolor = purple | textcolor = yellow | bordercolor = yellow | list=<div> {{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}} {{football squad2 player|no=3|name=Bumbić}} {{football squad2 player|no=4|name=Viher}} {{football squad2 player|no=6|name=[[Bradley M'bondo|M'bondo]]}} {{football squad2 player|no=7|name=[[Tio Cipot|Cipot]]}} {{football squad2 player|no=8|name=[[Claude Gonçalves|Gonçalves]]}} {{football squad2 player|no=10|name=[[Žiga Repas|Ž. Repas]]}} {{football squad2 player|no=11|name=[[Ali Reghba|Reghba]]}} {{football squad2 player|no=14|name=[[Jean Michaël Seri|Seri]]}} {{football squad2 player|no=17|name=[[Jan Mlakar|J. Mlakar]]}} {{football squad2 player|no=18|name=[[Óscar Zambrano|Zambrano]]}} {{football squad2 player|no=23|name=[[Žan Karničnik|Karničnik]]}} {{football squad2 player|no=25|name=[[Miha Blažič (nogometaš)|Blažič]]}} {{football squad2 player|no=27|name=[[Luka Mlakar|L. Mlakar]]}} {{football squad2 player|no=29|name=[[Dario Vizinger|Vizinger]]}} {{football squad2 player|no=30|name=[[Benjamin Tetteh|Tetteh]]}} {{football squad2 player|no=34|name=Kikec}} {{football squad2 player|no=36|name=Tadič}} {{football squad2 player|no=42|name=Slana}} {{football squad2 player|no=43|name=Handanović}} {{football squad2 player|no=44|name=[[Omar Rekik|Rekik]]}} {{football squad2 player|no=45|name=Bajc}} {{football squad2 player|no=47|name=Primc }} {{football squad2 player|no=50|name=Vidmar}} {{football squad2 player|no=55|name=Španring}} {{football squad2 player|no=70|name=Tshipamba}} {{football squad2 player|no=77|name=[[György Komáromi|Komáromi]]}} {{football squad2 player|no=98|name=Gardies}} {{football squad2 player|no=99|name=[[Behar Feta|Feta]]}} {{football squad2 player|no=|name=[[Žan Jevšenak|Jevšenak]]}} {{football squad2 player|no=|name=Lainović}} {{football squad manager|title=Trener|name=[[Darko Milanič|Milanič]]}} </div> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov‎]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]] </noinclude> gxj44wajewmpz3m78f83h0nuh3syjyd 0 357746 6709098 6705247 2026-07-10T07:23:45Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ dp 6709098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height = 186 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | clubnumber = | youthyears1 = 1999–2007 | youthclubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | years1 = 2007–2010 | clubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps1 = 74 | goals1 = 7 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps2 = 15 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2013 | clubs3 = [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | caps3 = 35 | goals3 = 1 | years4 = 2011–2012 | clubs4 = → [[A.S. Varese 1910|Varese]] (pos.) | caps4 = 38 | goals4 = 2 | years5 = 2013–2015 | clubs5 = [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] | caps5 = 18 | goals5 = 0 | years6 = 2014 | clubs6 = → [[Torino F.C.|Torino]] (pos.) | caps6 = 16 | goals6 = 2 | years7 = 2014–2015 | clubs7 = → [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (pos.) | caps7 = 21 | goals7 = 1 | years8 = 2015–2018 | clubs8 = [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | caps8 = 83 | goals8 = 10 | years9 = 2018 | clubs9 = → [[S.P.A.L.|SPAL]] (pos.) | caps9 = 16 | goals9 = 1 | years10 = 2018–2020 | clubs10 = [[S.P.A.L.|SPAL]] | caps10 = 46 | goals10 = 8 | years11 = 2020 | clubs11 = → [[Parma Calcio 1913|Parma]] (pos.) | caps11 = 20 | goals11 = 2 | years12 = 2020–2023 | clubs12 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | caps12 = 34 | goals12 = 4 | years13 = 2021–2023 | clubs13 = → [[PAOK FC|PAOK]] (pos.) | caps13 = 41 | goals13 = 18 | years14 = 2023–2024 | clubs14 = [[CS Universitatea Craiova|Universitatea Craiova]] | caps14 = 15 | goals14 = 1 | years15 = 2024–2025 | clubs15 = [[FC Südtirol|Südtirol]] | caps15 = 26 | goals15 = 1 | years16 = 2025–2026 | clubs16 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps16 = 10 | goals16 = 0 | years17 = 2026– | clubs17 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | caps17 = | goals17 = | nationalyears1 = 2008–2009 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2009 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2012–2024 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 96 | nationalgoals3 = 2 }} '''Jasmin Kurtić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1989]], [[Črnomelj]]. == Življenjepis == Kurtić je člansko kariero začel leta 2007 pri klubu [[NK Bela Krajina|Bela krajina]], leta 2010 je prestopil v [[ND Gorica|Gorico]] v [[Prva slovenska nogometna liga|prvo slovensko ligo]]. Leto za tem je prestopil v [[Serie A]] k [[U.S. Città di Palermo|Palermu]], ki ga je v letih 2011 in 2012 posodil [[A.S. Varese 1910|Vareseju]]. Pred sezono 2013/14 je prestopil v [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]], ki se je prvič uvrstil v Serie A. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 26. maja 2012 na prijateljski tekmi proti [[Grška nogometna reprezentanca|grški reprezentanci]] in dosegel tudi svoj prvi reprezentančni zadetek za 1:1. == Reprezentančni goli == {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Gol za !! Izid !! Tekmovanje |- | 1 || 26. maj 2012 || [[Kufstein]] || {{fb|GRE}} || '''1'''–1 || 1–1 || Prijateljska tekma |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kurtić, Jasmin}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Palerma]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Vareseja 1910]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Sassuola]] [[Kategorija:Nogometaši Torina]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši Atalante]] [[Kategorija:Nogometaši S.P.A.L.]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši PAOK F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši CS Universitatea Craiove]] [[Kategorija:Nogometaši FC Südtirola]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] doz2485q0883ufxbxusf4xicbolpl78 0 357775 6709204 6362926 2026-07-10T11:01:17Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji NK Dragomerja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709204 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | years1 = 1991–1994 | clubs1 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda]] | caps1 = 82 | goals1 = 8 | years2 = 1996–2000 | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps2 = 102 | goals2 = 15 | years3 = 2000 | clubs3 = [[K.S.C. Lokeren|Lokeren]] | caps3 = 14 | goals3 = 1 | years4 = 2000–2002 | clubs4 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps4 = 54 | goals4 = 4 | years5 = 2002–2005 | clubs5 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps5 = 68 | goals5 = 14 | years6 = 2005–2006 | clubs6 = [[Ethnikos Achna FC|Ethnikos Achnas]] | caps6 = 10 | goals6 = 2 | years7 = 2005| clubs7 = [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | caps7 = 9 | goals7 = 1 | years8 = 2006–2008 | clubs8 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps8 = 54 | goals8 = 10 | years9 = 2008–2009 | clubs9 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps9 = 24 | goals9 = 3 | years10 = 2009–2010 | clubs10 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps10 = 23 | goals10 = 0 | years11 = 2010–2011 | clubs11 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps11 = 13 | goals11 = 5 | years12 = 2011 | clubs12 = [[NK Dob|Dob]] | caps12 = 24 | goals12 = 2 | years13 = 2012 | clubs13 = [[FC Großklein]] | caps13 = 14 | goals13 = 0 | years14 = 2012–2014 | clubs14 = [[NK Kresnice|Kresnice]] | caps14 = 42 | goals14 = 12 | years15 = 2015 | clubs15 = [[SAK Celovec]] | caps15 = 12 | goals15 = 0 | years16 = 2015–2017 | clubs16 = [[SV Oberdrauburg]] | caps16 = 43 | goals16 = 14 | years17 = 2018–2019 | clubs17 = [[NK Dragomer|Dragomer]] | caps17 = 14 | goals17 = 0 | totalcaps = 616 | totalgoals = 97 | nationalyears1 = 1992 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 1998–2004 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | manageryears1 = 2012 | manageryears2 = 2014–2015 | manageryears3 = 2016–2018 | manageryears4 = 2017–2018 | manageryears5 = 2018–2019 | manageryears6 = 2021 | manageryears7 = 2022 | manageryears8 = 2022–2025 | managerclubs1 = [[NK Svoboda|Svoboda]] | managerclubs2 = [[NK Dob|Dob]] | managerclubs3 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | managerclubs4 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | managerclubs5 = [[NK Dragomer|Dragomer]] | managerclubs6 = [[NK Brežice 1919|Brežice 1919]] | managerclubs7 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | managerclubs8 = [[NK Dragomer|Dragomer]] }} '''Željko Mitraković''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. december]] [[1972]]. Mitraković je večji del kariere igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Koper|Koper]], [[HIT Gorica]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Bela Krajina|Bela krajina]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]], [[NK Triglav Kranj|Triglav]], [[NK Dob|Nk Roltek Dob]] in [[NK Kresnice|Kresnice]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 313 prvenstvenih tekem in dosegel 36 golov. Igral je tudi v belgijski, grški in avstrijski ligi. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je med letoma 1998 in 2004 odigral sedem uradnih tekem. V sezoni 2014/2015 je sedel na trenersko klop drugoligaša [[NK Dob|Nk Roltek Dob]], katerega je po izjemni sezoni 2013/2014 in osvojitvi naslova prvaka v [[Druga slovenska nogometna liga|2SNL]] zapustil [[Damjan Romih]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mitraković, Željko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderna]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Ethnikosa Achna FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kresnic]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši SV Oberdrauburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dragomerja]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Svobode]] [[Kategorija:Trenerji NK Doba]] [[Kategorija:Trenerji ND Ilirije]] [[Kategorija:Trenerji NK Save Kranj]] [[Kategorija:Trenerji NK Brežice]] [[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Trenerji NK Dragomera]] 8zubamob4lh4fx1wqutz3k6z2jd17v3 6709205 6709204 2026-07-10T11:01:41Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši NK Dragomerja]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Dragomera]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | years1 = 1991–1994 | clubs1 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda]] | caps1 = 82 | goals1 = 8 | years2 = 1996–2000 | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps2 = 102 | goals2 = 15 | years3 = 2000 | clubs3 = [[K.S.C. Lokeren|Lokeren]] | caps3 = 14 | goals3 = 1 | years4 = 2000–2002 | clubs4 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps4 = 54 | goals4 = 4 | years5 = 2002–2005 | clubs5 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps5 = 68 | goals5 = 14 | years6 = 2005–2006 | clubs6 = [[Ethnikos Achna FC|Ethnikos Achnas]] | caps6 = 10 | goals6 = 2 | years7 = 2005| clubs7 = [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | caps7 = 9 | goals7 = 1 | years8 = 2006–2008 | clubs8 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps8 = 54 | goals8 = 10 | years9 = 2008–2009 | clubs9 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps9 = 24 | goals9 = 3 | years10 = 2009–2010 | clubs10 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps10 = 23 | goals10 = 0 | years11 = 2010–2011 | clubs11 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps11 = 13 | goals11 = 5 | years12 = 2011 | clubs12 = [[NK Dob|Dob]] | caps12 = 24 | goals12 = 2 | years13 = 2012 | clubs13 = [[FC Großklein]] | caps13 = 14 | goals13 = 0 | years14 = 2012–2014 | clubs14 = [[NK Kresnice|Kresnice]] | caps14 = 42 | goals14 = 12 | years15 = 2015 | clubs15 = [[SAK Celovec]] | caps15 = 12 | goals15 = 0 | years16 = 2015–2017 | clubs16 = [[SV Oberdrauburg]] | caps16 = 43 | goals16 = 14 | years17 = 2018–2019 | clubs17 = [[NK Dragomer|Dragomer]] | caps17 = 14 | goals17 = 0 | totalcaps = 616 | totalgoals = 97 | nationalyears1 = 1992 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 1998–2004 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 0 | manageryears1 = 2012 | manageryears2 = 2014–2015 | manageryears3 = 2016–2018 | manageryears4 = 2017–2018 | manageryears5 = 2018–2019 | manageryears6 = 2021 | manageryears7 = 2022 | manageryears8 = 2022–2025 | managerclubs1 = [[NK Svoboda|Svoboda]] | managerclubs2 = [[NK Dob|Dob]] | managerclubs3 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] | managerclubs4 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | managerclubs5 = [[NK Dragomer|Dragomer]] | managerclubs6 = [[NK Brežice 1919|Brežice 1919]] | managerclubs7 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | managerclubs8 = [[NK Dragomer|Dragomer]] }} '''Željko Mitraković''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. december]] [[1972]]. Mitraković je večji del kariere igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Koper|Koper]], [[HIT Gorica]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Bela Krajina|Bela krajina]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]], [[NK Triglav Kranj|Triglav]], [[NK Dob|Nk Roltek Dob]] in [[NK Kresnice|Kresnice]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 313 prvenstvenih tekem in dosegel 36 golov. Igral je tudi v belgijski, grški in avstrijski ligi. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je med letoma 1998 in 2004 odigral sedem uradnih tekem. V sezoni 2014/2015 je sedel na trenersko klop drugoligaša [[NK Dob|Nk Roltek Dob]], katerega je po izjemni sezoni 2013/2014 in osvojitvi naslova prvaka v [[Druga slovenska nogometna liga|2SNL]] zapustil [[Damjan Romih]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mitraković, Željko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderna]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Ethnikosa Achna FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kresnic]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši SV Oberdrauburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dragomera]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Svobode]] [[Kategorija:Trenerji NK Doba]] [[Kategorija:Trenerji ND Ilirije]] [[Kategorija:Trenerji NK Save Kranj]] [[Kategorija:Trenerji NK Brežice]] [[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Trenerji NK Dragomera]] 8f2j5gcly5hbs0w5nkutzqg6ng7t5u2 0 358318 6708817 6623216 2026-07-09T12:22:52Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši F.C. Legnago Salusa]]; dodal [[Kategorija:FC Legnago Salusa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height = 177 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | clubnumber = | youthyears1 = 2005–2007 | youthyears2 = 2007–2009 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthclubs2 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = → [[Torino F.C.|Torino]] (pos.) | caps2 = 32 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[Calcio Padova|Padova]] | caps3 = 30 | goals3 = 1 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps4 = 0 | goals4 = 0 | years5 = 2012–2013 | clubs5 = → [[Modena F.C. 2018|Modena]] (pos.) | caps5 = 34 | goals5 = 5 | years6 = 2013–2017 | clubs6 = [[A.C. Chievo Verona|Chievo]] | caps6 = 22 | goals6 = 2 | years7 = 2015 | clubs7 = → [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] (pos.) |caps7 = 10 | goals7 = 0 | years8 = 2015–2016 | clubs8 = → [[Antalyaspor]] (pos.) |caps8 = 17 | goals8 = 2 | years9 = 2016–2017 | clubs9 = → [[Kardemir Karabükspor|Karabükspor]] (pos.) |caps9 = 20 | goals9 = 0 | years10 = 2018 | clubs10 = [[Jagiellonia Białystok]] | caps10 = 8 | goals10 = 0 | years11 = 2018–2020| clubs11 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps11 = 34 | goals11 = 1 | years12 = 2021–2022| clubs12 = [[F.C. Legnago Salus|Legnago Salus]] | caps12 = 28 | goals12 = 2 | years13 = 2024–2026| clubs13 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps13 = 17 | goals13 = 0 | years14 = 2026– | clubs14 = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | caps14 = | goals14 = | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008| nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2007–2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 12 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2010–2012 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 12 | nationalgoals4 = 7 | nationalyears5 = 2011–2015 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 20 | nationalgoals5 = 1 | nationalyears6 = 2019 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Dejan Lazarević''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. februar]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Lazarević je kariero začel pri mladincih [[NK Domžale|Domžal]], od leta 2007 pa je član kluba [[Genoa C.F.C.|Genoa]] v [[Serie A]], od leta 2009 članskega moštva. Leta 2010 je bil posojen v [[Torino F.C.|Torino]], v letin 2011 in 2012 v [[Calcio Padova|Padovo]], od leta 2012 pa v [[Modena F.C.|Modeno]]. Pred sezono 2013/14 je prestopil v [[A.C. ChievoVerona|Chievo]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 15. novembra 2011 na prijateljski tekmi proti [[Ameriška nogometna reprezentanca|ameriški reprezentanci]], skupno pa odigral tri tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lazarević, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Genoe C.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Torina]] [[Kategorija:Nogometaši Calcia Padova]] [[Kategorija:Nogometaši Modene F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Chieva]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Sassuola]] [[Kategorija:Nogometaši Antalyasporja]] [[Kategorija:Nogometaši Kardemir Karabüksporja]] [[Kategorija:Nogometaši Jagiellonie Białystok]] [[Kategorija:FC Legnago Salusa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Donau Klagenfurta]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] cmrfxf1d2uyqd8piw7x4c8lzapqegem 6708818 6708817 2026-07-09T12:23:02Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:FC Legnago Salusa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši FC Legnago Salusa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708818 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height = 177 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | clubnumber = | youthyears1 = 2005–2007 | youthyears2 = 2007–2009 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthclubs2 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = → [[Torino F.C.|Torino]] (pos.) | caps2 = 32 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[Calcio Padova|Padova]] | caps3 = 30 | goals3 = 1 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps4 = 0 | goals4 = 0 | years5 = 2012–2013 | clubs5 = → [[Modena F.C. 2018|Modena]] (pos.) | caps5 = 34 | goals5 = 5 | years6 = 2013–2017 | clubs6 = [[A.C. Chievo Verona|Chievo]] | caps6 = 22 | goals6 = 2 | years7 = 2015 | clubs7 = → [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] (pos.) |caps7 = 10 | goals7 = 0 | years8 = 2015–2016 | clubs8 = → [[Antalyaspor]] (pos.) |caps8 = 17 | goals8 = 2 | years9 = 2016–2017 | clubs9 = → [[Kardemir Karabükspor|Karabükspor]] (pos.) |caps9 = 20 | goals9 = 0 | years10 = 2018 | clubs10 = [[Jagiellonia Białystok]] | caps10 = 8 | goals10 = 0 | years11 = 2018–2020| clubs11 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps11 = 34 | goals11 = 1 | years12 = 2021–2022| clubs12 = [[F.C. Legnago Salus|Legnago Salus]] | caps12 = 28 | goals12 = 2 | years13 = 2024–2026| clubs13 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps13 = 17 | goals13 = 0 | years14 = 2026– | clubs14 = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | caps14 = | goals14 = | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008| nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2007–2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 12 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2010–2012 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 12 | nationalgoals4 = 7 | nationalyears5 = 2011–2015 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 20 | nationalgoals5 = 1 | nationalyears6 = 2019 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Dejan Lazarević''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. februar]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Lazarević je kariero začel pri mladincih [[NK Domžale|Domžal]], od leta 2007 pa je član kluba [[Genoa C.F.C.|Genoa]] v [[Serie A]], od leta 2009 članskega moštva. Leta 2010 je bil posojen v [[Torino F.C.|Torino]], v letin 2011 in 2012 v [[Calcio Padova|Padovo]], od leta 2012 pa v [[Modena F.C.|Modeno]]. Pred sezono 2013/14 je prestopil v [[A.C. ChievoVerona|Chievo]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 15. novembra 2011 na prijateljski tekmi proti [[Ameriška nogometna reprezentanca|ameriški reprezentanci]], skupno pa odigral tri tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lazarević, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Genoe C.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Torina]] [[Kategorija:Nogometaši Calcia Padova]] [[Kategorija:Nogometaši Modene F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Chieva]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Sassuola]] [[Kategorija:Nogometaši Antalyasporja]] [[Kategorija:Nogometaši Kardemir Karabüksporja]] [[Kategorija:Nogometaši Jagiellonie Białystok]] [[Kategorija:Nogometaši FC Legnago Salusa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Donau Klagenfurta]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] bqrlz0qsl2t6m9y4rss6nohyjsg33w3 6709129 6708818 2026-07-10T08:13:59Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709129 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height = 177 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = [[SAK Celovec]] | clubnumber = 15 | youthyears1 = 2005–2007 | youthyears2 = 2007–2009 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthclubs2 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = → [[Torino F.C.|Torino]] (pos.) | caps2 = 32 | goals2 = 0 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = [[Calcio Padova|Padova]] | caps3 = 30 | goals3 = 1 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps4 = 0 | goals4 = 0 | years5 = 2012–2013 | clubs5 = → [[Modena F.C. 2018|Modena]] (pos.) | caps5 = 34 | goals5 = 5 | years6 = 2013–2017 | clubs6 = [[A.C. Chievo Verona|Chievo]] | caps6 = 22 | goals6 = 2 | years7 = 2015 | clubs7 = → [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] (pos.) |caps7 = 10 | goals7 = 0 | years8 = 2015–2016 | clubs8 = → [[Antalyaspor]] (pos.) |caps8 = 17 | goals8 = 2 | years9 = 2016–2017 | clubs9 = → [[Kardemir Karabükspor|Karabükspor]] (pos.) |caps9 = 20 | goals9 = 0 | years10 = 2018 | clubs10 = [[Jagiellonia Białystok]] | caps10 = 8 | goals10 = 0 | years11 = 2018–2020| clubs11 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps11 = 34 | goals11 = 1 | years12 = 2021–2022| clubs12 = [[F.C. Legnago Salus|Legnago Salus]] | caps12 = 28 | goals12 = 2 | years13 = 2024–2026| clubs13 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps13 = 17 | goals13 = 0 | years14 = 2026 | clubs14 = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | caps15 = | goals15 = | years15 = 2026– | clubs15 = [[SAK Celovec]] | caps15 = | goals15 = | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008| nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2007–2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 12 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2010–2012 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 12 | nationalgoals4 = 7 | nationalyears5 = 2011–2015 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 20 | nationalgoals5 = 1 | nationalyears6 = 2019 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Dejan Lazarević''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. februar]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Lazarević je kariero začel pri mladincih [[NK Domžale|Domžal]], od leta 2007 pa je član kluba [[Genoa C.F.C.|Genoa]] v [[Serie A]], od leta 2009 članskega moštva. Leta 2010 je bil posojen v [[Torino F.C.|Torino]], v letin 2011 in 2012 v [[Calcio Padova|Padovo]], od leta 2012 pa v [[Modena F.C.|Modeno]]. Pred sezono 2013/14 je prestopil v [[A.C. ChievoVerona|Chievo]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 15. novembra 2011 na prijateljski tekmi proti [[Ameriška nogometna reprezentanca|ameriški reprezentanci]], skupno pa odigral tri tekme. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lazarević, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Genoe C.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Torina]] [[Kategorija:Nogometaši Calcia Padova]] [[Kategorija:Nogometaši Modene F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Chieva]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Sassuola]] [[Kategorija:Nogometaši Antalyasporja]] [[Kategorija:Nogometaši Kardemir Karabüksporja]] [[Kategorija:Nogometaši Jagiellonie Białystok]] [[Kategorija:Nogometaši FC Legnago Salusa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Donau Klagenfurta]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] jbl5dwiwbhf33yfyhwn3gbxbl3ocvp1 0 358328 6709188 5886892 2026-07-10T10:32:44Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Kungote]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = <!-- WD --> | height = 184 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2008 | caps1 = 5 | goals1 = 0 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years2 = 2008–2009 | caps2 = 41 | goals2 = 3 | clubs2 = [[NK Koper|Koper]] | years3 = 2009–2018 | caps3 = 207 | goals3 = 7 | clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | years4 = 2018| caps4 = 13 | goals4 = 0 | clubs4 = [[MFK Karviná]] | years5 = 2019–2020| caps5 = 40 | goals5 = 1 | clubs5 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years6 = 2021 | caps6 = 0 | goals6 = 0 | clubs6 = [[SV Wildon|Wildon]] | years7 = 2023–2024 | caps7 = | goals7 = | clubs7 = [[NK Kungota|Kungota]] | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2012–2015 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 0 }} '''Aleš Mertelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. marec]] [[1987]], [[Kranj]]. ==Življenjepis== Aleš Mertelj se je rodil in odraščal v Kranju,kjer se je pri osmih letih tudi začel ukvarjati z nogometom pri klubu [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]. Mertelj je v [[prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] igral za kluba [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Koper|Koper]], od leta 2009 pa je član [[NK Maribor|Maribora]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 25. maja 2012 na prijateljski tekmi proti [[Grška nogometna reprezentanca|grški reprezentanci]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mertelj, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši MFK Karviné]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kungote]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] 6zv2kyfw51ibmcwiqyqg695o7pwghm4 0 358819 6708948 6531763 2026-07-09T16:33:17Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> Ljubljana | height = | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | years1 = 1983–1985 | years2 = 1985–1990 | years3 = 1987–1988 | years4 = 1989–1990 | years5 = 1990–1991 | years6 = 1992–1994 | years7 = 1994–1995 | years8 = 1995–1998 | years9 = 1998 | clubs1 = [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] | clubs2 = [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | clubs3 = → [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] (pos.) | clubs4 = → [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] (pos.) | clubs5 = [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] | clubs6 = [[NK Kočevje|Kočevje]] | clubs7 = [[NK Svoboda|Svoboda]] | clubs8 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs9 = [[NK Vevče|Vevče]] | caps1 = 30 | caps2 = 21 | caps3 = | caps4 = 5 | caps5 = 15 | caps6 = | caps7 = 57 | caps8 = 37 | caps9 = 19 | goals1 = 4 | goals2 = 0 | goals3 = | goals4 = 0 | goals5 = 1 | goals6 = | goals7 = 4 | goals8 = 1 | goals9 = 3 }} '''Stanislav Komočar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. februar]] [[1967]]. Komočar je v [[Jugoslovanska nogometna liga|jugoslovanski ligi]] devet sezon igral za kluba [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] in [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]. V [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] je igral za klube [[NK Kočevje|Kočevje]], [[NK Svoboda|Svoboda]], [[ND Gorica|Gorica]] in [[NK Vevče|Vevče]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 82 prvenstvenih tekem in dosegel osem golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Komočar, Stanislav}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kočevja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Vevč]] 8gwop84mg8c4rqj80gitn8ifiimv974 12 362248 6708869 6708181 2026-07-09T14:11:45Z Pinky sl 2932 /* Sidra */ sl 6708869 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Display options=== These features are not often used, but can customize the display for use with other styles. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. is the abbreviation of the Latin {{lang|la|et alii}} ('and others'). It is used to complete a list of authors of a published work, where the complete list is considered overly long. The abbreviation is widely used in English, thus it is not italicized per [[MOS:FOREIGN]]. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] 6jyr6ihavpc3f3xe3r04bjc0y6xwfu6 6708872 6708869 2026-07-09T14:16:28Z Pinky sl 2932 /* Display options */ sl 6708872 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup}} There are occasions where [[Module:Citation/CS1]] emits error or maintenance messages because of, or makes changes to, the values assigned to a select set of parameters. Special markup can be used to enforce that a value will nonetheless be accepted as written. The markup for this is <code>(({{var|value}}))</code>, i.e., wrap the entire parameter value in two sets of parentheses. Parameters that support this markup are: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| The various {{var|name}} parameters (including their enumerated variants) are checked for extra comma and semicolon separator characters, which may indicate that the parameter is holding more than one name. If so, the list of names should be split up over multiple {{var|n}}-enumerated parameters. Corporate names, however, are sometimes comma-separated lists of names as well and so are erroneously flagged as a multiple-name error; markup can be used to indicate this.<br /><br />Legitimate names may be caught by the [[Help:CS1_errors#generic_name|generic-name test]]. This markup can prevent legitimate names from being flagged as generic. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifiers are checked for validity to the extent possible. In rare cases, identifiers actually used in published works deviate from the checked standard format but are nonetheless valid. If the problem is down to a mere typographical error in a third-party source, correct the identifier instead of overriding the error message. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"|Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of issues, a hyphen is converted to an ndash in issue ranges, etc. A hyphenated issue number and an issue range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more issues. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of volumes, a hyphen is converted to an ndash in volume ranges, etc. A hyphenated volume and a volume range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit volume with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more volumes. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Spaces are inserted between commas and succeeding characters in comma-separated lists of pages, a hyphen is converted to an ndash in page ranges, etc. A hyphenated page number and a page range cannot be distinguished, nor can a four-or-more-digit number with a thousands-separator from a comma-separated list of two or more pages. Markup can be applied to the entry as a whole or to individual list entries; does not apply to {{para|page}}, {{para|p}}, or {{para|quote-page}}. (This special markup is also supported by the plural page parameters {{para|pages}}, {{para|pp}} and {{para|quote-pages}} (as well as other aliases) of the {{tl|r}}, {{tl|rp}} and {{tl|ran}} citation templates. The family of {{tl|sfn}}- and {{tl|harv}}-style templates supports it as well in conjunction with {{para|pages}} and {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Trailing dots (periods) are normally removed from the value assigned to {{para|title}} as being redundant. There are cases where trailing dots are not redundant but are part of the title proper so should be retained. <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, etc.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->) taking precedence over free text input to specify a title; if a value also matching a keyword is meant as actual title text, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- At present, the following applies only to Navedi časopis}}: -->The parameter may also accept a number of special keywords (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>) taking precedence over free text input to specify a link target; if a value also matching a keyword is meant as actual link target, markup can be used to indicate this. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Markup to suppress error messages and automatic Vancouver reformatting of allowed corporate names. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] 8fiir80okw1xei34zag2elphl7tbbpg 6708890 6708872 2026-07-09T15:04:10Z Pinky sl 2932 /* Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano */ 6708890 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup|Sprejmi-kot-je-zapisano}} V nekaterih primerih [[Modul:Citation/CS1]]javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: <code>(({{var|value}}))</code>. To možnost podpirajo naslednji parametri: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| Sistem pri vseh parametrih za imena {{var|name}}, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami {{var|n}}. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis.<br /><br />Avtomatski [[Pomoč:Napake CS1#generic_name|test splošnih imen]] lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"| Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre {{para|page}}, {{para|p}} ali {{para|quote-page}}. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani {{para|pages}}, {{para|pp}} in {{para|quote-pages}} (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{tl|r}}, {{tl|rp}} in {{tl|ran}}. Družina predlog v slogu {{tl|sfn}}- in {{tl|harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma {{para|pages}} in {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Pike na koncu vrednosti v parametru {{para|title}}, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (<code>none</code>, itd.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] bttbazn9wzn9ubnb1ijr54gmfhdiwfe 6708894 6708890 2026-07-09T15:19:05Z Pinky sl 2932 dp 6708894 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup|Sprejmi-kot-je-zapisano}} V nekaterih primerih [[Modul:Citation/CS1]]javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: <code>(({{var|value}}))</code>. To možnost podpirajo naslednji parametri: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| Sistem pri vseh parametrih za imena {{var|name}}, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami {{var|n}}. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis.<br /><br />Avtomatski [[Pomoč:Napake CS1#generic_name|test splošnih imen]] lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"| Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre {{para|page}}, {{para|p}} ali {{para|quote-page}}. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani {{para|pages}}, {{para|pp}} in {{para|quote-pages}} (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{tl|r}}, {{tl|rp}} in {{tl|ran}}. Družina predlog v slogu {{tl|sfn}}- in {{tl|harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma {{para|pages}} in {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Pike na koncu vrednosti v parametru {{para|title}}, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (<code>none</code>, itd.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Tiskanje== Pri ogledu strani predloge CS1 pretvorijo URL v naslov, da ustvarijo povezavo; pri tiskanju pa se izpiše celoten URL. Ikone zunanjih povezav se ne natisnejo. ==Nevključeni elementi== V sklicih sloga Citation Style 1 se ne uporabljajo vsi podatki o viru, čeprav so dejansko točni. Primeri informacij, ki se ne vključujejo: * Skupno število strani v knjigi ali viru * Ime knjižnice, preko katere ste dostopali do elektronske različice vira * Ime knjižnice, ki ima v lasti fizični izvod navedenega dela * Knjižnična šifra ali lokacija na polici za fizični izvod dela ==Orodja== {{Main|Pomoč:Orodja za navajanje}} ===Generating CS1 citations=== * [[Wikipedija:RefToolbar|RefToolbar]] je del privzetega urejevalnika izvorne kode.<ref group="Note">Urejevalnik izvorne kode [[mW:Extension:WikiEditor|WikiEditor]] vključuje refToolbar 2.0 in je privzeti urejevalnik.</ref> Vključuje meni »Predloge« s {{tl|navedi splet}}, {{tl|navedi časopis}}, {{tl|navedi knjigo}} in {{tl|navedi novice}}. Ko izpolnjujete predlogo iz orodja RefToolbar, izberite ikono povečevalnega stekla [[File:System-search.svg|20px]] za samodejno izpolnjevanje parametrov predloge.<ref group="Note" name=citoid>Samodejno izpolnjevanje izvaja [[mw:Citoid|Citoid]], storitev, ki samodejno izpolni parametre predloge, ko ji posredujete URL, DOI, ISBN, PMID, PMCID ali QID.</ref> * Privzeta možnost za sklicevanje v [[WP:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]] poskuša zgraditi celoten sklic na podlagi URL-ja ali drugega identifikatorja. Storitev bo samodejno izbrala ustrezno predlogo za sklic. * [[Wikipedija:ProveIt|ProveIt]] ponuja opcijski grafični vmesnik za urejanje, dodajanje in navajanje sklicev.<ref group="Note" name=citoid/> <!-- * [[WP:Citation expander|Citation expander]] doda gumb za posredovanje trenutnega članka [https://citations.toolforge.org/ Wikipedijinemu botu za sklice], orodju, ki bo samodejno izpolnilo dodatne parametre obstoječih sklicev. --> * [https://tools.wmflabs.org/refill/ reFill] dodaja sklice v predloge, medtem ko posodablja/izpolnjuje naslove, datume, založnike, datume dostopa itd.<ref group="Note">To je odprtokodna različica starejšega orodja Reflinks.</ref> * [[Zotero]] lahko izvozi sklice v obliki, pripravljeni za Wikipedijo. * [http://tools.wmflabs.org/citer/ Citer] – ustvari celoten sklic, skrajšan sklic in imenovani sklic za navedeni Google Books URL, ISBN ali DOI. Podpira tudi nekatera večja novičarska spletna mesta. ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] ebugxtawqtwwjus6827e5iq3jorgoji 6708895 6708894 2026-07-09T15:19:39Z Pinky sl 2932 /* Generating CS1 citations */ 6708895 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS1|Pomoč:CS1}} {{Bots|deny=Citation bot}} {{Nutshell|To je uvodni priročnik za najpogosteje uporabljeni slog citiranja na Wikipediji. Ne zajema vseh možnosti vsake predloge za citiranje. Za podrobnosti izven tega osnovnega priročnega seznama si oglejte dokumentacijo posameznih predlog (npr. v [[Predloga:Navedi časopis]]).}} {{Mbox|text=<div style=padding:6px>Ta stran pomoči vsebuje {{subpages|testcases|Pomoč:Slog navajanja 1}}, ki prikazuje različne načine uporabe.</div>|image=<div style=padding:2px>[[File:Gnome-applications-science.svg|40px]]</div>}} {{csdoc|cs1}} '''Slog Navajanja 1''' ('''CS1''') je zbirka [[Pomoč:Predloga|predlog]] za [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], ki jih je mogoče prilagoditi za ustvarjanje različnih slogov glede na vrsto citiranega gradiva. Glavni namen zbirke je zagotoviti privzete formate za sklice na Wikipediji. Sestavljena je iz niza predlog, ki za svoje delovanje uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. Skladno s smernico [[WP:CITESTYLE]] uporaba sloga CS1 ali njegovih predlog ni obvezna. Če članki že uporabljajo drug dosleden slog citiranja, se jih ne sme spreminjati brez predhodnega soglasja na pogovorni strani, kot določa [[WP:CITEVAR]]. Slog CS1 poleg Wikipedijinega [[WP:Slogovni priročnik|Slogovnega priročnika]]) temelji tudi na priročnikih ''[[The Chicago Manual of Style]]'' in ''[[Publication Manual of the American Psychological Association]]'', vendar z opaznimi prilagoditvami. ==Slog== Obstaja več predlog, ki uporabljajo ime, ki se začne z ''Navedi''; mnoge so bile razvite neodvisno od CS1 in niso skladne s slogom CS1. Obstaja tudi več predlog, ki uporabljajo eno od predlog za splošno uporabo kot metapredlogo za citiranje določenega vira. Da je predloga skladna z CS1, mora: * Uporabite [[Modul:Citation/CS1]] ali eno od spodaj navedenih predlog. * Kot ločilo za ločevanje polj in zaključek citata uporabite piko. * Kot ločilo za ločevanje avtorjev in urednikov uporabite podpičje. * Naslove daljših del oblikujte ležeče. * Naslove krajših del, kot so poglavja, oblikujte v narekovajih. ==Kako predloge delujejo== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} Predloge CS1 sklic praviloma prikažejo kot: ;Z avtorjem : {{navedi novice |author=((Avtor)) |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji |ref=none}} ;Brez avtorja : {{navedi novice |date=n.d. |title=((Naslov)) |work=Work |publisher=Založnik |page=x |id=Identifikatorji}} (kjer je lahko »n.d.« tudi kateri koli drug veljaven datum, oblikovan v skladu s Priročnikom o slogu) ===Avtorji=== Avtorje lahko v sklic dodate tako, da v parametre predloge vnesete njihova imena in priimke. Če želite dodati enega avtorja, uporabite {{para|last}} in {{para|first}}. Če ima citirani vir več avtorjev, uporabite {{para|last2}} in {{para|first2}}, {{para|last3}} in {{para|first3}}, itd.<ref name="NB_Prefix">Število avtorjev, ki jih je mogoče navesti v sklicu, je neomejeno.</ref> Zaradi simetrije z drugimi oštevilčenimi parametri sta na voljo tudi {{para|last1}} in {{para|first1}}, kot je prikazano v naslednjem zgledu: * <code><nowiki>{{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja}}</nowiki></code> * {{navedi knjigo |last1=Hawking |first1=Stephen |last2=Hawking |first2=Lucy |title=Jure in skrivnosti vesolja |ref=none}} V primerih, ko »first« in »last« ne ustrezata avtorstvu vira, lahko uporabite {{para|author}} in {{para|author{{var|n}}}}.<ref>Sem spadajo organizacijski avtorji ali avtorji iz kultur, kjer »zadnje« ime ne ustreza [[priimek|priimku]]. Parameter {{para|author}} ne sme nikoli vsebovati imena več kot enega avtorja.</ref> Urednika lahko navedete z uporabo ločenih parametrov za urednikov priimek in ime. Za posamezenega ali prvega urednika bi uporabili {{para|editor-last}} in {{para|editor-first}}; naslednji uredniki pa bi bili {{para|editor2-last}} in {{para|editor2-first}}, {{para|editor3-last}} in {{para|editor3-first}}, itd.<ref name="NB_Prefix"/> Podobno kot pri parametru {{para|author}} lahko urednike navedete z uporabo {{para|editor}} in {{para|editor{{var|n}}}}. Tako parametre za avtorja kot za urednika je mogoče uporabiti pri citiranju vira, ki vsebuje več razdelkov z različnimi avtorji. Predloge privzeto uporabijo parametre za avtorja, da ustvarijo sidrišča povezav za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če parameter za avtorja ni določen, se na njegovem mestu izpiše urednik, ki se nato uporabi za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]]. Če nista navedena ne avtor ne urednik, predloga ne bo samodejno ustvarila sidrišča za skrajšane opombe. Če navedeni vir nima navedenega avtorja (kar je pogosto pri agencijskih novicah, sporočilih za javnost ali spletnih straneh podjetij), uporabite: {{para|author|<nowiki><!--Not stated--></nowiki>}}<ref>Ta komentar HTML opozarja preverjevalce dejstev, urednike citatov in morebitne bote, da vir nima navedenega avtorja in da ta podatek ni bil zgolj spregledan. Brez tega zapisa bi boti in uredniki po nepotrebnem izgubljali čas z iskanjem avtorja, ki sploh ne obstaja.</ref> {| class="wikitable" |+ !{{diagonal split header|Vir|Sklic}} !Koda CS1 !Izpis CS1 !Kratek sklic |- !Avtor in urednik, uporaba priimka |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=Priimek |first=Ime |editor-first=Ime-urednika |editor-last=Priimek-urednika |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |last=((Priimek)) |first=((Ime)) |editor-first=((Ime-urednika)) |editor-last=((Priimek-urednika)) |date=1999}} |{{harvnb|Priimek|1999}} |- !Avtor in urednik |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=Avtor |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |chapter=Poglavje |author=((Avtor)) |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Avtor|1999}} |- !Samo avtor |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=Avtor |date=1998}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=((Avtor)) |date=1998}} |{{harvnb|Avtor|1998}} |- !Urednik brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=Urednik |date=1999}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |editor=((Urednik)) |date=1999}} |{{harvnb|Urednik|1999}} |- !Brez urednika in brez avtorja |<syntaxhighlight inline="" lang="wikitext">{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}}</syntaxhighlight> |{{navedi knjigo |title=Naslov |author=<!--Not stated--> |date=1999 |ref={{sfnref|''Naslov''|1999}}}} |{{harvnb|''Naslov''|1999}} |} ===Datumi=== Leto ali celoten datum lahko vnesete v parameter {{para|date}}. Razpoložljive oblike so prikazane v tabeli »Sprejemljive oblike datumov« v razdelku {{section link|Wikipedija:Slogovni priročnik/Datumi in števila|Datumi, meseci in leta}}. Za približno leto predhodno dodajte takole »<code>c. </code>«, like this: {{para|date|c. 1900}}.Kadar vir nima datuma objave, uporabite {{para|date|n.d.}}. V primeru, ko je isti avtor napisal več kot eno delo v istem letu, lahko letu v parametru za datum ({{xt|{{!}}date&#61;4. julij, 1997b}}) ali parametru za leto ({{xt|{{!}}year&#61;1997b}}) dodate malo črko. Za vire, ki imajo prvotni datum objave in kasnejši datum ponovne objave, vnesite prvotni datum v parameter {{para|orig-date}}. Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini. ====Samodejno oblikovanje datumov v predlogah za citiranje==== Predloge Sloga navajanja 1 in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] samodejno prikažejo datume ({{para|date}}, {{para|access-date}}, {{para|archive-date}}, itd.) v slogu, ki je prilagojen slogu datumov v slovenščini.<section begin="auto_date_format_table" /> Predloge sprejemajo vse angleške in slovenske oblike datumov, ki jih potem izpišejo v prilagojenem slogu za slovensko Wikipedijo. <section end="auto_date_format_table" /> Zgled: :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Ena spletna stran|date=31 October 2017 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}}</code> ::{{navedi splet |title=Ena spletna stran |date=31 October 2017 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=5 December 2017}} :<code><nowiki>{{</nowiki>navedi splet |title=Druga spletna stran|date=2007-05-08 |website=Zgled |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}}</code> ::{{navedi splet |title=Druga spletna stran |date=2007-05-08 |website=Example |url=https://example.com/ |access-date=12. december 2018}} ===Naslovi (title) in poglavja (chapter)=== * '''title''': Naslov citiranega vira, če je zapisan v latinici. Če je naslov v nelatinični pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''title''', izvirnik pa v '''script-title'''. Naslovi so praviloma prikazani poševno. Izjema so krajša dela, kot je, kot je {{txl|navedi sporočilo za javnost}} in citiranih člankih v {{tlx|Navedi novice}}, {{tlx|navedi časopis}}, {{tlx|navedi revijo}}, {{tlx|navedi splet}}, {{tlx|navedi konferenco}} ter {{tlx|navedi podkast}}, kjer je naslov prikazan v narekovajih. Če naslov že vsebuje dvojne narekovaje, jih je treba znotraj predloge pretvoriti v enojne. Skozi celoten članek dosledno uporabljajte bodisi pisanje z velikimi začetnicami bodisi običajni stavčni zapis. Podnaslove od naslova običajno ločimo z dvopičjem »: «, včasih pa tudi s pomišljajem » – «. [[MOS:TM|Tako kot pri blagovnih znamkah]], Wikipedija {{em|ne}} posnema slogovnih posebnosti izdajatelja, kot so VSE-VELIKE-ČRKE, vse-male-črke, {{smallcaps|Pomanjšane Velike Črke}}, itd.; izberite en standarden zapis in ga uporabljajte dosledno. Če je citirani vir pomemben in že ima svoj članek na Wikipediji, lahko naslov opremite z notranjo wikipovezavo. Vendar pa Wikipovezovanje naslova onemogoči uporabo parametra "url" za zunanjo povezavo, zato to sstorite le takrat, ko zunanja povezava do vira ni potrebna. Povezava do dejanskega vira ima prednost pred povezavo do članka na Wikipediji o tem viru. * '''script-title''': Naslov citiranega vira, če je ta zapisan v nelatinični pisavi. Sem spadajo jeziki, ki ne uporabljajo latinice (npr. arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina, ...). Ti naslovi ne smejo biti zapisani poševno, poleg tega pa se lahko berejo od [[Pisava#Smer pisanja|desne proti levi]] (RTL). Naslovi v parametru '''script-title''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-title|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Če uporabite neprepoznano kodo, jo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. * '''trans-title''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova citiranega poglavja. To polje bo prikazano v oglatih oklepajih za naslovom in bo povezano s parametrom {{para|url}}, če je ta uporabljen. * '''chapter''': Naslov citiranega poglavja iz vira, če je ta v zapisan latinici. Če je naslov v drugi pisavi, vnesite njegovo romanizacijo v parameter '''chapter''', izvirnik pa v '''script-chapter'''. Izpisal se bo v narekovajih pred naslovom dela. Pri spletnih mestih, ki so razdeljena na odseke, ima podobno funkcijo parameter "at": {{para|at|Izpostavljene novice}} * '''script-chapter''': Naslov citiranega poglavja, če ta ni zapisan v latinici. Jeziki, ki ne uporabljajo abecede na latinski osnovi (arabščina, kitajščina, cirilica, grščina, hebrejščina, japonščina, korejščina itd.), se morda berejo od desne proti lev (RTL). Naslovi poglavij v parametru '''script-chapter''' so obdani s posebno kodo HTML, ki loči besedilo RTL od sosednjega besedila, ki se bere od leve proti desni. Del te posebne kode je jezikovni atribut, s pomočjo katerega brskalniki pravilno izpišejo pisavo. Uredniki morajo pisavi dodati predpono, ki označuje jezik. Predpona je ena izmed [[Pomoč:Slog navajanja 1#&#124;script-&lt;param>&#x3D; jezikovne kode|podprtih jezikovnih kod]], ki ji sledi dvopičje: {{para|script-chapter|ar:<bdi>العربية</bdi>}}. Neprepoznano kodo bo sistem prezrl, naslov pa se bo v citatu kljub temu izpisal. To polje se bo izpisalo takoj za prečrkovanim naslovom. * '''trans-chapter''': Če je citirani vir v tujem jeziku, lahko tukaj navedete slovenski prevod naslova poglavja. Vsebina tega polja bo prikazana v oglatih oklepajih znotraj narekovajev, ki obdajajo poglavje. Naslovi, ki vsebujejo določene znake, se bodo nepravilno prikazali in povezali, razen če te znake zamenjate ali zakodirate takole: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !scope="col"| Znak !scope="col"| Mora biti zamenjan z |- !scope="row"| newline | space |- !scope="row"| [ | &amp;#91; |- !scope="row"| ] | &amp;#93; |- !scope="row"| <nowiki>|</nowiki> | &amp;#124; |} ====|script-&lt;<var>param</var>>= jezikovne kode==== Jezikovne kode za nelatinične pisave, ki jih sistem cs1|2 podpira, so: {{#invoke:Cs1 documentation support|script_lang_lister}}<!-- makes a language code: name list from the master list in [[Module:Citation/CS1/Configuration]] --> ===Vrsta (type)=== * '''type''': Določa vrsto citiranega dela. Prikaže se v oklepaju takoj za naslovom. Nekatere predloge uporabljajo privzeto vrednost, ki jo je mogoče preglasiti; primer: {{tl|Navedi sporočilo za javnost}} bo privzeto izpisal »(sporočilo za javnost)«. Druge uporabne vrednosti so: Review, Systemic review, Report, Abstract, Meta-analysis, Original article, Oral history<!-- supported as "Oral History" by Dublin Core/Zotero -->, Email<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Website<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Text<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->, Document<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. Alias: '''medium''', v predlogi {{tl|Navedi AV medij}}, kjer so običajne vrednosti: Motion picture, Moving image<!-- supported as "Moving Image" by Dublin Core/Zotero -->, Television production, Videotape, DVD, Blu-ray, Trailer, CD, Radio broadcast, Podcast, Sound<!-- supported by Dublin Core/Zotero -->. ===Jezik=== {{csdoc|language}} ===Delo (work) in založnik (publisher)=== {{Further|WP:NAVEDIKAKO}} * '''work''': Ta parameter uporabljajo nekatere predloge, kot so {{tl|Navedi splet}} (kjer ima alias '''website'''), {{tl|Navedi novice}} (alias '''newspaper'''), {{tl|Navedi revijo}} (alias '''magazine'''), {{tl|navedi časopis}} (alias '''journal''')in drugih. Uporabi se takrat, ko se citat nanaša na določen element (naveden v parametru »title«) znotraj večjega dela (ta parameter »work«).. Najpogosteje gre za članek na spletnem mestu, v tiskani periodiki ali za epizodo televizijske serije. {{em|Tega ne zamenjujte s parametrom »publisher«}}, ki je namenjen založbi. Če je večje delo pomembno in že ima svoj članek na Wikipediji, ga ob prvem pojavu v citatih wikipovežite. Če je že sam naslov (»title«) opremljen z zunanjo povezavo, potem na »work« ne dodajajte zunanjih povezav. Če je naslov dela (ki ga navaja publikacija) popolnoma ali skoraj enak imenu izdajatelja, parametra »publisher« ne uporabljajte (več podrobnosti si oglejte spodaj). :Pri spletnih mestih je »work« v večini primerov ime samega spletnega mesta. To ime je običajno vidno v logotipu ali pasici strani, pojavi pa se tudi v oznaki {{tag|title|o}} domače strani. Imenu ne dodajajte končnic, kot je ».com«, razen če je ta del uradnega imena strani (zato uporabite {{para|work|<nowiki>[[Salon (revija)|Salon]]</nowiki>}}, in ne <code>Salon.com</code>). Če jasnega imena ni mogoče najti ali pa je naslov izrecno enak domeni, uporabite domensko ime spletnega mesta. Imena dela ne spreminjajte z dodajanjem lastnih opisov, kot sta »Spletno mesto [založnika]« ali »Domača stran [založnika]«. Zaradi jasnosti pri branju uporabite velike začetnice in izpustite »www.«, npr."www.veterinaryresourcesuk.com" v "VeterinaryResourcesUK.com". :Številne strokovne revije pri citiranju drugih revij uporabljajo močno skrajšane naslove (npr. ''J. Am. Vet. Med.'' za ''[[Journal of the American Veterinary Medical Association]]''). Strokovnjaki s tega področja te kratice običajno že poznajo, naši bralci pa ne, zato je treba te kratice vedno razpisati v celoti. :Če je citirana enota del nekega drugega, še večjega dela, npr. knjiga v zbirki, posebna izdaja periodike ali podstran na domeni (ko citirate oddelek pravne fakultete na univerzitetnem spletnem mestu), je bolje uporabiti ime tega ožjega dela kot pa ime celotnega velikega sistema. Različne predloge za citiranje ponujajo ločena polja za takšne primere, npr. {{para|chapter}}{{para|title}}{{para|volume}}{{para|series}} v predlogi {{tlx|Navedi knjigo}}. Če je narava dela in njegov odnos do spletišča ali knjige zapleten in nejasen, situacijo preprosto pojasnite z navadnim besedilom takoj za predlogo za citiranje in pred oznako {{xtag|ref|c}}, ki citat zaključi. * '''publisher''': ime organizacije, ki je dejansko izdala vir. Polje ne sme vključevati pravnoformalnih oznak podjetij, kot sta »Ltd« ali »Inc.«, razen če bi to povzročilo nejasnost ali pa je organizacija s to oznako splošno znana tudi v vsakdanji rabi (npr. [[Apple Inc.]], ki bi ga sicer lahko zamenjali z [[Apple Records]] ali drugimi založniki). Izraze »Publisher«, »Publishing« in »Publications« lahko skrajšate v "Pubr.", "Pubg." in "Pubs." vendar nekatere predloge iz te serije takoj za tem parametrom samodejno izpišejo piko, zato boste morali piko v kratici verjetno izpustiti; če uporabljate kratice, obvezno preverite končni izpis. Te oznake je običajno varno izpustiti, vendar jih je smiselno vključiti, če bi bilo ime založnika brez njih zavajajoče. To se najpogosteje zgodi pri imenih, kot je »Joshua Martin Publications«, ki bi ga brez oznake lahko zmotno imeli za soavtorja ali urednika. Začetni določni člen »The« (pri angleških imenih) lahko splošno izpustite, razen če bi to povzročilo zmedo (npr. pri [[The International Cat Association]], je »The« del njihove uradne kratice, TICA). Če je založnik pomemben in ima samostojen članek ločeno od parametra »work«, lahko parameter »publisher« vsebuje wikipovezavo na ta članek, nikoli pa ne sme vsebovati zunanje povezave na spletno mesto založnika. Ali je založnika sploh treba navesti, je v določeni meri odvisno od vrste dela in njegove prepoznavnosti.. [[WP:Navajanje virov]], in večina zunanjih priročnikov za citiranje priporočata, da se založnik navede pri knjigah (tudi tistih najbolj znanih), pri drugih delih pa to ni nujno potrebno. Parametra »publisher« ne vključujte pri splošno znanih osrednjih novičarskih medijih, večjih znanstvenih revijah ali v primerih, ko je ime založnika enako ali skoraj enako imenu dela (»work«). Parameter »publisher« je treba izpustiti na primer v naslednjih primerih: *:{{para|work|<nowiki>[[Amazon.&#8288;com]]</nowiki>}}{{para|publisher|Amazon Inc.|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|The Aberdeen Times}}{{para|publisher|The Aberdeen Times|!mxt=y}}<!--A genuine Idaho newspaper: http://www.smalltownpapers.com/newspapers/newspaper.php?id=1 --> *:{{para|newspaper|<nowiki>[[The New York Times]]</nowiki>}}{{para|publisher|The New York Times Company|!mxt=y}} *:{{para|newspaper|<nowiki>[[USA Today]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[USA Today Co.]]</nowiki>|!mxt=y}} *:{{para|journal|<nowiki>[[Nature (časopis)|Nature]]</nowiki>}}{{para|publisher|<nowiki>[[Nature Research]]</nowiki>|!mxt=y}} :Če je delo izdano v samozaložbi, je [[WP:SAMOZALOŽBA|o zelo pomembno dejstvo]] glede [[WP:Zanesljiv vir|morebitne zanesljivosti vira]], ki ga je treba navesti. Za točen vnos parametra {{para|publisher}} v takšnem primeru ne obstaja enotno soglasje; nekateri tiskani slogovni priročniki predlagajo vnos »avtor«, medtem ko številni uredniki Wikipedije zaradi večje jasnosti uporabljajo izraz »samozaložba«. Kadar izčrpen poskus iskanja imena založnika ne uspe (za spletna mesta poskusite z orodjem [[whois]], za knjige pa z zbirko [[WorldCat]] itd.), uporabite {{para|publisher|<nowiki><!--Založnik ni naveden v viru.--></nowiki>}}. S tem jasno nakažete, da ste podatek preverili, s čimer preprečite, da drugi uredniki ne bodo po nepotrebnem izgubljali časa z iskanjem nečesa, kar ne obstaja. Če podatek ni jasen, založnika ne ugibajte. Za soizdana dela ter navodila o vnosu več založnikov in njihovih lokacij si oglejte naslednji vnos. * '''location''' (alias {{para|publication-place}}): Geografski kraj izdaje. To {{em|ni}} kraj, kjer ste knjigo našli, in ne lokacija gradiva znotraj vira. Običajno se zapiše v obliki {{var|Mesto, Država}}.Samo ime mesta zadostuje za svetovno znane prestolnice, kot so New York, London (razen v člankih o [[London, Ontario|kanadskih]] temah), Pariz ali Tokio. Edinstveno ime mesta še ne pomeni, da je mesto svetovno znano: na primer, veliko bralcev na primer ne ve, kje natančno leži [[Mumbaj]], še posebej, če so dovolj stari, da so večino življenja poznali ime [[Bombaj]]. Če ste v dvomih, bodite raje bolj natančni. Zapisa »Melbourne, Avstralija« in »Melbourne, Florida, ZDA« sta bistveno bolj jasna, če ju izpišete v celoti. Več podrobnosti dodajte tudi takrat, ko bi bil zapis {{var|Mesto, Država}} dvoumen, npr. {{para|location|Hanley, Staffordshire, ZK}}, versus {{para|location|Hanley, Worcestershire, ZK}}. Ne uporabljajte podnacionalnih poštnih kratic ("DE", "Wilts", "Tas", itd). Parameter za lokacijo izpustite, kadar je ta jasna že iz samega imena medija, na primer pri ''The Sydney Morning Herald''. Parameter za lokacijo je treba uporabiti, kadar je lokacija del splošno znanega poimenovanja, vendar ne del dejanskega naslova periodične publikacije. Na primer, časopis, ki je bil včasih znan kot ''San Jose Mercury News'' (in se občasno še vedno tako imenuje), se uradno imenuje ''[[The Mercury News]]'' in se lahko vnese kot {{para|newspaper|The Mercury News}} {{para|location|San Jose, Kalifornija}}, kar ustvari izpis: ''The Mercury News''. San Jose, Kalifornija. Podoben primer je časopis ''[[The Times]]'', ki izhaja v Londonu, zato pravilen sklic vrne izpis ''The Times''. London. (v nasprotju s ''[[The New York Times]]''). Če vaša izdaja izrecno navaja več lokacij hkrati, to lahko označite z zapisom, npr. {{para|location|New York / London}}. To isto tehniko lahko uporabite za soizdana dela, npr.: {{para|location|Oakbrook Terrace, Illinois / Los Angeles}}{{para|publisher|<nowiki>[[Council of Science Editors]]</nowiki> / <nowiki>[[Loyola Marymount University]]</nowiki> Press}}. Pazite le, da sta lokaciji in založniki v obeh parametrih navedeni v enakem zaporedju. Predloge {{em|nimajo}} ločenih parametrov {{para|location1|!mxt=y}}, {{para|publisher1|!mxt=y}}, itd. Pri zgodovinskih publikacijah, ki jih še vedno navajate in so dostopne (glejte parameter »via« spodaj), ne zamenjujte {{em|tiskarja}} (lastnika ali upravljavca tiskarne) z {{em|založnikom}} (organizacijo ali osebo, ki je financirala delo). Na izdaji je lahko ime tiskarja izpisano z večjo pisavo kot ime založnika, vendar nas pri citiranju zanima izključno založnik. Če razlike v določenem primeru ne morete z gotovostjo ugotoviti, navedite oba. Čeprav nekateri zunanji priročniki zagovarjajo opuščanje lokacij izdaje, lahko te na Wikipediji služijo več kot le čisto bibliografskim namenom (npr. prevelika količina gradiv, objavljenih v enem določenem kraju znotraj članka o nekem povsem drugem kraju, lahko namreč razkrije morebitno pristranskost uredništva). * '''publication-date''': Datum izdaje, kadar se ta razlikuje od datuma, ko je bilo delo napisano. Ta podatek se izpiše samo, če sta hkrati določena tudi parametra date ali year in se od njiju razlikuje. V nasprotnem primeru sistem uporabi vrednost iz publication-date in jo prikaže kot navaden date. Uporabite enak zapis datuma kot v preostalem delu članka in ne dodajajte wikipovezav. Parameter se izpiše za založnikom; Če parameter work ni definiran, se publication-date izpiše beseda »izdano«, celoten podatek pa se zapre v oklepaj. {{shortcut|WP:VIA|WP:CS1VIA}} * {{anchor|Via}} '''via''' (neobvezno): Ime ponudnika oziroma dostavljalca vsebine (kadar ta {{em|ni}} hkrati tudi založnik). Parameter »via« ni zamenjava za »publisher«, ampak ponuja dodatne podrobnosti. Uporabi se lahko takrat, ko ponudnik predstavi vir v obliki, ki se razlikuje od izvirnika, ko navedeni URL ne razkriva jasno identitete ponudnika. Oglejte si tudi {{section link||Zahtevana je registracija ali naročnina}}. Tipični primeri uporabe tega parametra so identifikacija projektov za skeniranje in arhiviranje knjig, kot so [[Internet Archive]], [[Project Gutenberg]] in [[Google Books]]; indeksiranje strokovnih revij in iskalne storitve, prek katerih pogosto najdemo akademske članke, npr. [[PubMed Central]], [[Paperity]] in [[JSTOR]]; ter drugi agregatorji ali indeksatorji predhodno objavljenih vsebin, kot je [[Dictionary.com]].Parameter »via« uporabite le takrat, ko ni mogoče uporabiti standardnega identifikatorja (glejte {{section link||Identifikatorji}}). Zgled: <code><nowiki>{{Navedi enciklopedijo |entry=skeptic |entry-url=https://www.dictionary.com/browse/skeptic?s=t#collins-section |title=[[Collins English Dictionary]] |edition=Complete & Unabridged Digital |date=2012 |location=London |publisher=[[HarperCollins]] |via=[[Dictionary.com]] |access-date=</nowiki>{{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}<nowiki>}}</nowiki></code> ===Strani=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="float:right; margin-left:1em;" |+Podpora predlog CS1/CS2 za<br /><code>{{pipe}}volume=</code>, <code>{{pipe}}issue=</code>, <code>{{pipe}}page(s)=</code> |- !scope="col"| Predloga !scope="col"| {{pipe}}volume= !scope="col"| {{pipe}}issue= !scope="col"| {{pipe}}page(s)= !scope="col"| {{pipe}}quote-page(s)= |- !scope="row"| {{tlx|citat}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi arXiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi AV medij}} | {{yes}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi zaznamke iz AV medija}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi bioRxiv}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi knjigo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi citeseerx}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(as a book)}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi konferenco}} *(kot časopis)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi dokument}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi enciklopedijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi epizodo}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi intervju}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi časopis}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi revijo}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poštni seznam}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot knjigo)}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{plainlist| *{{tlx|navedi zemljevid}} *(kot časopis ali revijo)}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novice}} | {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi novičarsko skupino}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi podkast}} | {{no}} || {{yes}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi sporočilo za javnost}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi nadaljevanko}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi znak}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi govor}} | {{no}} || {{no}} || {{no}} || {{no}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi ssrn}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi tehnično poročilo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi disertacijo}} | {{yes}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |- !scope="row"| {{tlx|navedi splet}} | {{no}} || {{no}} || {{yes}} || {{yes}} |} Urejevalec lahko v posameznem navedku uporabi le <u>enega</u> izmed naslednjih parametrov, da označi določeno stran ali mesto v viru, ki potrjuje navedbo v članku. Če v istem sklicu uporabite več teh parametrov, se bo v objavljenem besedilu izpisalo napakovno sporočilo <span style="color:red"><code>|pages=</code> ali <code>|at=</code> ima odvečno besedilo (</span>[[Pomoč:Napake CS1#extra_text_pages|pomoč]]<span style="color:red">)</span>. V primeru take napake ima parameter {{para|page}} prednost pred {{para|pages}} in {{para|at}}, parameter {{para|pages}} pa prednost pred {{para|at}}. Napako odpravite tako, da odvečne parametre izbrišete in obdržite samo enega. * '''page''': stran v navedenem viru, ki vsebuje informacije, ki podpirajo besedilo članka, na primer {{para|page|52}}. **{{anchor|pagehyphen}}'''Opomba:''' Kadar navajate stran z vezajem, uporabite zapis {{para|page|<nowiki>12{{hyphen}}34</nowiki>}}.S tem boste zagotovili pravilen prikaz vezaja in hkrati preprečili, da bi urednik ali bot ta znak pomotoma spremenil v pomišljaj {{para|pages|<nowiki>12{{endash}}34</nowiki>}}. * {{anchor|csdoc_pages<!-- for as long as we don't pull "pages" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] can link to an anchor "csdoc_pages" -->}}'''pages''': strani v navedenem viru, ki vsebujejo informacije, ki podpirajo besedilo članka. Razpone strani ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|pages|236–239}}. Nezaporedne strani ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|pages|157, 159}}. Zapis {{para|pages|461, 466–467}} se uporablja, kadar navajate tako nezaporedne kot zaporedne strani. Pri številkah strani, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko strani vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]] to avoid commas being erroneously interpreted as list separators, e.g. {{para|pages|<nowiki>((1,234{{endash}}1,235))</nowiki>}}. For multiple hyphenated pages, use the [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama, npr. {{para|pages|<nowiki>((1{{hyphen}}2)), ((3{{hyphen}}4))</nowiki>}}. **'''Opomba:''' V sklicih CS1 se ne beleži celotno število strani vira, zato tega parametra nikoli ne uporabljajte v ta namen. * '''at''': lokacija v navedenem viru, ki potrjuje navedbo v članku, kadar številka strani ni na voljo (npr. v nekaterih e-knjigah), ali pa podatek o strani ni primeren oz. ne zadošča. Najpogostejši primeri so stolpec (col.), odstavek (para) in razdelek (sec.). Odvisno od vira lahko s parametrom {{para|at}} uporabite tudi druge oznake, kot so: posnetek, ura/minuta/sekunda, dejanje, prizor, spev, knjiga, del, zadnja platnica, spremljevalno besedilo, kolofon, ovitek, itd. Primeri uporabe: {{para|at|Stolpec 2}} ali {{para|at|Paragraf 5}} ali {{para|at|Zadnja stran}} ali {{para|at|Dejanje III, scena 2}}. * <b>quote-page</b>: Številka posamezne strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|page}}, {{para|pages}} ali {{para|at}}. Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Če vsebuje vezaj, uporabite {{tl|hyphen}}, da nakažete, da je to namerno (npr. {{para|quote-page|<nowiki>3{{hyphen}}12</nowiki>}}). Alias: brez. * ALI: <b>quote-pages</b>: Seznam ali razpon strani, iz katere izhaja citat v {{para|quote}}. Uporabite ali {{para|quote-page}} ali {{para|quote-pages}}, vendar ne obeh hkrati. Ta stran mora biti del razpona, ki je že določen v parametrih {{para|pages}} ali {{para|at}}. Razpone ločite s pomišljajem (–); nezaporedne strani ločite z vejico (,). Izpiše se s predpono {{code|str.}}, razen če je nastavljeno {{para|no-pp|yes}}. Vezaji se samodejno pretvorijo v pomišljaje; če so vezaji primerni, ker posamezne številke strani vsebujejo vezaje, na primer: pp. 3-1–3-15, uporabite [[Pomoč:Slog navajanja_1#Accept-this-as-written_markup|dvojne oklepaje]]. S tem predlogi naročite, naj prikaže vrednost {{para|quote-pages}} brez obdelave. Urednikom pa z vnosom {{tl|hyphen}}nakažite, da je vezaj tam namerno: {{para|quote-pages|<nowiki>((3{{hyphen}}1{{ndash}}3{{hyphen}}15))</nowiki>}}. Alias: brez. Če isti vir ponovno uporabite za druge strani, morate ustvariti ločene sklice. Ta težava se lahko zaobide z uporabo kratkega sklica {{tlx|sfn}} ali {{tlx|rp}}, ki omogočajo neposredno dodajanje povezav do številk strani. ===Identifikatorji izdaje=== * '''edition''':Določa točno izdajo navedenega vira, kadar jih obstaja več, kot sta "2.", "Prenovljena", itd. Upoštevajte, da ta parameter za vašim vnosom samodejno izpiše "izd.". Na primer, {{para|edition|Prenovljena tretja}} se izpiše kot: "Prenovljena tretja izd.".Parameter za izdajo lahko izpustite, če se vsebina med izdajama ne razlikuje. Če je bila knjiga v Združenem kraljestvu in ZDA izdana z enako vsebino, razen npr. številke ISBN in platnice, označevanje izdaje »UK« ali »US« ni potrebno. Enako velja za filme: če navajate točen čas (minute:sekunde) filma, ki je na voljo v navadni in posebni zbirateljski izdaji (»Special Limited Collector's Edition«), specifične izdaje ni treba navajati, v kolikor sta dolžina in montaža filma enaki. * '''series''': Ta parameter uporabite, kadar je vir del zbirke (npr. knjižne zbirke ali revije), v kateri se je številčenje letnikov začelo znova. Pri revijah naj bo vnos v {{para|series}}omejen na zapise, kot so {{code|Original/Nova serija}}, {{code|Prva/Druga/Tretja/... serija}} ali podobno.{{refn|name="c17_14.126"|group="Note"|"Nekatere oštevilčene zbirke izhajajo tako dolgo, da se številčenje (podobno kot pri nekaterih dolgoživih revijah) sčasoma začne znova. Pred novimi številkami takrat stoji oznaka n.s. (nova serija), 2. ser. (druga serija) ali kaj podobnega, običajno med vejicami. (Povod za spremembo oznake zbirke je lahko tudi zamenjava založnika.) Knjige iz starejše serije lahko označite z s.s., 1. ser., ali s čimer koli, kar dopolnjuje zapis za novo zbirko."<ref group="Note">{{navedi knjigo |author=University of Chicago |title=The Chicago Manual of Style |edition=17. |year= 2017 |publisher=University of Chicago Press |page=14.126|location=Chicago |language= |isbn=978-0226104201}}</ref> <p>Na primer, časopis ''[[Physical Review]]''je imela od leta 1893 do 1912 oštevilčene letnike od 1 do 35 (prva serija). Od leta 1913 do 1969 se je številčenje letnikov ponovno začelo pri 1 in je naraslo do 188 (druga serija). Leta 1970 se je ''Physical Review'' razdelil na več delov: ''Physical Review A'', ''Physical Review B'', ''Physical Review C'' in ''Physical Review D'', kjer so se letniki znova začeli pri 1 (tretja serija). Ker obstajata dve publikaciji, označeni kot ''Physical Review, Volume 1'', ju je treba med seboj razlikovati z uporabo {{para|series|Prva serija}} sli {{para|series|Druga serija}}. Čeprav ''Physical Review A'' spada v tretjo serijo [[Medijska franšiza|medijske franšize]] ''Physical Review'', je to prva serija publikacija, znana kot ''Physical Review A''. Ker ni nobene nejasnosti glede tega, na kaj bi se lahko nanašal zapis ''Physical Review A, Volume 1'' ni treba pojasnjevati, kateri seriji številčenja revija pripada.</p> <p>Pomembno je opozoriti, da se parameter {{para|series}} ne sme uporabljati za razlikovanje med posameznimi deli oz. izdajami znotraj [[Medijska franšiza|medijske franšize]], kot so npr ''[[Physical Review A]]'', ''[[Acta Crystallographica Section A]]'', ''[[Journal of the Royal Statistical Society, Series B]]''.</p>}} * {{anchor|csdoc_volume<!-- for as long as we don't pull "volume" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Pomoč:Slog navajanj 1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_volume" -->}}'''volume''': Ta parameter uporabite za vire, ki so izšli v več zvezkih ali letnikih. Polje se v krepkem tisku izpiše takoj za naslovom in parametri serije. Kot alternativo lahko podatke o zvezku vključite kar v parameter za naslov (takoj za glavnim naslovom). Razpone zvezkov ločite s [[pomišljaj]]em: – , na primer {{para|volume|I–IV}}. Nezaporedne zvezke ločite z vejicami ali podpičji, na primer {{para|volume|I, III}}. Zapis {{para|volume|I, III–V}} uporabite takrat, ko hkrati navajate tako nezaporedne kot zaporedne zvezke. Pri številkah zvezkov, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko zvezka vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic kot ločil seznama. * {{anchor|csdoc_issue<!-- for as long as we don't pull "journal" from csdoc, we can use this anchor here so that [[Help:Citation_Style_1#Accept-this-as-written_markup]] can link to an anchor "csdoc_issue" -->}}'''issue''': Kadar je vir del zbirke, ki izhaja periodično. Alias: '''number'''. Če ima številka (izdaja) svoj poseben naslov, se lahko navede v ležečem tisku skupaj s številko izdaje, npr. {{para|issue|2, <nowiki>''</nowiki>Modern Canadian Literature<nowiki>''</nowiki>}}. Prosimo, izberite ali {{para|issue}} ali {{para|number}}, odvisno od tega, katero izrazoslovje se dejansko uporablja v publikaciji. Če publikacija vsebuje obe oznaki, tako izdajo (issue) kot številko (number) (običajno je ena vezana na leto, druga pa je absolutna vrednost), navedite obe, na primer {{para|issue|2 #143}}. Razpone ločite s [[pomišljaj]]em: – , nezaporedne številke pa z vejicami ali podpičji. Pri številkah, višjih od 999, bodisi ne uporabljajte ločil tisočic bodisi številko vstavite v [[#Accept-this-as-written markup|označevanje-sprejmi-kot-je-zapisano]], da preprečite napačno interpretacijo vejic.. ===Zunanje povezave=== * '''url''': naslovu doda povezavo * '''chapter-url''': poglavju doda povezavo * '''format''': Format dokumenta na navedenem URL-ju (npr., PDF, XLS, itd.). HTML formata ne navajajte, saj se privzema kot privzet.Tega parametra ne uporabljajte za povsem druge namene, kot so »potrebno plačilo« ali »ponatis«; njegov namen je obvestiti bralce o formatu datoteke (npr. če bi nekateri brskalniki imeli težave z njo ali če bi nekateri raje shranili povezavo na disk, namesto da jo odprejo v brskalniku). Omejitve dostopa se lahko prikažejo z uporabo ustreznega parametra {{para|url-access}}, glejte [[#Zahtevana je registracija ali naročnina|Zahtevana je registracija ali naročnina]]. Druge opombe o ponatisih itd. je treba postaviti za predlogo in pred {{tag|ref|c}}. ====Uporaba |format= ==== Ko MediaWiki zazna zunanjo povezavo s [[končnica datoteka|končnico]] ».pdf« ali ».PDF«, namesto običajne [https://example.com/document ikone za zunanjo povezavo] prikaže [https://example.com/document.pdf ikono za PDF]. Za boljšo dostopnost sklicev cs1|2, ki vodijo do dokumentov PDF, sistem samodejno doda pripombo o PDF-ju v oklepajuS tem lahko uporabniki bralnikov zaslona takoj prepoznajo vrsto datoteke. Ta rešitev ni popolna, saj nekatera spletna mesta preusmerijo povezave .pdf na vstopne strani .html (kar je pogosto pri dokumentih za plačljivimi vsebinami ali registracijskimi obrazci). Ker se oznaka za PDF v oklepaju doda samodejno, urejevalcem ni treba ročno nastavljati parametra {{para|format|PDF}}, čeprav to ne škodi. Parameter {{para|format|PDF}} lahko med večjim urejanjem izbrišete, vendar upoštevajte, da se številne predloge cs1|2 kopirajo iz angleške v slovensko Wikipedijo ob prevajanju člankov. Ne predvidevajte, da vse slovenske predloge uporabljajo posodobljene predloge cs1|2; nekatere jih ne, zato lahko odstranitev {{para|format|PDF}} tukaj vpliva na naše bralce/prevajalce. ====Spletni viri==== {{Main|Wikipedija:Zunanje povezave|Wikipedija:Navajanje virov}} Dodajanje povezav do virov bralcem olajša delo, zato ni obvezno, razen pri navajanju virov, ki so na voljo samo na spletu. Obstaja veliko digitalnih knjižnic z deli, ki se lahko uporabijo kot viri. * Povezave morajo voditi do polne različice vira. * Spletni viri, ki zahtevajo plačilo ali naročnino, se lahko vključijo v skladu z [[Wikipedija:Preverljivost]]. Ne objavljajte povezav do: * spletnih mest, ki nimajo dovoljenja za ponovno objavo dela ali kako drugače kršijo avtorske pravice, * komercialnih spletnih mest, kot je Amazon, razen če ne obstaja nobena druga alternativa, * ocen tega dela, * zelo kratkih izsekov v Google Knjigah, kjer ni dovolj konteksta za preverjanje vsebine, razen če je tam prosto dostopno tudi celotno delo (glejte [[WP:GBOOKS]]) ====Formati povezav==== Povezave naj bodo čim bolj preproste. Na primer, pri iskanju v Google Knjigah bi bila povezava za knjigo ''Monty Python and Philosophy'' videti takole: : https://books.google.com/books?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false Vendar se lahko skrajša na: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PP1#v=onepage&q&f=false ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&printsec=frontcover ali: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC (če Google Knjige ne ponujajo naslovnice). ====Strani==== Neposredna povezava do točno določene strani se lahko uporabi, če gostitelj to podpira. Na primer, povezava do strani 172 knjige ''Monty Python and Philosophy'' v Google Knjigah: : https://books.google.com/?id=NPDgD546-doC&pg=PA172 na ta način: : <code><nowiki>|page=[https://books.google.com/?id=wPQelKFNA5MC&pg=PA172 172]</nowiki></code> ====Posebni znaki==== {{MediaWiki URL rules}} ====Datum dostopa==== * '''access-date''': Celoten datum zadnjega preverjanja spletne povezave, na katero kaže '''url'''. S tem potrdite, da vsebina na strani še vedno podpira navedbe v članku. Ne ustvarjajte notranjih povezav. Ta parameter zahteva vnesen '''url''' in mora imeti enako obliko zapisa kot drugi datumi dostopa ali arhivov v članku. ''Za dokumente, ki se ne spreminjajo, ta podatek ni obvezen''. Parameter '''access-date''' na primer ni treba dodajati pri povezavah do objavljenih knjig ali znanstvenih člankov z oznako DOI. . Obvezen pa je za novice na komercialnih spletnih straneh, saj se njihova vsebina lahko občasno spremeni. Upoštevajte, da je '''access-date''' datum, s katerim jamčite, da je spletna stran ob preverjanju dejansko vsebovala navedene podatke (kar za trenutno različico strani morda ne velja več). Registrirani urejevalci lahko ta parameter [[Pomoč:Slog navajanja 1/accessdate|skrijejo ali mu spremenijo stil]]. Alias: '''accessdate'''. ===Spletni arhivi=== {{Further|Wikipedija:Mrtva povezava}} * '''archive-url'''. Alias: '''archiveurl'''. * '''archive-date'''. Alias: '''archivedate'''. Prvotna povezava lahko sčasoma preneha delovati. Ko najdete njeno arhivirano različico, izvirni URL ohranite, zraven pa dodate parameter {{para|archive-url}}s povezavo do arhivirane kopije. Te kopije običajno zagotavljata storitvi WebCite ali Internet Archive. Zraven morate obvezno dodati tudi parameter {{para|archive-date}}, ki prikazuje natančen datum arhiviranja strani (in ne datuma, ko ste povezavo dodali v članek). Če uporabite parameter {{para|archive-url}}, sta parametra {{para|url}} in {{para|archive-date}} obvezna, sicer bo sistem javil napako. Pri uporabi arhivirane povezave bo naslov v navedku vodil do arhiva, izvirna povezava pa se bo izpisala na koncu: {{navedi knjigo |title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013}} * '''url-status''': Če želite obrniti vrstni red tako da naslov vodi do delujoče izvirne povezave, arhiv pa se izpiše na koncu, nastavite {{para|url-status|live}}: :{{navedi knjigo|title=Monty Python and Philosophy |url=https://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501102912/http://books.google.com/books?id=wPQelKFNA5MC |archive-date=1. maj 2013 |url-status=live}} Če je bil izvirni URL prevzet za namene neželene pošte, oglaševanja ali je kako drugače neprimeren, uporabite nastavitev {{para|url-status|unfit}} ali {{para|url-status|usurped}}. S tem boste skrili izpis izvirne povezave, vendar morate še vedno obvezno vnesti parametra {{para|url}} in {{para|archive-url}}. Če je izvirna povezava še vedno 'živ', vendar se je vsebina spremenila in ne podpira več navedb v članku, nastavite {{para|url-status|deviated}}. Za podrobnejša navodila o uporabi tega parametra si oglejte {{slink|Predloga:Navedi splet#csdoc urlstatus}}. ===Identifikatorji=== {{csdoc|id2}} Poljuben identifikator lahko določite z uporabo {{csdoc|id1}} ===Zahtevana je registracija ali naročnina=== {{csdoc|registration}} ===Navedek (quote)=== {{csdoc|quote|unpaginated=yes}} ===Sidra=== Modul privzeto ustvari HTML-identifikatorje, ki so prilagojeni za [[WP:KRATKISKLIC|kratke sklice]] z uporabo predlog iz [[Predloga:Sfn/dok|družine Harv in sfn]]. Ti slogi delujejo tako, da medbesedilni sklic vsebuje povezavo, ki ob kliku skoči neposredno na ID, ki ga je ustvarila predloga CS1. ID se samodejno sestavi iz do štirih priimkov avtorjev in leta izida v obliki <code>CITEREF''Priimek(i)leto''</code>. '''{{para|ref|<var>ID</var>}}''': Omogoča ročno nastavitev poljubnega identifikatorja, ki bo enak vneseni vrednosti <var>ID</var>. To je koristno predvsem takrat, ko avtor ali datum vira nista znana. Tukaj lahko uporabite predlogo {{tlx|harvid}}, s katero ustvarite pravilen ID za povezovanje s predlogami iz družine Harv in sfn. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Zgledi sider |- !scope="col"| Vrsta !scope="col"| Wikibesedilo !scope="col"| Ustvarjen ID !scope="col"| Povezano preko |- !scope="row"| Privzeto, eno ime | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastle2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|2006|4=pp=12-34}} |- !scope="row"| Privzeto, dve imeni | <code><nowiki>{{navedi knjigo |first=Gary L. |last=Hardcastle |first2=George A. |last2=Reisch |title=Monty Python and Philosophy |date=2006}}</nowiki></code> | <code>CITEREFHardcastleReisch2006</code> | {{tlx|harv|Hardcastle|Reisch|2006|5=pp=12-34}} |- !scope="row"| {{para|ref}} uporablja {{tl|harvid}} | <code><nowiki>|ref={{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</nowiki></code> | <code>{{harvid|Monty Python and Philosophy|2006}}</code> | {{tlx|harv|Monty Python and Philosophy|2006|4=pp=12-34}} |} ===Možnosti prikaza=== Te funkcije se ne uporabljajo pogosto, vendar lahko z njimi prilagodite prikaz za uporabo z drugimi slogi. {{csdoc|display|lua=yes}} ====et al.==== et al. je kratica za latinsko besedno zvezo {{lang|la|et alii}} ('in drugi'). Uporablja se za dokončanje seznama avtorjev objavljenega dela, kadar se celoten seznam smatra za predolgega. Kratica se v slovenščini pogosto uporablja in ni zapisana ležeče. ===Označevanje sprejmi-kot-je-zapisano=== {{anchor|Accept-this-as-written markup|Sprejmi-kot-je-zapisano}} V nekaterih primerih [[Modul:Citation/CS1]]javi napako, izpiše vzdrževalno opozorilo ali samodejno spremeni vnesene podatke zaradi specifičnih vrednosti v določenih parametrih. Če želite doseči, da sistem vaš vnos kljub temu sprejme natanko tako, kot je napisan, lahko uporabite posebno označevanje. To storite tako, da celotno vrednost parametra obdate z dvojnimi navadnimi oklepaji: <code>(({{var|value}}))</code>. To možnost podpirajo naslednji parametri: {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri, ki podpirajo označevanje »sprejmi-kot-je-zapisano« (za dobesedni zapis) !scope="col" style="width:10em"| Parameter !scope="col"| Opombe |- !scope="row"| {{para|author{{var|n}}}} |rowspan="6"| Sistem pri vseh parametrih za imena {{var|name}}, vključno z njihovimi oštevilčenimi različicami, preverja odvečne vejice in podpičja. Ti znaki namreč pogosto nakazujejo, da je v enem polju zapisanih več oseb hkrati. V takem primeru je pravilno, da seznam imen razdelite med več ločenih parametrov s številčnimi oznakami {{var|n}}. Vendar pa so tudi uradna imena podjetij ali organizacij včasih sestavljena iz več besed, ločenih z vejico, kar sistem zmotno zazna kot napako (več vnesenih imen). V takšnih primerih uporabite to označevanje, da potrdite pravilen zapis.<br /><br />Avtomatski [[Pomoč:Napake CS1#generic_name|test splošnih imen]] lahko včasih blokira tudi povsem legitimna imena. Z uporabo dvojnih oklepajev preprečite, da bi sistem resnična imena napačno označil kot splošna. |- !scope="row"| {{para|contributor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|editor{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|interviewer{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|subject{{var|n}}}} |- !scope="row"| {{para|translator{{var|n}}}} |- !scope="row"| [[#csdoc_doi|{{para|doi}}]] |rowspan="5"| Identifikatorji se preverijo glede veljavnosti v največji možni meri. V redkih primerih identifikatorji, ki so dejansko uporabljeni v objavljenih delih, odstopajo od preverjenega standardnega formata, vendar so kljub temu veljavni. Če je težava le posledica tiskarske napake v zunanjem viru, raje popravite identifikator, namesto da bi povozili napakovno sporočilo. |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|eissn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc issue|{{para|isbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issn|{{para|issn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_sbn|{{para|sbn}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|issue}}]] |rowspan="2"| Sistem v seznamih izdaj, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih izdaj na primer pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko izdaje, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom izdaj. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko z ločilom tisočic in seznamom več izdaj, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_issue|{{para|number}}]] |- !scope="row"| [[#csdoc_volume|{{para|volume}}]] | Sistem v seznamih letnikov, ki so ločeni z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaj v razponih letnikov pa pretvori v stični pomišljaj (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko letnika, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom letnikov. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko letnika z ločilom tisočic in seznamom dveh ali več letnikov, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu. |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pages}}]] |rowspan="3"| Sistem v seznamih strani, ki so ločene z vejicami, samodejno vstavi presledke za vsako vejico, vezaje v razponih strani pa pretvori v stične pomišljaje (en-dash) in podobno. Pri tem sistem ne more razlikovati med številko strani, ki vsebuje vezaj, in dejanskim razponom strani. Prav tako ne more razlikovati med štiri- ali večmestno številko strani z ločilom tisočic in seznamom več strani, ločenih z vejico. To označevanje z dvojnimi oklepaji lahko uporabite za celoten vnos ali pa le za posamezne elemente na seznamu; ne velja pa za parametre {{para|page}}, {{para|p}} ali {{para|quote-page}}. (To posebno označevanje podpirajo tudi množinski parametri za strani {{para|pages}}, {{para|pp}} in {{para|quote-pages}} (in druge aliasi) v predlogah za navajanje {{tl|r}}, {{tl|rp}} in {{tl|ran}}. Družina predlog v slogu {{tl|sfn}}- in {{tl|harv}} ga prav tako podpira v povezavi s parametroma {{para|pages}} in {{para|pp}}.) |- !scope="row"| [[#csdoc_pages|{{para|pp}}]] |- !scope="row"| [[#Navedek (quote)|{{para|quote-pages}}]] |- !scope="row"| {{para|title}} | Pike na koncu vrednosti v parametru {{para|title}}, se običajno odstranijo, saj so odveč. Včasih pa te pike niso odvečne, ampak so dejanski del naslova, zato jih je treba ohraniti. <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi številne posebne ključne besede (<code>none</code>, itd.<!-- don't document "off" for now as it may change again with the next update -->), ki imajo prednost pred prostim vnosom besedila za določitev naslova. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| {{para|title-link}} | <!-- Za sedaj to velja le za Navedi časopis}}: -->Parameter lahko sprejme tudi nekatere posebne ključne besede (<code>none</code>, <code>doi</code>, <code>pmc</code>), ki imajo prednost pred običajnim vnosom besedila in določajo cilj povezave. Če želite kot dejanski cilj povezave vnašati besedilo, ki je enako eni od teh ključnih besed, uporabite to označevanje z dvojnimi oklepaji, da sistemu sporočite dobeseden zapis. |- !scope="row"| [[#Avtorji|{{para|vauthors}}]] |rowspan="2"| Označevanje za zatiranje napakovnih sporočil in samodejnega preoblikovanja dovoljenih imen podjetij oziroma organizacij v slogu Vancouver. |- !scope="row"| [[#Uredniki|{{para|veditors}}]] |} ==Tiskanje== Pri ogledu strani predloge CS1 pretvorijo URL v naslov, da ustvarijo povezavo; pri tiskanju pa se izpiše celoten URL. Ikone zunanjih povezav se ne natisnejo. ==Nevključeni elementi== V sklicih sloga Citation Style 1 se ne uporabljajo vsi podatki o viru, čeprav so dejansko točni. Primeri informacij, ki se ne vključujejo: * Skupno število strani v knjigi ali viru * Ime knjižnice, preko katere ste dostopali do elektronske različice vira * Ime knjižnice, ki ima v lasti fizični izvod navedenega dela * Knjižnična šifra ali lokacija na polici za fizični izvod dela ==Orodja== {{Main|Pomoč:Orodja za navajanje}} ===Ustvarjanje sklicev CS1=== * [[Wikipedija:RefToolbar|RefToolbar]] je del privzetega urejevalnika izvorne kode.<ref group="Note">Urejevalnik izvorne kode [[mW:Extension:WikiEditor|WikiEditor]] vključuje refToolbar 2.0 in je privzeti urejevalnik.</ref> Vključuje meni »Predloge« s {{tl|navedi splet}}, {{tl|navedi časopis}}, {{tl|navedi knjigo}} in {{tl|navedi novice}}. Ko izpolnjujete predlogo iz orodja RefToolbar, izberite ikono povečevalnega stekla [[File:System-search.svg|20px]] za samodejno izpolnjevanje parametrov predloge.<ref group="Note" name=citoid>Samodejno izpolnjevanje izvaja [[mw:Citoid|Citoid]], storitev, ki samodejno izpolni parametre predloge, ko ji posredujete URL, DOI, ISBN, PMID, PMCID ali QID.</ref> * Privzeta možnost za sklicevanje v [[WP:Vizualni urejevalnik|Vizualnem urejevalniku]] poskuša zgraditi celoten sklic na podlagi URL-ja ali drugega identifikatorja. Storitev bo samodejno izbrala ustrezno predlogo za sklic. * [[Wikipedija:ProveIt|ProveIt]] ponuja opcijski grafični vmesnik za urejanje, dodajanje in navajanje sklicev.<ref group="Note" name=citoid/> <!-- * [[WP:Citation expander|Citation expander]] doda gumb za posredovanje trenutnega članka [https://citations.toolforge.org/ Wikipedijinemu botu za sklice], orodju, ki bo samodejno izpolnilo dodatne parametre obstoječih sklicev. --> * [https://tools.wmflabs.org/refill/ reFill] dodaja sklice v predloge, medtem ko posodablja/izpolnjuje naslove, datume, založnike, datume dostopa itd.<ref group="Note">To je odprtokodna različica starejšega orodja Reflinks.</ref> * [[Zotero]] lahko izvozi sklice v obliki, pripravljeni za Wikipedijo. * [http://tools.wmflabs.org/citer/ Citer] – ustvari celoten sklic, skrajšan sklic in imenovani sklic za navedeni Google Books URL, ISBN ali DOI. Podpira tudi nekatera večja novičarska spletna mesta. ==Opombe== {{Reflist|group="Note"}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Wikipedia referencing}} {{Citation Style 1}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1|*]] [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] ngqnix28dh6fftvb15s3iz7d8ev0mqn 10 363410 6708863 6708615 2026-07-09T13:54:43Z Pinky sl 2932 sl 6708863 wikitext text/x-wiki <span id="csdoc_access_level"></span> {{shortcut|WP:URLACCESS}} Navajanje spletnih virov, ki zahtevajo registracijo ali naročnino, je na Wikipediji sprejemljivo. To pravilo je dokumentirano na strani [[WP:PAYWALL|Preverljivost § Dostop do virov]]<!-- {{Povezava na razdelek|Wikipedia:Preverljivost|Dostop do virov}} -->. Urejevalci bi morali iz vljudnosti do bralcev in drugih urejevalcev označiti, če imajo zunanje povezave v sklicih omejen dostop. Te oznake opisujejo le pogoje za ogled in dostop do citiranega gradiva; njihov namen ni označevanje avtorskih pravic ali možnosti ponovne uporabe gradiva, saj to ni pomembno za [[WP:P|preverjanje trditev v člankih]]. <!-- There are four access levels split between the url-holding parameters and the identifier parameters. -->Uporabijo se lahko štiri stopnje dostopa: *[[#Indikator dostopa za poimenovane identifikatorje|indikator dostopa za poimenovane identifikatorje]]: ** [[File:Lock-green.svg|9px|link=|alt=Prosto dostopno|Prosto dostopno]] <code>free</code>: vir je za branje prosto dostopen vsem *[[#Indikatorji dostopa za parametre z URL-povezavami|indikatorji dostopa za parametre z URL-povezavami]]: ** [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Zahtevana je brezplačna registracija|Zahtevana je brezplačna registracija]] <code>registration</code>: za dostop do vira je potrebna brezplačna registracija pri ponudniku, četudi sta omejen predogled, povzetek ali pregled morda še vedno na voljo brez registracije ** [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Brezplačen dostop v okviru omejenega preizkusa, običajno je potrebna naročnina|Brezplačen dostop v okviru omejenega preizkusa, običajno je potrebna naročnina]] <code>limited</code>: brezplačen dostop je na voljo le kot omejeno preizkusno obdobje, običajno pa je potrebna naročnina ** [[File:Lock-red-alt-2.svg|9px|link=|alt=Zahtevana je plačljiva naročnina|Zahtevana je plačljiva naročnina]] <code>subscription</code>: vir je dostopen samo prek plačljive naročnine pri ponudniku vira (»[[paywall]]«) Ker je v istem sklicu lahko več zunanjih povezav z različnimi stopnjami dostopa, se vsaka posamezna vrednost pripiše določeni zunanji povezavi. =====Indikatorji dostopa za parametre z URL-povezavami===== {{see also|WP:PRIRPOV}} Za spletne vire, ki jih povezujemo s parametri {{para|url}}, {{para|article-url}}, {{para|chapter-url}}, {{para|contribution-url}}, {{para|entry-url}}, {{para|map-url}} in {{para|section-url}}, se privzeto predvideva, da so prosto dostopni. Če viri niso prosto dostopni, morajo urejevalci uporabiti ustrezen parameter za indikator dostopa. Tako se bo v končnem navedku ipisala pravilna ikona. Ker za zgoraj navedene parametre velja predpostavka o prostem dostopu, jih ne označujemo z oznako <code>free</code>. Če spletna stran z omejenim ali plačljivim dostopom preneha delovati in vir ni več na voljo odstranite parameter za indikator dostopa. Namesto tega raje dodajte parametra {{para|archive-url}} in {{para|archive-date}}, če sta ta podatka na voljo. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri z URL-povezavami in indikatorji dostopa |- !scope="col"| URL !scope="col"| Dostop !scope="col"| Dovoljene ključne besede |- !scope="row"| {{para|url}} | {{para|url-access}} || rowspan="7" | <code>registration</code> [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Zahtevana je brezplačna registracija|Zahtevana je brezplačna registracija]]<br /><code>limited</code> [[File:Lock-gray-alt-2.svg|9px|link=|alt=Brezplačen dostop v okviru omejenega preizkusa, običajno je zahtevana naročnina|Brezplačen dostop v okviru omejenega preizkusa, običajno je zahtevana naročnina]]<br /><code>subscription</code> [[File:Lock-red-alt-2.svg|9px|link=|alt=Zahtevana je plačljiva naročnina|Zahtevana je plačljiva naročnina]] |- !scope="row"| {{para|article-url}} | {{para|article-url-access}} |- !scope="row"| {{para|chapter-url}} | {{para|chapter-url-access}} |- !scope="row"| {{para|contribution-url}} | {{para|contribution-url-access}} |- !scope="row"| {{para|entry-url}} | {{para|entry-url-access}} |- !scope="row"| {{para|map-url}} | {{para|map-url-access}} |- !scope="row"| {{para|section-url}} | {{para|section-url-access}} |} Ta primer na primer navaja spletno stran, ki zahteva registracijo, ne pa tudi naročnine: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi splet |url=https://example.com/nifty_data.php |url-access=registration |date=2021-04-15 |title=Krasen zgled podatkov}}</syntaxhighlight> se izpiše kot: :{{navedi splet |url=https://example.com/nifty_data.php |url-access=registration |date=2021-04-15 |title=Krasen zgled podatkov}} =====Indikator dostopa za poimenovane identifikatorje===== {{Shortcut|WP:DOIACCESS}} Za povezave, ustvarjene prek poimenovanih identifikatorjev, se privzeto predvideva, da so zaklenjene za plačilnim zidom ali zahtevajo registracijo – z izjemami, ki so navedene spodaj. Če so ti viri prosto dostopni, morajo urejevalci uporabiti ustrezen parameter za indikator dostopa. Tako se bo v sklicu prikazala pravilna ikona. Kadar pa za te identifikatorje ne velja, da vodijo do prostega celotnega besedila (na primer, če spletno mesto ponuja le povzetke člankov), jih ne smemo označiti z oznakami <code>limited</code>, <code>registration</code> ali <code>subscription</code>. {| class="wikitable plainrowheaders" |+ Parametri za poimenovane identifikatorje in indikatorje dostopa |- !scope="col"| URL !scope="col"| Dostop !scope="col"| Dovoljene ključne besede |- !scope="row"| {{para|bibcode}} | {{para|bibcode-access}} || rowspan="8" | <code>free</code> [[File:Lock-green.svg|9px|link=|alt=Prosto dostopno|Prosto dostopno]] |- !scope="row"| {{para|doi}} | {{para|doi-access}} |- !scope="row"| {{para|hdl}} | {{para|hdl-access}} |- !scope="row"| {{para|jstor}} | {{para|jstor-access}} |- !scope="row"| {{para|ol}} | {{para|ol-access}} |- !scope="row"| {{para|osti}} | {{para|osti-access}} |- !scope="row"| {{para|ssrn}} | {{para|ssrn-access}} |- !scope="row"| {{para|s2cid}} | {{para|s2cid-access}} |} Nekateri poimenovani identifikatorji vedno vodijo do prosto dostopnih virov. Za te identifikatorje ne uporabljamo parametrov za indikator dostopa; saj predloga raven dostopa prikaže samodejno. Ti poimenovani identifikatorji so: *{{para|arxiv}} *{{para|biorxiv}} *{{para|citeseerx}} *{{para|medrxiv}} *{{para|pmc}} *{{para|rfc}} Za zadržan {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|PMC}}, ki bo na voljo v prihodnosti, glejte {{#invoke:cs1 documentation support|canonical_name_get|Embargo|id=csdoc_Embargo}}. =====Sledenje prostim DOI===== * Predloga lahko prepozna znane prosto dostopne [[DOI|registrante DOI]] na podlagi seznama v [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. Ko sistem prepozna prostega registrirana, lahko njegov del DOI-ja <code>10.xxxx/...</code>, dodate na seznam znotraj funkcije ''local function build_free_doi_registrants_table()''. Če ne nastavite parametra {{para|doi-access|free}}, bo stran uvrščena v [[:Kategorija:Vzdrževanje CS1: neoznačen prost dostop do DOI]], ki jo redno prazni [[:en:User:Citation bot]] (bot deluje le na angleški Wikipediji). * Predloga prepozna tudi znane prosto dostopne revije, če imajo jasen vzorec DOI <code>10.xxxx/yyyy....</code>. Ta vzorec lahko dodate v [[Modul:Citation/CS1/Configuration]] pod ''local extended_registrants_t = {''v oblik <code>['XXXX'] = {'YYYY'},</code>. Če ima več revij enako predpono DOI, jih združite takole <code>['XXXX'] = {'YYYY', 'ZZZZ', '...'},</code>. * Če na sezname v [[Modul:Citation/CS1/Configuration]] dodate prosto dostopnega registriranta ali prosto dostopno revijo, pustite obvestilo na strani [[:en:User talk:Citation bot]], da bo bot seznanjen s spremembo. (bot deluje le na angleški Wikipediji) : '''OPOMBA''': [[:en:User:Citation bot]] deluje le na angleški Wikipediji q6795n336d6z6rzgvxrxii3v8zytcoi 12 363574 6708963 5959906 2026-07-09T16:51:38Z Pinky sl 2932 posodobitev 6708963 wikitext text/x-wiki {{Wikipedia how to|WP:CS2|Pomoč:CS2}} '''Slog navajanja 2 (CS2)''' je slog, ki se uporablja za navedbe virov na Wikipediji. Privzeto se uporablja v splošni predlogi za navajanje {{tl|Citat}},kot možnost pa je na voljo tudi v številnih drugih predlogah. Pogosto uporabljene [[Wikipedija:Predloge za navajanje|predloge za navajanje]] imajo dva slogovna načina.<ref>To vključuje vse predloge, ki neposredno kličejo [[Modul:Citation/CS1]], vključno s splošno predlogo CS2 {{tl|Citat}}. Vključuje tudi predloge za [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1 (CS1)]] {{tl|navedi splet}}, {{tl|navedi novice}}, {{tl|navedi knjigo}}, {{tl|navedi časopis}}, {{tl|navedi revijo}} ter predloge, ki delujejo kot njihovi ovoji, kot so {{tl|navedi CE1913}}, {{tl|navedi Google zemljevide}}, {{tl|navedi tvit}} ali {{tl|navedi ADB}}. Obstajajo nekatere predloge z imeni "navedi xxx" names, like {{tl|navedi patent}}, tki tehnično niso povezane, ne kličejo Modul:Citation/CS1, in ne morejo uporabljati slogovnega načina CS2</ref> Ti načini spreminjajo postavitev ločil ob izpisu navedbe. CS2 kot ločilo prvenstveno uporablja vejico in nima ločila na samem koncu sklica. [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1 (CS1)]] pa uporablja piko kot ločilo med podatki in kot končno ločilo.<ref>Uporaba predlog prinaša različne prednosti, predvsem dosleden videz. Uporaba CS2 ali katere koli druge [[Wikipedija:Predloga|predloge]] za navajanje ni obvezna. <blockquote>Uredniki ne bi smeli spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj zaradi osebnih preferenc, zaradi usklajevanja z drugimi članki ali brez predhodnega doseganja [[WP:Soglasje|soglasja]] za to spremembo.</blockquote></ref> Na primer: ;CS2 : {{citat |last=Carroll |first=Lewis |title=Alice's Adventures in Wonderland |date=1866 |url=https://en.wikisource.org/wiki/Alice%27s_Adventures_in_Wonderland_(1866) |publisher=Macmillan |location=London}} ;CS1 : {{citat |mode=cs1 |last=Carroll |first=Lewis |title=Alice's Adventures in Wonderland |date=1866 |url=https://en.wikisource.org/wiki/Alice%27s_Adventures_in_Wonderland_(1866) |publisher=Macmillan |location=London}} Ko uporabljate katero koli predlogo, si prosimo oglejte njeno dokumentacijo. Najdete jo na strani predloge v [[Wikipedija:Imenski prostor predlog|imenskem prostoru predlog]] tako, da poiščete <code>Predloga:</code> in ime predloge; na primer, če želite najti dokumentacijo za <code><nowiki>{{Citat}}</nowiki></code>, v iskalno polje vnesite <code>Predloga:Citat</code>. ==Slog== ;Z avtorjem :{{citat |last=Elk |first=Anne |title=[[Anne Elk's Theory on Brontosauruses]] |date=16. november 1972|publisher=Monty Python's Flying Circus }} ;Brez avtorja :{{citat |title=[[Anne Elk's Theory on Brontosauruses]] |date=16. november 1972 |publisher=Monty Python's Flying Circus}} Slog navajanja 2 se od [[Pomoč:Slog navajanja 1|Sloga navajanja 1]] loči po dveh ključnih slogovnih lastnostih: *za ločevanje podatkov znotraj same navedbe uporablja vejico (CS1 uporablja piko) *končno ločilo na koncu izpisane navedbe je izpuščeno, razen če to ročno spremenite s parametrom {{para|postscript}} (CS1 na koncu vedno izpiše piko) ==Uporaba sloga CS2 za posamezen sklic== Predloga {{tl|Citat}} privzeto uporablja oblikovanje CS2. Če želite oblikovanje CS2 uporabiti v drugih predlogah za navajanje, med parametre predloge dodajte <syntaxhighlight inline lang=wikitext>|mode=cs2</syntaxhighlight>. Na primer, predloga {{tl|navedi splet}} uporablja oblikovanje CS1, medtem ko <syntaxhighlight inline lang=wikitext>{{navedi splet |mode=cs2}}</syntaxhighlight> uporablja oblikovanje CS2. ==Uporaba sloga CS2 za vse sklice v članku== V članek, najbolje blizu vrha strani, dodajte {{tlx|CS1 config|2=mode=cs2}},<ref>Glejte [[WP:VRSTNIRED]].</ref> da uveljavite oblikovanje CS2 za vse navedbe na strani, ki uporabljajo [[Modul:Citation/CS1]]. ==Citation template== The general purpose {{tl|Citation}} template uses CS2 by default. It determines the citation type by examining which parameters are used. As with other citation templates, it can be used either in a footnote (between {{tag|ref}} tags) or in a section that lists sources. For example: {| class="wikitable" |- | <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Citat | last= Turner | first= Orsamus | title= History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher= William Alling | place= Rochester, New York | year= 1851 | ol= 7120924W }}</syntaxhighlight> | {{Citat | last = Turner | first = Orsamus | title = History of the pioneer settlement of Phelps and Gorham's purchase, and Morris' reserve | publisher = William Alling | place = Rochester, New York | year = 1851 | ol = 7120924W }} |} ==Opombe== <references/> ==Orodja== * [[:en:User:Trappist the monk/HarvErrors]] je skripta, ki jo je mogoče vklopiti za prikaz napak pri uporabi [[WP:CITESHORT|kratkih sklicev]]. * [[Wikipedija:ProveIt]] je pripomoček, ki ponuja vizualni vmesnik za urejanje in ustvarjanje predlog za navajanje virov. * [[:en:User:Mesidast/Tidy citations.js]] normalizira razmake v vseh navedbah na določeni strani. * [[:en:User:Lingzhi2/reviewsourcecheck-sb.js]] je skripta, ki označi, katere navedbe na določeni strani so medsebojno neskladne. {{Wikipedia referencing}} {{Wikipedia help pages}} [[Kategorija:Wikipedija:Upravljanje navajanja]] 6dg1rzamz9ws1mcx2cumcbnrdkdw6zj 0 370116 6709073 5794283 2026-07-10T06:30:27Z Marko3 1829 6709073 wikitext text/x-wiki {{Infobox Anatomy | | Name = Zobovina <br>(dentin) | Latin = dentinum | GraySubject = 242 | GrayPage = 1118 | Image = Tooth Section numbered.svg | Caption = Deli zoba; zobovina – 2 | Width = 250px | Image2 = | Caption2 = | Precursor = | System = | Artery = | Vein = | Nerve = | Lymph = | MeshName = Dentin | MeshNumber = | Code = {{TerminologiaAnatomica|A05.1.03.055}} }} '''Zobovína''', '''zobnína''' ali '''dentín''' je [[opornina]], ki predstavlja osnovno sestavino [[zob]]a. Obdaja [[zobna pulpa|zobno pulpo]], v predelu [[zobna krona|krone]] jo pokriva [[sklenina]], v predelu korenine pa [[zobni cement|cement]].<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5545093/zobovina?query=zobovina, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 2. 2014.</ref> Rumena obarvanost zobovine vpliva tudi na barvo zunanjosti zoba, saj proseva skozi prosojno sklenino. Je manj mineralizirana in tudi manj lomljiva od sklenine in ji daje oporo.<ref>Johnson, Clarke. "[http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html Biology of the Human Dentition]." Page accessed July 18, 2007.</ref> Po [[Mohsova lestvica|Mohsovi lestvici]] je njena mineralna trdota okoli stopnje 3.<ref>Marshall GW Jr, Marshall SJ, Kinney JH, Balooch M.J. The dentin substrate: structure and properties related to bonding ''J'' ''Dent.'' 1997 Nov;25(6):441-58.</ref> Že pred izrastjo zoba nastane t. i. primarna zobovina, kasneje v življenju pa nastaja t. i. sekundarna zobovina kot odziv na fiziološke (starost) ali bolezenske dražljaje ([[zobna gniloba]]).<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511375/dentin?query=dentin, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 2. 2014.</ref> == Zgradba == Zobovina je po zgradbi mnogo mehkejša od sklenine,<ref>http://www.zzzs.si/moji_zobje/spoznajzobe-anatomija.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130608052413/http://www.zzzs.si/moji_zobje/spoznajzobe-anatomija.html |date=2013-06-08 }}, vpogled: 27. 2. 2014.</ref> vendar trša od [[kost]]i. Glede na maso sestoji v 70 % iz [[hidroksiapatit]]a, 20 % iz organskih snovi in 10 % iz vode.<ref name=":0">Ten Cate's Oral Histology, Nanci, Elsevier, 2013, str. 194.</ref> V zobovini se nahajajo mikroskopski kanalčki, imenovani dentinski kanalčki ali cevčice. Potekajo od pulpe proti sklenini in v njih segajo podaljški [[odontoblast]]ov ([[celica (biologija)|celic]] na površju zobne pulpe, ki tvorijo zobovino).<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5521808/kanalcek?query=kanal%C4%8Dek, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 2. 2014.</ref><ref name="ross450">Ross, Michael H., Gordon I. Kaye, and Wojciech Pawlina, 2003. ''Histology: a text and atlas.'' 4th edition. Str. 450. ISBN 0-683-30242-6.</ref> Kanalčki vsebujejo tekočino in celične strukture ter povzročajo določeno stopnjo prepustnosti zobovine, zaradi česar je občutenje [[bolečina|bolečine]] v primeru zobne gnilobe povečano. Spremembe v tekočini znotraj dentinskih kanalčkov naj bi s hidrodinamskimi mehanizmi povzročale tudi preobčutljivost zobovine, ki se pojavlja pri nekaterih ljudeh.<ref name=":1">Illustrated Dental Embryology, Histology, and Anatomy, Bath-Balogh and Fehrenbach, Elsevier, 2011, str. 156.</ref><ref>Addy M. Dentine Hypersensitivity. New perspectives on an old problem. ''Int Dent J'' (2002) 52; 367-375.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Opornina]] [[Kategorija:Zobje]] owoxqlaxlan2qyhv50qib2p0tvve54g 0 371272 6709074 6690494 2026-07-10T06:31:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709074 wikitext text/x-wiki {{taxobox |name=Čičerika |image=Sa-whitegreen-chickpea.jpg |image_caption=Bela in zelena čičerika | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Spermatophyta]] (semenke) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnica) | ordo = [[Fabales]] (stročnice) | familia = [[Fabaceae]] (metuljnice) |genus=''[[Cicer]]'' |species='''''Cicer arietinum''''' |binomial=''Cicer arietinum'' |binomial_authority=[[Carl Linnaeus|L.]] }} [[Slika:Cicer arietinum HabitusFruits BotGardBln0906a.jpg|thumb|Rastlina čičerike]] [[File:Cicer arietinum noir MHNT.BOT.2017.12.2.jpg|thumb|''Cicer arietinum noir'']] '''Čičeríka''' ali '''číčerka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''''' Cicer arietinum''''') je [[stročnica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[metuljnice|metuljnic]] (''Fabaceae''). Njeni plodovi so bogati z [[beljakovina]]mi. Je ena od najstarejših stročnic; na Bližnjem vzhodu so našli ostanke čičerike, stare 7500 let.<ref>{{navedi splet|url=http://www.forward.com/articles/2119/ |title=Chickpeas — On Language|author=Philologos|date=21. 10. 2005|publisher=[[Jewish Daily Forward]]|accessdate=28. 3. 2013}}</ref> ==Etimologija in izrazje== Izvor imena čičerika izhaja iz [[latinščina|latinskega]] imena ''cicer'' od koder izvira tudi ime ''[[Cicero]]''. Francoski jezik je izraz povzel, kot ''chiche'', proti koncu 14. stoletja je izraz povzel še angleški jezik kot ''ciche pease''. V sredini 18. stoletja se je v Oxfordovem slovarju angleškega jezika ''Oxford English Dictionary'' pojavil izraz ''chick-pea'', ki se je obdržal do danes. Izraz ''garbanzo'', ki se za čičeriko uporablja v [[španščina|španščini]], izvira, po navedbah Oxfordovega slovarja angleškega jezika, iz stare [[baskovščina|baskovske]] besede ''garbantzu'', kar je sestavljanka iz ''garau'' = seme in ''antzu'' = suho. [[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] navaja le obliko čičerka:&nbsp;čičerka,&nbsp;číčerka&nbsp; -e ž (ȋ) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi<ref>http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C4%8Di%C4%8Derka&hs=1, vpogled: 26. 3. 2014.</ref>, v Pravopisu pa se pojavita obe obliki, čičerika<ref name="bos.zrc-sazu.si">http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=%C4%8Di%C4%8Derika&hs=1, vpogled: 26. 3. 2014.</ref> in čičerka<ref>http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=%C4%8Di%C4%8Derka&hs=1, vpogled: 26. 3. 2014.</ref>. V obeh virih se pojavlja tudi sopomenka '''cízara'''.<ref name="bos.zrc-sazu.si"/> Čičerika je v svetu znana pod različnimi imeni (nem.: ''Kichererbse'', angl.: ''chickpea'' ali ''garbanzo bean'', tudi ''cecci bean'', ''channa'' in ''Bengal gram'', it.: ceci, hr.: slanutak ali leblebija). == Zgodovina== Dokaze o gojenju čičerike so našli v zgodnjem [[neolitik|neolitskem]] obdobju na zahodnem bregu reke [[Jordan]] in v južnem delu današnje [[Turčija|Turčije]] ob vznožju gorovja Taurus, v poznem neolotiku pa v keramičnih posodah tako v Turčiji kot v Grčiji. Na nahajališču v južni Franciji, jami pri L'Abeuradorju, pa so ostanke čičerike našli iz dobe [[mezolitik]]a. V [[bronasta doba|bronasti dobi]] so čičeriko poznali na območju današnje [[Italija|Italije]] in [[Grčija|Grčije]], kjer je so jo poznali pod izrazom ''erébinthos''. Jedli so jo kot osnovno živilo, surovo ali kot sladico. Tudi Rimljani so jo uporabljali na različne načine, kot juho ali pečeno. Ohranjeni so stari recepti rimskega gurmana [[Apicius]]a. Iz Bližnjega vzhoda se je čičerika po [[Svilna cesta|Svilni cesti]] razširila v azijske dežele. Čičeriko omenja [[Karel Veliki]] v svoji knjigi ''»Capitulare de villis«'' pod izrazom ''cicer italicus'' kot vrtnino, ki jo pridelujejo na vsaki kraljevi posesti, ''imperial demesne''. ''Albertus Magnus'', svetnik in eden največjih nemških filozofov in teologov srednjega veka, je omenjal več vrst čičerike: rdečo, črno in belo. ''Nicolas Culpeper'' (1616–1654), angleški botanik in zdravnik, v svojih zapisih navaja, da je čičerika bolj hranljiva in povzroča manj vetrov kot [[fižol]]. V svojem delu ''»English Physitian«'' iz leta 1652 navaja, da čičerika pospešuje izločanje sperme in mleka, pospešuje menstruacijo ter izločanje seča in pomaga pri odpravi [[ledvični kamen|ledvičnih kamnov]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Culpeper's English Physician; and complete herbal|last=Culpeper|first=Nicholas|publisher=|year=1790|isbn=|location=|page=124|cobiss=|url=https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/3697|last2=Sibly|first2=Ebenezer}}</ref> V zapisih nemškega pisca iz leta 1793 je pražena čičerika omenjena kot nadomestek za [[Kava|kavo]]. V ta namen so jo v času I. svetovne vojne gojili v nekaterih predelih Nemčije. Praženo čičeriko se kot kavin nadomestek ponekod v Evropi omenja še danes.<ref>[http://www.crnindia.com/commodity/chickpea.html Chickpea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060427141450/http://www.crnindia.com/commodity/chickpea.html |date=2006-04-27 }}, crnindia.com, vpogled: 28. 8. 2008</ref><ref>[http://www.icarda.cgiar.org/Publications/Cook/Chickpea/Chickpea.html Chickpea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120718064651/http://www.icarda.cgiar.org/Publications/Cook/Chickpea/Chickpea.html |date=2012-07-18 }}, icarda.cgiar.org, vpogled: 28. 8. 2008.</ref> == Opis == [[File:Chickpea field.jpg|thumb|right|Polja čičerike]] [[Slika:Chickpea pods.jpg|thumb|222px|right|Čičerikini plodovi]] Rastlina čičerike zraste od 20 do 50&nbsp;cm visoko in razvije majhne pahljačaste liste na obeh straneh stebla in do 2m globoke korenine. Ima bele [[cvet]]ove z modrimi, vijoličastimi ali roza žilami. Posamezna rastlina razvije en [[strok]] z dvema ali tremi [[zrno|zrni]]. Rastlina potrebuje za rast subtropsko ali tropsko [[podnebje]] z več kot 400&nbsp;mm dežja na leto. Lahko raste tudi v zmernem pasu, vendar je plodov manj. Pomembna značilnost rastline je, da tla bogati z [[dušik]]om.<ref>http://www.hort.purdue.edu/newcrop/cropfactsheets/chickpea.html</ref> ===Škodljivci=== Na rastlino čičerike škodljivo vplivajo [[gliva|glive]] (vrste ''Ascochyta rabiei'', rja ''Uromyces cineris-arietini'' in plesni ''Macrophomina phaseolina''), [[žuželke]] (Callosobruchus ornatus) in [[listna muha]] (''Atricornis phytomiza'').<ref>http://agropedia.iitk.ac.in/content/cultivation-chick-pea-cicer-arientinum-l</ref> ===Gojenje=== Gojenje čičerike v zadnjem obdobju zelo narašča, posebej na območju Zahodne Azije, kjer se je pridelava močno povečala v zadnjih 30 letih. [[Indija]] je največji pridelovalec in tudi največji uvoznik čičerike.<ref>{{navedi splet|url=http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|publisher=[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]]|title=Production of Chickpea by countries|year=2011|accessdate=2013-08-28|archive-date=2012-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120407180211/http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|url-status=dead}}</ref> {| class="sortable wikitable" style="left; |+ Največje pridelovalke čičerike <br />(v tonah) !Mesto !Država !2010 !2011 |- | 1 || {{IND}} || 7.480.000 || 8.220.000 |- | 2 || {{AUS}} || 602.000 || 513.338 |- | 3 || {{PAK}} || 561.500 || 496.000 |- | 4 || {{TUR}} || 530.634 || 487.477 |- | 5 || {{MYA}} || 441.493 || 473.102 |- | 6 || {{ETH}} || 284.640 || 322,839 |- | 7 || {{IRN}} || 267.768 || 290.243 |- | 8 || {{USA}} || 87.952 || 99.881 |- | 9 || {{CAN}} || 128.300 || 90.800 |- | 10 || {{MEX}} || 131.895 || 72.143 |-bgcolor="#CCCCCC" | — || ''[[Svet]]'' || 10.897.040 || 11.497.054 |- | colspan="4" | ''Vir: ''[[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo]] <ref>{{navedi splet|url=http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|publisher=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|title=Production of Chickpea by countries|year=2011|accessdate=28. 8. 2013|archive-date=2012-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120407180211/http://faostat.fao.org/site/567/default.aspx|url-status=dead}}</ref> |} V Sloveniji je gojenje zaenkrat omejeno na gojenje za osebno rabo, saj razmere niso dovolj sušne. Za kaljenje čičerike je potrebna temperatura zemlje vsaj 18&nbsp;°C. Rastlina je nizka, do pol metra visoka in grmičasta. Ker so grmi košati, je treba med vrstami pustiti vsaj pol metra prostora, v vrsti pa semena polagamo v razmikih 5–10&nbsp;cm. Pred setvijo je priporočljivo seme čez noč namočiti. Rastlina zelo ozeleni in hitro prekrije tla, stroki pa se razvijejo že po treh mesecih, po štirih mesecih pa lahko oberemo suho, dozorelo zrnje. === Genom čičerike === V okviru projekta ICRISAT<ref>''Chickpea: An ancient crop for the modern world'' http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120013135/http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60|date=2015-01-20}}. [[ICRISAT]]. Preneseno 26. 1. 2014.</ref> je bilo razvrščenih 90 [[genotip]]ov čičerikinega genoma, vključno z nekaj divjimi vrstami. Identificiranih je bilo več kot 28.000 genov in več milijonov genetskih označevalcev. Znanstveniki pričakujejo, da bodo te raziskave privedle do razvoja novih, izboljšanih vrst. === Sorte === Razlikujemo tri glavne sorte čičerike: * Sorta ''desi'', znana tudi pod imenom ''bengal gram'', je majna sorta, s temnejšimi zrni in grobim strokom. V glavnem jo pridelujejo v [[Indija|Indiji]] in na Indijskem polotoku ter [[Etiopija|Etiopij]]i, [[Mehika|Mehik]]i in [[Iran]]u. Ta sorta je najbolj sorodna tisti, ki so jo našli na arheoloških najdiščih v Turčiji. Posebna temna podsorta desi, ki raste samo v italijanski [[Apulija|Apuliji]], se imenuje ''ceci neri'', je večja in temnejša kot navadna sorta desi. * Sorta ''bombaj'' je ravno tako temnejša, vendar večja kot desi. Ravno tako jo pridelujejo na Indijskem polotoku. Ima zelo visoko vsebnost vlaknin in posledično zelo nizek [[glikemični indeks]], zato je zelo primerno živilo za sladkorne bolnike.<ref>Mendosa, David, [http://www.mendosa.com/chanadal.html Chana Dal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130317102239/http://www.mendosa.com/chanadal.html |date=2013-03-17 }}, mendosa.com, vpogled: 31. 1. 2008</ref> * Ime sorte ''kabuli'' je povezano z mestom [[Kabul]] v [[Afganistan]]u. Gre za večjo in svetlejšo sorto z bolj gladkimi stroki. V glavnem jo gojijo v južnih delih Evrope, Severne Afrike , Južne Amerike in tudi na Indijskem polotoku, kamor je bil prinesena v 18. stoletju.<ref>Mansfeld's World Database of Agricultural and Horticultural Crops, [http://mansfeld.ipk-gatersleben.de/pls/htmldb_pgrc/f?p=185:46:2650767499563036::NO::module,source,taxid,akzname:mf,volksnam,30808,Cicer%20arietinum%20subsp.%20arietinum Cicer arietinum subsp. arietinum], mansfeld.ipk-gatersleben.de, vpogled: 31. 1. 2008.</ref> === Hranilne vrednosti === {{nutritionalvalue |name=Čičerika, zrela, kuhana, neslana |kJ=686 |protein=8,86 g |fat=2,59 g |satfat=0,69 g |monofat=0,583 g |polyfat=1,156 g |carbs=27,42 g |sugars=4,8 g |fiber=7,6 g |sodium_mg=7 |potassium_mg=291 |vitA_ug=1 |vitC_mg=1.3 |thiamin_mg=0.116 |riboflavin_mg=0.063 |niacin_mg=0.526 |pantothenic_mg=0.286 |folate_ug=172 |vitE_mg=0.35 |vitK_ug=4 |calcium_mg=49 |iron_mg=2.89 |phosphorus_mg=168 |magnesium_mg=48 |zinc_mg=1.53 |vitB6_mg=0.139 |vitB12_ug=0 |water=60,21 g |source_usda=1 |right=1}} Čičerika je lešnikom podobnega okusa in gladke strukture. Čičerika je zelo dober vir osnovnih hranil, [[železo|železa]], [[folna kislina|folne kisline]], [[fosfor]]ja, beljakovin in vlaknin z nizko vsebnostjo kalorij in skoraj brez maščob. Lahko jo uživamo celo leto. Ravno tako je vir vlaknin, ki znižujejo ravni holesterola, poleg tega pa ima visoko vsebnost vlaknin, ki preprečujejo hiter prehod sladkorja v kri.<ref>{{cite journal |pmid=18502235|year=2008|last1=Pittaway|first1=JK|last2=Robertson|first2=IK|last3=Ball|first3=MJ|title=Chickpeas may influence fatty acid and fiber intake in an ad libitum diet, leading to small improvements in serum lipid profile and glycemic control|volume=108|issue=6|pages=1009–13|doi=10.1016/j.jada.2008.03.009|journal=Journal of the American Dietetic Association}}</ref><ref name=mayo>[http://www.mayoclinic.com/health/healthy-recipes/NU00410 Mixed Bean Salad] (podatki in recept) s [http://www.mayoclinic.com/health/healthy-recipes The Mayo Clinic Healthy Recipes]. Pridobljeno februarja 2010.</ref> Poleg vsebnosti počasi razgradljivih ogljikovih hidratov, ki preprečujejo hiter prehod sladkorja v kri, pospešuje tvorbo železa in magnezija. Ima nizko vsebnost maščob, večina od njih je [[polinenasičena maščoba|polinenasičenih]]. Vsebnost hranil pri v različnih sortah različna, posebej velja to za vsebnost vlaknin, ki je večja pri manjših, temnih sortah.<ref name=mayo/><ref>{{cite journal |pmid=18502235|year=2008|last1=Pittaway|first1=JK|last2=Robertson|first2=IK|last3=Ball|first3=MJ|title=Chickpeas may influence fatty acid and fiber intake in an ad libitum diet, leading to small improvements in serum lipid profile and glycemic control|volume=108|issue=6|pages=1009–1013|doi=10.1016/j.jada.2008.03.009|journal=Journal of the American Dietetic Association}}</ref> Čičerika ne vsebuje toksina, ki lahko prispeva k pojavu latirizma.{{Cn}} 100 gramov zrele in kuhane čičerike vsebuje 164 kalorij; vsebuje 2,6 g maščob, od tega 0,27 g nasičenih, 7,6 g vlaknin, 8,9 g beljakovin in nekatera druga nujno potrebna hranila.<ref>{{navedi splet|title=Nutrient data for 16057, Chickpeas (garbanzo beans, bengal gram), mature seeds, cooked, boiled, without salt|url=http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4672?fg=&man=&lfacet=&format=&count=&max=25&offset=&sort=&qlookup=chickpeas|work=National Nutrient Database for Standard Reference|publisher=USDA|accessdate=5. 2. 2013|archive-date=2014-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328011331/http://ndb.nal.usda.gov/ndb/foods/show/4672?fg=&man=&lfacet=&format=&count=&max=25&offset=&sort=&qlookup=chickpeas|url-status=dead}}</ref> == Uporaba == Uporablja se za prehrano ljudi, zaradi visoke vsebnosti beljakovin pa čedalje bolj tudi v prehrani živali. Suha zrna čičerike se kuhajo eno do dve uri, predhodno namočena v vodi za 12 do 24 ur pa le 30 minut. Ovoj čičerike se bolje razgradi, dokler je topel, kar je pomembno za pripravo nekaterih tradicionalnih jedi, na primer [[humus]]a.<ref>{{Navedi splet |url=http://mideastfood.about.com/od/tipsandtechniques/qt/dried_chickpeas.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-03-30 |archive-date=2014-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140330160458/http://mideastfood.about.com/od/tipsandtechniques/qt/dried_chickpeas.htm |url-status=dead }}</ref>. Za prehrano ljudi se uporablja na zelo raznovrstne načine, v glavnem kuhana, redkeje pečena, uporablja se tudi kot moka. Pomembno mesto ima v kulinariki Indijskega polotoka, v Sredozemlju, posebej na Iberskem polotoku, v arabskih deželah, v Mehiki, na Filipinih. Posebno mesto ima tudi v obredni prehrani Židov ob rojstvu dečkov.<ref>[http://kosherfood.about.com/od/koshersaladrecipes/p/garbanzo.htm Chickpeas Garbanzo Beans Hummus Falafel<!-- Bot generated title -->] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130121122540/http://kosherfood.about.com/od/koshersaladrecipes/p/garbanzo.htm |date=2013-01-21 }}, kosherfood.about.com.</ref> <gallery> Slika:Hummus from The Nile.jpg|Tradicionalna jed Bližnjega vzhoda "Humus" z olivnim oljem in začimbami" Slika:Potaje de garbanzos y collejas5.JPG|Španska čičerika z zelišči "Potaje de garbanzos y collejas" Slika:Panissa ai cipollotti.jpg|Italijanska »Panissa" značilna za deželo Ligurijo Slika:Halua of Chickpeas.jpg|Bangladeška sladica "Halua" Slika:Chakhchoukha9.JPG|Alžirska jed "Chakhchoukha" Slika:Choleindia.jpg|"Chana masala", priljubljena jed iz Padžaba v Indiji Slika:100331_dulce_de_garbanzos_guatemala.JPG </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons|Cicer arietinum|Chickpea}} * [http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150120013135/http://exploreit.icrisat.org/page/chickpea/685/60 |date=2015-01-20 }} Chickpea, [[ICRISAT]] * [http://www.cai-sa.pt/graodebico.en.html History and nutrition of chickpeas], Casa Angola Internacional, Portugal (commercial site, in English), cai-sa.pt * [http://library2.usask.ca/theses/available/etd-03022005-153357/unrestricted/NalainiThesis.pdf Heat and mass transfer during cooking of chickpeas (PDF)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Metuljnice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] 1krk4ongizbkoenreq8d06xgmzqxciq 0 373030 6709070 6649177 2026-07-10T06:19:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709070 wikitext text/x-wiki [[File:Piazza di S (77564002). Giovanni in Laterano.jpg |thumb|right|260px|[[Giuseppe Vasi]] (1710-1782): ''Trg svetega Janeza v Lateranu, Rim'' (1752; [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranska bazilika]]).]] {{Infobox Ecumenical council | council_name = Četrti lateranski koncil | council_date = [[11. november]] - [[30. november]] [[1215]] | accepted_by = [[rimskokatoliška Cerkev]]<br>[[Anglikanska cerkev|anglikanska skupnost]]<br> [[Luteranstvo|luteranci]]<br>[[Starokatoliška Cerkev|starokatoličani]] | previous = [[Tretji lateranski koncil]] | next = [[Prvi lyonski koncil]] | convoked_by = [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] | presided_by = [[Papež Inocenc III.|Inocenc III.]] | attendance = vseh 5 [[patriarh|patriarhov]], 71 [[ metropolit]]ov, 412 [[škof]]ov, 900 [[opat]]ov in [[prior]]jev. | topics = cerkvena disciplina, [[sveti zakramenti|zakramenti]], [[zedinjenje]] [[krščanstvo|krščanstva]], [[križarske vojne|križarske države]]. | documents = 71 kanonov; [[transsubstanciacija]], [[krščanstvo|krščanska]] unija, [[sveta pokora|spoved ]] in [[sveta evharistija|obhajilo ]] vsaj enkrat letno, [[Peta križarska vojna]] }} '''Četrti lateranski koncil''' oziroma ''vesoljni cerkveni zbor'' je potekal od [[11. november|11. novembra]] - [[30. november|30. novembra]] [[1215]] v [[Bazilika svetega Janeza Evangelista v Lateranu, Rim|Lateranu]] v [[Rim]]u kot dvanajsti [[koncil]]. Sklical ga je in mu predsedoval [[Papež Inocenc III.]]. Navzočih je bilo 1400 cerkvenih očetov, med njimi vseh 5 [[krščanstvo|krščanskih]] [[patriarh|patriarhov]], 71 [[ metropolit]]ov, 412 [[škof]]ov, 900 [[opat]]ov in [[prior]]jev. <ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/09018a.htm |title=Fourth Lateran Council (1179)|accessdate=2014-05-02|publisher=Kevin Knight, Catholic Encyclopedia New Advent}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=K. Karin|title= Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori |page=103s.}}</ref> == Zgodovina == [[File:Koncil.jpg|thumb|260px|Četrti lateranski vesoljni cerkveni zboru (slika iz 13. stoletja)]] [[File:Pope innocent iii preaches the fifth crusade at the fourth lateran council rome 1215 artist unknown 995-103041.jpg|thumb|260px|Papež Inocenc III. pridiga Peto križarsko vojno na Četrtem lateranskem koncilu v Rimu 1215 (neznani srednjeveški umetnik)]] [[File: Tomb Innocentius III San Giovanni in Laterano 2006-09-07.jpg |thumb|right|260px|[[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateranska bazilika]]: Grobnica [[papež Inocenc III.|Inocenca III.]], ki je sklical in vodil [[Četrti lateranski koncil|Četrti lateranski vesoljni cerkveni zbor]].]] Papež Inocenc III. je že večkrat želel sklicati koncil za reševanje tekočih vprašanj in za potrditev vodilne vloge Cerkve in papežev v tedanjem družbenem življenju; ker so ga pri tem mnoge zadeve ovirale, je uspel po temeljiti pripravi sklicati ekumenski koncil šele proti koncu svojega kratkega in plodonosnega življenja. == Vsebina == {{krščanstvo}} Četrti lateranski koncil je najpomembnejši med lateranskimi koncili. Imenujejo ga tudi "Veliki koncil". Večinoma z oznako "Lateranski koncil" mislijo prav na četrtega. Pomen je ohranil vse do danes ne zaradi tega, ker je obsodil katare in njim podobna gibanja; niti zato ne, ker je pozval na peto križarsko vojno, ampak zaradi dveh čisto verskih določb. Prvič je na njem omenjena beseda "[[transsubstanciacija]]", ki pomeni, da se kruh in vino pri maši resnično spremenita v Kristusovo telo in kri, če mašuje veljavno posvečeni duhovnik. Sprejeta je nadalje zahteva, da se mora vsak kristjan vsaj enkrat letno spovedati in prejeti sveto obhajilo. Osrednja tema koncila je bila obnova cerkvene edinosti in je res prišlo na koncilu do zedinjenja z vzhodnimi Cerkvami. Na koncu je sledil poziv na križarsko vojsko, ki naj bi osvobodila vzhodne kristjane izpod [[Saraceni|saracenskega]] jarma. Pomembna tema je bila tudi obnovitev in utrditev cerkvene discipline. Sprejete so daljnosežne določbe za poživitev krščanskega zakramentalnega življenja, tako cerkvena zapoved: »Spovej se svojih grehov v zakramentalni spovedi vsaj enkrat na leto in o velikonočnem času prejmi Sveto rešnje telo.« Takratne herezije so poudarjale krščansko uboštvo in preprostot. Zato najdemo med kanoni pozive k skromnosti škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, kar je zahteval že [[Tretji lateranski koncil]] in razne sinode. Koncil je obsodil [[katari|katare]] in njim podobna heretična gibanja. Po letu 1140 se je katarstvo razširilo po vsej zahodni Evropi, največ moči pa dobilo v severni Italiji in južni Franciji in ga ni bilo mogoče zatreti niti zlepa niti zgrda.<ref>{{navedi knjigo|author=John Clare|title=Zgodovina krščanstva, Katari|page=323}}</ref> Katari so zavračali češčenje svetnikov in odpustke, zavračali prisego in vojaško službo, od zakramentov pa so priznavali le krst, evharistijo in pokoro. Trdili so, da vidna zgodovinska [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] sploh ni potrebna. Papež jih je poskušal pridobiti s prepričevanjem; ko pa so njegovega legata umorili, se je zatekel k svetnim oblastem za vojaško posredovanje.<ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=151}}</ref> Koncilski očetje so sprejeli 70 kanonov z dodanim 71. kanonom, ki vsebuje poziv na [[križarske vojne|križarsko vojno]]. *Seznam posameznih določil *Predstavitev *& 1 – nova veroizpoved *& 2-3 ukvarjanje s krivoverstvi ter dogmatični obrazci *& 4 Grki zaničujejo Latince *& 5 dostojanstvo patriarških sedežev *& 6-13 cerkvena disciplina *& 14-22 obnova duhovniške nravnosti *& 23-32 škofovske volitve ter podeljevanje nadarbin *& 33-34 pobiranje davkov *& 35-49 kanonična oblačila *& 50-52 poroka *& 53-61 desetina *& 62 svetniške relikvije *& 63-66 podkupovanje (simonija) *& 67-70 Judje *& 71 Poziv na križarsko vojno za osvoboditev [[Sveta dežela|Svete dežele]] === Potek vesoljnega cerkvenega zbora === Na sejah novembra 2015 so navzoči koncilski očetje brez dolgih razprav potrdili gradivo, ki je bilo že vnaprej skrbno pripravljeno. Četrti lateranski koncil je potekal v Lateranski palači od 11. do 30. novembra 1215 pod predsedstvom papeža Inocenca III. ob navzočnosti tisoč štiristo koncilskih očetov: patriarhov, metropolitov, škofov, opatov in priorjev. Navzočih je bilo tudi veliko število odposlancev vladarjev iz skoraj vseh krščanskih dežel. Tako velikemu število navzočih je prispevala papeževa skrb, da je razposlal povabila po vseh deželah pravočasno: že dve leti pred začetkom koncila. Katoliška Cerkev ga šteje za dvanajsti ekumenski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor. V 70 kanonih je koncil obnovil razne disciplinske določbe prejšnjih koncilov ali pokrajinskih sinod. Pozval je tudi na odpravo herezij, pa tudi na [[križarske vojne|križarsko vojno]] zoper [[islam|muslimane]], ki so zasedli Sveto deželo in ovirajo ter nadlegujejo romarje pri obiskovanju svetih krajev. <ref>{{navedi splet|url= http://www.newadvent.org/cathen/09018a.htm |title=Fourth Lateran Council (1215)|accessdate=2014-05-04|publisher=Kevin Knight: Catholic Encyclopedia New Advent}}</ref> == Kanoni == *1. Veroizpoved. Začetni stavki prvega kanona izražajo razširjeno veroizpoved, ki vsebuje nicejsko-carigrajsko veroizpoved. Med drugim zavrača nasprotne nauke. Vsebuje tudi verske člene, kot so: »Hudi duhovi so bili ustvarjeni kot dobri, vendar so po svoji krivdi postali hudobni.« »Extra ecclesiam nulla salus« (Zunaj Cerkve ni zveličanja). "Kruh in vino med mašo postaneta Jezusovo telo in kri po transsubstanciaciji" (prebistvenje). Posredno večina teh trditev zavrača heretično učenje katarov. *2. Obsodba heretičnih naukov opata Joahima *3. Obsodba heretičnih naukov zoper veroizpoved in Cerkev ter izobčenje katarov in njim podobnih gibanj. *4. Prepovedano je prekrščevanje oziroma ponovno krščevanje že krščenih oseb. Grke poziva, naj ne zaničujejo krsta pri Latincih. *5. Patriarhati si sledijo po dostojanstvu in starodavni hierarhiji po naslednjem vrstnem redu: *# [[Rim|Latinska Cerkev]] *# [[Carigrad|Carigrajski ekumenski patriarhat]] *# [[Aleksandrija|Koptska Cerkev]] *# [[Antiohija|Antiohijski patriarhat]] *# [[Jeruzalem|Jeruzalemski patriarhat]] :Vzhodni patriarhi imajo pravico podeljevati palij svojim podrejenim škofom in nositi križarske zastave šele tedaj, če priznajo prvenstvo rimskega papeža. *6. Metropoliti naj imajo letna zborovanja za obnovitev krščanskega življenja. <ref>{{navedi splet|url=http://www.legionofmarytidewater.com/faith/ECUM12.HTM|title=Fourth Lateran Council (1215): Constitutions|accessdate=2014-05-05|publisher=Legion of Mary|archive-date=2013-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20131208010313/http://www.legionofmarytidewater.com/faith/ECUM12.HTM|url-status=dead}}</ref> *7 Popravljanje napak in obnova nravnosti *8 Preiskava in kaznovanje napak *9 O različnih obredih v isti veri *10 Vzgoja in izbira pridigarjev *11. Učitelji za reveže *12. Splošne določbe za redovnike *13. Prepoved ustanavljanja novih redov in pohajkovanja iz enega samostana v drugi *14. Kleriška nezdržnost *15. Kleriška požrešnost in pijanost *16. Spodobnost v oblačenju in obnašanju klerikov *17. Versko mlačni prelati, ki redno ne mašujejo in ne molijo brevirja *18. Klerikom je prepovedano prelivanje krvi kakor tudi prisostvovanje pri izvrševanju take kazni, opravljanje poklica ranocelikov, pa tudi vraževernih preskusov z ognjem, vodo ali železom *19. Posvetne stavbe ni mogoče spremeniti v cerkev *20. Krizma in evharistija naj bosta spravljeni na zavarovanem mestu *21. Zapovedana je vernikom vsaj letna spoved in obhajilo *22. Telesni zdravniki naj svetujejo bolnikom, da pokličejo dušnega zdravnika *23. Cerkev ne sme ostati brez duhovnika več kot tri mesce *24. Demokratična volitev duhovnih pastirjev *25. Neveljavne volitve zaradi pritiska svetne oblasti *26. Imenovanja za prelate morajo biti skrbno pripravljena. *27. Kandidate za duhovništvo je treba skrbno izbirati, pripravljati in izprašati *28. Kdor se je odpovedal službi, jo mora pustiti *29. Za upravljanje nad več nadarbinami je potrebno papeževo dovoljenje *30. Kazni za tiste, ki bi podeljevali cerkvene nadarbine nevrednim *31. Kanonikov sin – zlasti nezakonski – ne more postati kanonik v kraju, kjer je kanonik njegov oče *32. Župnik naj ima primerne dohodke *33. Škofu, diakonu, dekanu ali nunciju naj nudijo potrebno oskrbo *34. Prelati ne smejo uporabljati cerkvenih služb za pridobivanje dobička *35. Sklicevanje na višjo oblast *36. Potek pravnega postopka *37. Sojenje naj ne povzroča nepotrebnih stroškov *38. Sodni zapisnik je obvezen *39. Namerno prikrivanje ukradenega blaga *40. Kdo je pravi lastnik v dvomnih primerih *41. Nihče nima pravice potrditi krivične pravde. *42. Kleriki in laiki ne smejo posegati v tuje področje. *43. Klerikov ni mogoče prisiliti na prisego zvestobe tistim, od katerih ne prejemajo nobenih nadarbin. *44. Le kleriki lahko razpolagajo s cerkvenim premoženjem. *45. Kazni za oskrbnike, ki kradejo cerkveno premoženje ali telesno škodujejo klerikom. *46. Cerkvi se ne smejo nalagati davki; Cerkev pa lahko prostovoljno prispeva za skupno dobro. *47. Krivična izobčenja. *48. Izpodbijanje cerkvenega sodnika. *49. Kazni zaradi izobčenja iz pohlepnosti. *50. Za vedno je prepovedana poroka do četrtega kolena. *51. Prepovedane so tajne poroke. *52. Glede krvnega sorodstva v zvezi s poroko je treba več zanesljivih prič. *53. Tisti, ki dajejo svoja polja v najem, so tudi dolžni plačati desetino v celoti. *54. Desetino je treba plačati pred davki. *55. Cistercijani in drugi redovi morajo plačevati desetino za vsako zemljišče, četudi ga obdelujejo lastnoročno in sicer ne glede na dozdajšnje privilegije. *56. Župnik ne sme izgubiti desetine na račun nekaterih, ki jemljejo zemljišče v najem. *57. Le menihi, ki so izročili svoje premoženje redu, smejo biti pokopani v času interdikta. *58. V času interdikta sme škof maševati pri zaprtih vratih za tiste, ki jih ne zadeva interdikt. *59. Noben menih ne sme posojati denarja ali iti za poroka brez dovoljenja opata ali predstojnika. *60. Opati si ne smejo prisvajati pooblastil, ki jih sme dajati le škofijska pisarna glede porok in drugega. *61. Redovniki ne smejo prejemati cerkva in desetine iz laičnih rok brez škofovskega dovoljenja. *62. Relikvij ni dovoljeno prodajati ali jih izpostavljati javnemu češčenju za plačilo. *63. Prepovedana je simonija, to je dajanje ali prejemanje plačila za škofovsko, duhovniško ali opatovsko posvečenje. *64. Meništva si ni dovoljeno pridobiti za plačilo. Kdor je to zagrešil pred objavo tega odloka, mora biti premeščen v drug samostan; kdor pa po objavi, mora biti odpuščen iz samostana. *65. Škofje ne smejo umeščati duhovnikov za denar; vstop v samostan, kakor tudi pogreb, je zastonj. *66. Zakramente je treba deliti zastonj. *67. Oderuške obresti, ki jih zaračunavajo judje kristjanom, so nične. *68. Judje in Saraceni se morajo v javnosti po oblačenju razlikovati od kristjanov. Na [[Cvetna nedelja|Cvetno nedeljo]] in [[Velika noč|velikonočno]] tridnevje se ne smejo pojavljati v javnosti. *69. Judje ne smejo opravljati javnih služb. *70. Judje, ki so sprejeli krščanstvo, se ne smejo več držati judovskih obredov. *71. Sledi vrsta določb v zvezi z napovedano križarsko vojno. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. *G. Bosco: ''Storia ecclesiastica''. Samozaložba. Torino 1845. (Strani se ravnajo po prvi izdaji). *F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. *A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: *''Kalendar Dobri pastir za godinu 1963: Opći crkveni sabori''. K. Karin, Udruženje katoličkih svećenika NR BiH, Sarajevo 1962. *F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *A. Strle: ''Vera Cerkve, Dokumenti cerkvenega učiteljstva''. Mohorjeva družba Celje 1977. *Clement Raab: ''The Twenty Ecumenical Councils of the Catholic Church'', 1937. == Glej tudi == *[[ekumenski koncil]] *[[ekumenizem]] *[[seznam papežev]] *[[seznam vladarjev]] *[[križarske vojne]] == Zunanje povezave == {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lateran 04}} {{Wikisource|Fourth_Lateran_Council|Text of the Fourth Lateran Council}} *[http://katoliska-cerkev.si/vesoljni-cerkveni-zbori Slovenska škofovska konferenca: Vesoljni cerkveni zbori] *[http://www.fordham.edu/halsall/basis/lateran4.html Koncilske določbe] *[http://www.newadvent.org/cathen/09018a.htm Kevin Knight: Catholic Encyclopedia New Advent: Fourth Lateran Council (1215)] *[http://epicworldhistory.blogspot.com/2013/07/third-and-fourth-lateran-councils.html Tretji in Četrti lateranski koncil] *[http://faculty.cua.edu/pennington/Law508/CriminalProcedure.htm Kenneth Pennington,The Catholic University of America: The Development of Criminal Procedure in the Ius commune] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140506014516/http://faculty.cua.edu/pennington/Law508/CriminalProcedure.htm |date=2014-05-06 }} *[http://www.op.org/en/content/councils-faith-lateran-iv-and-dominican-order Mathew Jarvis OP: Councils of Faith, Lateran IV and the Dominican Order] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140506020519/http://www.op.org/en/content/councils-faith-lateran-iv-and-dominican-order |date=2014-05-06 }} *[http://www.op.org/en/content/councils-faith-lateran-iv-and-dominican-order#sthash.BCVxUQQV.dpuf Lateran IV and Dominican order] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140506020519/http://www.op.org/en/content/councils-faith-lateran-iv-and-dominican-order#sthash.BCVxUQQV.dpuf |date=2014-05-06 }} *[http://www.donboscosanto.eu/oe/storia_ecclesiastica.php Giovanni Bosco: Storia ecclesiastica, Salesiani don Bosco INE, Torino 1845] *[http://www.legionofmarytidewater.com/faith/ECUM12.HTM Norman P. Tanner: Fourth Lateran Council] {{ekumenski koncili}} [[Kategorija:Ekumenski koncili]] [[Kategorija:Leto 1215]] [[Kategorija:Heretično krščanstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Rimskokatoliške cerkve]] [[Kategorija:Srednjeveški Rim]] cits8od75h50dpl8rbb27kqz1c8ojm2 0 373706 6709071 6569807 2026-07-10T06:19:18Z Jernej27 111579 ilustracija 6709071 wikitext text/x-wiki '''Kvantitativno raziskovanje''' (kvantitativna metoda) je razlaganje [[pojav]]ov z zbiranjem številčnih [[podatek|podatkov]], ki jih analiziramo z uporabo [[matematika|matematičnih]] metod, natančneje [[statistika|statistično]]. Naravoslovja brez meritev in z njimi povezanih numeričnih podatkov ni, v humanistiki in družboslovju pa je kvantitativni (preštevalni) pristop ena od možnih metod. ==Pregled== Cilj družboslovne kvantitativne raziskave je razviti in na družbenih pojavih uporabiti matematične modele, [[teorija|teorije]] in/ali [[hipoteza|hipoteze]] ter tako priti do merljivih, zanesljivih, natančnih in [[objektivnost|objektivno]] preverljivih spoznanj, ki bi imela podobno veljavo, kot jih imajo spoznanja v [[naravoslovje|naravoslovnih]] [[znanost]]ih. Proces [[merjenje|merjenja]] zagotavlja povezavo med [[empirija|empiričnim]] opazovanjem in matematičnim odrazom kvantitativnih razmerij. Kvantitativni podatki so podatki v obliki številk. Raziskovalec zastavi specifično, ozko vprašanje oz. določen vidik pojava in zbere [[Vzorec (statistika)|vzorec]] numeričnih podatkov. Podatke nato statistično analizira, tako da bi rezultate, pridobljene na vzorcu, lahko posplošil na celotno pojavnost, npr. z anketirancev na neko širšo [[populacija|populacijo]]. Vsi zbrani podatki za kvantitativno raziskavo niso že spočetka številčne narave (ljudje v anketah odgovarjajo npr. z ''močno se strinjam, se sploh ne strinjam, se strinjam, se ne strinjam'' itd.), ampak jim številčne vrednosti določijo (jih prevedejo v številke) šele pred analizo. [[Slika:Free relatives.jpg|thumb|320px|Primer iz lingvistike: pogostost pojavljanja prostih odvisnih stavkov (2–10 %) v funkcionalnih slogih]]Kvantitativne raziskave so najpogostejše v [[psihologija|psihologiji]], [[ekonomija|ekonomiji]], [[sociologija|sociologiji]], [[marketing|marketingu]], [[politologija|politični znanosti]], [[jezikoslovje|lingvistiki]], manj pogoste pa so v [[antropologija|antropologiji]], [[zgodovina|zgodovini]] in umetnostnih vedah. V družboslovju se izraz kvantitativna raziskava navezuje na [[empirične metode]], ki izvirajo iz [[filozofija|filozofskega]] [[pozitivizem|pozitivizma]] in so v kontrastu s [[kvalitativno raziskovanje|kvalitativnimi]] metodami. Kvantitativna raziskava poteka prek znanstvenih metod, ki lahko vključujejo: *generiranje modelov, teorij in hipotez *razvoj instrumentov in metod za merjenje *eksperimentalni nadzor in manipulacijo [[spremenljivka|spremenljivk]] *zbiranje empiričnih podatkov *modeliranje in analiza podatkov Statistika je najpopularnejša veja matematike v kvantitativnem raziskovanju zunaj fizikalnih znanosti. Kvantitativne raziskave se začnejo z zbiranjem podatkov, ki temeljijo na predpostavki ali teoriji. Kvantitativno raziskovanja izhaja iz predpostavke, da obstajajo v [[stvarnost]]i objektivne zakonitosti, predvsem v obliki vzročno-posledičnih zvez, ki jih je mogoče odkrivati, razložiti, napovedovati in nadzirati. Ena temeljnih poti za odkrivanje vzročno-posledičnih zvez je [[eksperiment]]. Načrt kvantitativne raziskave oblikuje raziskovalec na podlagi teoretičnih izhodišč in dotedanjih raziskav. Hipoteze v nadaljnjem poteku raziskave empirično preverja. Čim več poskusov zavrnitve neka hipoteza uspešno prestane, tem višja je stopnja njene prepričljivosti. Raziskovalec obravnava posamezne spremenljivke, vendar na velikem številu enot, najpogosteje na reprezentativnem vzorcu neke populacije, saj mu gre za posplošitev spoznanj. Za zbiranje podatkov se uporabljajo čim objektivnejši in zanesljivi instrumenti, ki omogočajo natančno merjenje pojavov (testi, vprašalniki z vnaprej navedenimi odgovori, ocenjevalne lestvice idr.), ki jih statistično analizira (npr. z [[opisna statistika|deskriptivno]] in inferenčno statistiko). == Raziskovanje == [[Slika:Frequency of demonstratives4.jpg|thumb|220px|[[Diagram]] primerja rezultate govorjenega korpusa in pisnega korpusa glede na pogostost treh srbohrvaških besed]] ===Eksperiment=== [[Poskus|Eksperiment]] v humanistiki ni obvezna faza kvantitativnega raziskovanja, posamezne humanistične vsebine (npr. [[branje]]) pa so pogosto predmet eksperimentiranja. Eksperiment ali poskus se začne s hipotezo o vzrokih. Eksperimentirati pomeni spremeniti en vzrok (en parameter) pri pojavu in nato primerjati izid s situacijo pred spremembo. Trije pomembni koraki pri eksperimentiranju so torej: 1. začetek s priložnostno hipotezo, 2. sprememba specifičnega aspekta situacije, ki je tesno povezan z vzrokom, in 3. primerjava izidov. Družboslovec v eksperimentalno skupino vpelje spremenljivko, katere vpliv želi proučevati, in potem opazuje ter meri vplivanje neodvisne spremenljivke glede na ostale. Eksperimentalna tehnika je primerna za zelo konkretna, ozka vprašanja. ===Anketa=== [[Anketa]] je sistematična metoda zbiranja podatkov na podlagi (vzorca) enot z namenom kostruiranja kvantitativnih opisov značilnosti širše populacije, katere člani so preučevane enote iz vzorca.<ref name="Groves 2009"> {{navedi knjigo |last1=Robert M.|first1=Groves |title=Survey Methodology |publisher=John Wiley & Sons |year=2009 |isbn=9781118211342 }}</ref> Anketni vprašalnik je merski instrument za zbiranje kvantitativnih podatkov. Anketiranje se začne s teoretičnim ali aplikativnim raziskovalnim problemom. Prvi korak je izdelava merskega instrumenta, tj. anketnega [[vprašalnik]]a, na katerega naj odgovorijo respondenti oz. označijo enega od predvidenih odgovorov na vprašanje. Poznamo tri tipe anketnih vprašanj: odprti, zaprti in polodprti tip. ;Odprti tip vprašanj oz. odprta vprašanja : so vprašanja, na katera respondent odgovori opisno brez vnaprej ponujenih možnosti. Uporabimo jih, kadar ne moremo vnaprej predvideti vseh verjetnih odgovorov respondentov. ;Zaprti tip vprašanj oz. zaprta vprašanja : so vprašanja, na katera respondent odgovori tako, da izbere enega ali več odgovorov izmed vnaprej ponujenih in praviloma medsebojno izključujočih možnosti. Uporabimo jih, kadar lahko vnaprej predvidimo vse verjetne odgovore anketirancev. ;Pol odprti tip vprašanj oz. pol odprta vprašanja : so vprašanja, ki so sestavljena iz elementov zaprtega in odprtega tipa vprašanj. Vnaprej ponujene možnosti odgovorov dopolnjuje možnost "drugo", ki respondentom omogoča opisno odgovarjanje v primeru, ko se ne odločijo za nobenega od vnaprej ponujenih odgovorov. Uporabimo jih takrat, kadar nismo uspeli predvideti vseh verjetnih odgovorov ali je seznam vseh možnosti predolg. == Merjenje == Pri operativnem opredeljevanju zanesljivih in veljavnih [[meritev]] spremenljivke, dobljene pri raziskavi, razporedimo na [[kontinuum (teorija množic)]]u. Na enem koncu so tiste, ki vsebujejo veliko količino specifičnih informacij z veliko bolj natančnimi in izpopolnjenimi razlikami, na drugi strani se nahajajo tiste meritve, ki so manj natančne, bolj grobe in vsebujejo malo pomembnih [[informacija|informacij]] in le nekaj osnovnih razlik. Spremenljivke glede na tip merjenja oz. vidik [[merska lestvica|merske lestvice]] opredeljujemo po načinu izražanja različnost med dvema vrednostma preučevane spremenljivke. Na osnovi te delitve ločujemo štiri vrste spremenljivk. Razvrščene so od tistih z najslabšimi (nominalne spremenljivke) do tistih z najboljšimi (razmernostne spremenljivke) merskimi lastnostmi. ;Nominalne spremenljivke : so spremenljivke, pri katerih dve vrednosti med seboj lahko le razlikujemo, torej preverimo, ali sta vrednosti enaki ali ne. Vrednosti nominalnih spremenljivk so torej medsebojno izključujoče. Primera nominalnih spremenljivk sta npr. spol in davčna številka. Nominalne spremenljivke sicer lahko rekodiramo v števila, a njihov vrstni red nima pomena. Nominalne spremenljivke imajo z vidika merske lestvice najslabše merske lastnosti, saj jih lahko uporabimo le za izračun [[frekvenca|frekvenc]] in odstotkov ter pregled [[frekvenčna porazdelitev|frekvenčnih porazdelitev]]. ;Ordinalne spremenljivke : so spremenljivke, ki jih glede na njihove vrednosti lahko razvrstimo, navadno po velikosti. Pri ordinalnih spremenljivkah je torej pomembna razvrstitev vrednosti, razlike med njimi pa niso toliko pomembne. Primera ordinalnih spremenljivk sta. npr. stopnja izobrazbe in uspeh. Ordinalne spremenljivke imajo z vidika merske lestvice boljše merske lastnosti kot nominalne spremenljivke, saj poleg osnovnih izračunov frekvenc in odstotkov omogočajo tudi izračune [[mediana|mediane]] in [[percentil]]ov. ;Intervalne spremenljivke : so spremenljivke, kjer vrednosti omogočajo primerjavo razlik med vrednostma dveh enot. Pri intervalnih spremenljivkah je torej primerjanje razlik smiselno, saj nam informacija o razliki tudi nekaj vsebinskega pove o enotah. Primer intervalnih spremenljivk je npr. temperatura zraka. Intervalne spremenljivke imajo z vidika merske lestvice še boljše merske lastnosti kot ordinalne spremenljivke, saj poleg osnovnih izračunov in izračunov mediane ter percentilov omogočajo tudi izračune [[aritmetična sredina|aritmetične sredine]], [[standardni odklon|standardnega odklona]] in [[standardna napaka aritmetične sredine|standardne napake aritmetične sredine]]. ;Razmernostne spremenljivke : so spremenljivke, katerih vrednosti omogočajo primerjavo razmerij med vrednostma dveh enot. Primera razmernostne spremenljivke sta npr. starost in osebni dohodek. Razmernostne spremenljivke so z vidika merske lestvice spremenljivke z najboljšimi merskimi lastnostmi, saj poleg osnovnih izračunov, izračunov mediane in percentilov ter izračunov aritmetične sredine, standardnega odklona in standardne napake aritmetične sredine omogočajo tudi izračune razmerij in koeficientov [[Statistična razpršenost|variacij]]. == Kvantitativni pogledi == Kvantitativni pogled je opisan kot realističen ali včasih kot pozitivističen. ===Pozitivizem=== S [[pozitivizem|pozitivističnega]] vidika svet deluje po vzročno-posledičnih zakonitostih. Znanstveno mišljenje se uporablja za preizkušanje teorij o teh zakonih in jih bodisi zavrne ali začasno sprejme. [[Stališče]], da je nekje zunaj prava realnost, ki jo lahko merimo povsem objektivno, je problematično. Vsi smo del sveta, ki ga opazujemo, in se ne moremo popolnoma ločiti od tega, kar raziskujemo. Zgodovinske raziskave so pokazale, da so ugotovitve raziskav pod vplivom prepričanj ljudi, ki so raziskavo izvajali in od [[politika|političnih]]/[[družba|družbenih]] razmer v času izvajanja raziskave. ===Realizem=== Realisti menijo, da želi raziskava odkriti obstoječo realnost. Resnica je nekje tam zunaj in naloga raziskovalca je, da z uporabo objektivne raziskovalne metode odkrije to resnico. To pomeni, da mora biti raziskovalec kolikor le mogoče ločen od raziskave in da mora uporabljati metode, ki povečujejo objektivnost in zmanjšujejo njegovo vpletenost v raziskavo. [[Izkustveni realizem]] kot ena od [[epistemologija|epistemoloških]] razlag trdi, da ne moremo opazovati sveta na povsem objektiven način, saj naša percepcija sama vpliva na to, kar vidimo in kar merimo. Izkustveni realisti menijo, da obstaja meja [[subjektivnost]]i. Ljudje smo omejeni v svoji subjektivnosti z dejstvom, da uporabljamo omejeno število shem, ki oblikujejo naše poglede na svet, določa pa jih naša aktivna telesna [[interakcija]]. ==Kvantitativne raziskave v slovenskem družboslovju in humanistiki== *Marcus Willand. [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2014-July/012168.html 28.213 call for posters: Scientia quantitatis.] Humanist Discussion Group 18. 7. 2014. {{razširi razdelek}} ==Viri in opombe== {{sklici}} *Alan Bryman. ''Quantity and quality in social research''. Routledge, 1988. {{COBISS|ID=19181405}} ISBN 0-415-07898-9 *Daniel Muijs. ''Doing quantitative research in education with SPSS''. Thousand Oaks, 2004. {{COBISS|ID=6341961}} ISBN 0-7619-4382-X *William Lawrence Neuman. ''Social Research Methods''. Pearson international ed., 2011. {{COBISS|ID=29614173}} ISBN 0-205-46531-5 *Sonia Rosenbaum. ''Quantitative methods and statistics''. Sage Publications, 1979. {{COBISS|ID=53900642}} ISBN 0-8039-1294-3 ==Glej tudi== *[[empirična literarna veda]] ==Zunanje povezave== * Miran Hladnik. [[:b:sl:Nova pisarija#Empiriče metode|Empirične metode.]] ''Nova pisarija''. Wikiknjige. 2014. [[Kategorija:Kvantitativno raziskovanje| ]] [[Kategorija:Raziskovalne metode]] {{normativna kontrola}} 2qdui9bqrnd8cyp9ed8aavcefoou90w 10 376821 6708964 6706577 2026-07-09T16:53:30Z Pinky sl 2932 Slog navajanja 2 6708964 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Notice |style=margin-bottom:1.5em; |1=<span style="font-size:large;color:purple;">Prosimo, da svoje zahteve ali vprašanja ne objavljate na tej strani. Če imate vprašanja o Wikipediji, jah zastavite na '''[[Wikipedija:Forum za pomoč|Forum za pomoč]]''' ali '''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'''. Za vprašanja o subjektih in temah, prosimo uporabite '''[[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]'''. Prostovoljci vam bodo čim hitreje odgovorili na teh lokacijah.</span>}}</noinclude><!-- -->{{#invoke:navbox|navbox | name = Pomoč za Wikipedijo | state ={{{state<includeonly>|{{{1|collapsed}}}</includeonly>}}} | bodyclass = hlist | basestyle = text-align:center; | title = Strani pomoči v Wikipediji | above = *'''Obiščite ''[[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]]'' ali ''[[Wikipedija:Forum za pomoč|Forum za pomoč]]'' za interaktivni forum {{abbr|Q & A|vprašanja in odgovori}}.''' ---- * '''[[Wikipedija:FAQ|FAQ]]'''&nbsp;'''{{Define|(?)|To je seznam najpogosteje postavljenih vprašanj o uporabi in prispevanju k Wikipediji.}}''' * '''[[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]'''&nbsp;'''{{Define|(?)|Zastavite vprašanje in eden izmed prostovoljcev Wikipedije vam bo poskusil odgovoriti.}}''' * '''[[Pomoč:Plonkceglc|Plonkceglc]]'''&nbsp;'''{{Define|(?)| Za seznam najpogosteje uporabljene Wiki kode in predlog.}}''' | group1 = [[Wikipedija:O Wikipediji|O Wikipediji]]&nbsp;{{Define|(?)|Upravljanje in običaji Wikipedije}} | list1 = * [[Wikipedija:Administracija|Administracija]] **[[Wikipedija:Namen|Namen]] ** [[Wikipedija:Pet stebrov|Principi]] * [[Wikipedija:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] * [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Kaj Wikipedija ni]] * [[Wikipedija:Splošno zanikanje odgovornosti|Splošno zanikanje odgovornosti]]&nbsp;([[Wikipedija:Nasveti za straše|Nasveti za straše]]) <!-- * [[Wikipedija:Request directory|Making requests]] --> * [[Wikipedija:Kdo piše Wikipedijo|Kdo piše Wikipedijo]] | group2 = Pomoč bralcem&nbsp;{{Define|(?)|Pomisleki in vprašanja, ki jih bralci morda imajo o Wikipediji}} | list2 = *[[Wikipedija:FAQ/Bralci|FAQ]] *[[Wikipedija:Knjige|Knjige]] * [[Pomoč:Avtorske pravice|Avtorske pravice]] * [[Pomoč:Slovarček|Slovarček]] * [[Pomoč:Mobilni dostop|Mobilni dostop]] * [[Pomoč:Navigacija|Navigacija]] * [[Pomoč:Drugi jeziki|Drugi jeziki]] * [[Pomoč:Iskanje|Iskanje]] <!-- * [[Pomoč:Student help|Students]] --> <!-- * [[Pomoč:Viewing media|Viewing media]] --> | group3 = Prispevanje<br/>v Wikipedijo]]&nbsp;{{Define|(?)|Pregledi in viri, potrebni za razumevanje, komentiranje in urejane}} | list3 = * [[Wikipedija:Vodnik za mlade urejevalce|Nasveti za mlade urejevalce]] * [[Wikipedija:Najpogostejše napake|Najpogostejše napake]] * [[Wikipedija:Etiketa|Etiketa]] * [[Wikipedija:Poenostavljen Slogovni priročnik|Poenostavljen Slogovni priročnik]] * [[Wikipedija:Poenostavljena pravila|Poenostavljena pravila]] ** [[Wikipedija:Prezri pravila|"Prezri pravila"]] ** [[Wikipedija:Pravila so načela|"Pravila so načela"]] <!-- *[[Wikipedija:Styletips|Style-tips]] --> <!-- * [[Wikipedija:Tip of the day|Tip of the day]] --> * [[Pomoč:Vaš prvi članek|Vaš prvi članek]]&nbsp;([[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnik za članke]]) | group4 = Prvi koraki&nbsp;{{Define|(?)|Navodila in vodniki}} | list4 = * [[Wikipedija:Zakaj ustvariti račun?|Zakaj ustvariti račun?]] *[[Pomoč:Uvod|Vodnik po temah]] <!-- * [[Wikipedija:Graphics tutorials|Graphics tutorials]] --> * [[Pomoč:Slike|Vodnik za slike]] ** [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC {{smaller|(klepetanje v živo)}} napotki]] * [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik|VisualEditor vodnik]] <!-- | group5 = Za in proti&nbsp;{{Define|(?)|Wikipedijina pravila, smernice in standardi oblikovanja}} | list5 = * [[Wikipedija:Accessibility dos and don'ts|Accessibility]] * [[Wikipedija:Biography dos and don'ts|Biographies]] * [[Wikipedija:Biographies of living persons dos and don'ts|Biographies (living)]] * [[Wikipedija:Categorization dos and don'ts|Categorization]] * [[Wikipedija:Consensus dos and don'ts|Consensus]] * [[Wikipedija:Talk dos and don'ts|Discussions]] * [[Wikipedija:Disambiguation dos and don'ts|Disambiguation]] * [[Wikipedija:Image dos and don'ts|Images]] * [[Wikipedija:Lead dos and don'ts|Leads]] * [[Wikipedija:Linking dos and don'ts|Links]] * [[Wikipedija:List dos and don'ts|Lists]] * [[Wikipedija:References dos and don'ts|References]] * [[Wikipedija:Table dos and don'ts|Tables]] * [[Wikipedija:Article title dos and don'ts|Titles (of articles)]] --> | group7 = [[:Kategorija:Tehnična navodila za Wikipedijo|Tehnična navodila]] in<br/>[[:Kategorija:Informacijske strani Wikipedije|informacijske strani]]&nbsp;{{Define|(?)|Strani s specifično informativno ali informacijsko tematiko}} | list7 = <!-- * [[Wikipedija:Guide to appealing blocks|Appealing blocks]] --> * [[Wikipedija:Pravila brisanja|Brisanje člankov]] * [[Pomoč:Kategorija|Kategorije]] * [[Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] ** [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|Sklicevanje za začetnike]] ** [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] in [[Pomoč:Slog navajanja 2|2]] ** [[Pomoč:Napake pri sklicevanju|Napake pri sklicevanju]] <!-- ** [[Pomoč:References and page numbers|References and page numbers]] --> * [[Pomoč:Convert|Convert]] * [[Pomoč:Diff|Diff]] * [[Pomoč:Urejanje strani|Urejanje strani]] ** [[Pomoč:Manjše urejanje|Manjše urejanje]] ** [[Pomoč:Edit toolbar|toolbar]] ** [[Pomoč:Navzkrižje urejanj|navzkrižje urejanj]] <!-- * [[Pomoč:Find sources|Find sources]] --> * [[Pomoč:Datoteke|Datoteke]] * [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|Sklici na koncu besedila]] <!-- * [[Wikipedija:Guide to image deletion|Image deletion]] --> * [[Pomoč:Infopolje|Infopolje]] * [[Pomoč:Povezava|Povezovanje]]&nbsp;([[Pomoč:Barva povezave|barva povezave]]) * [[Pomoč:Kako se prijaviti|Kako se prijaviti]] * [[Wikipedija:Združevanje|Združevanje]] * [[Pomoč:Ime strani|Ime strani]] ** [[Pomoč:Prestavljanje strani|Preimenovanje strani]] * [[Pomoč:Preusmeritev|Preusmeritev]] * [[Pomoč:Geslo|Geslo]] <!-- ** [[Pomoč:Email confirmation|Email confirmation]] --> * [[Pomoč:Vračanje strani|Vračanje strani]] * [[Pomoč:Pogovorna stran|Pogovorna stran]]&nbsp;([[Pomoč:Arhiviranje pogovornih strani|arhiviranje]] *[[Pomoč:Arhiviranje (enostavno in razumljivo))|enostavno arhiviranje]]) * [[Pomoč:Prispevki uporabnikov|Prispevki uporabnikov]] <!-- * [[Pomoč:WP search protocol|WP search protocol]] --> | group8 = [[Wiki markup|Kodiranje]]&nbsp;{{Define|(?)|Wikibesedilo je sestavljeno iz sintakse, ki se uporablja za oblikovanje strani}} | list8 = * [[Pomoč:Wikibesedilo|Wikibesedilo]] * [[Pomoč:Stolpični diagram|Stolpični diagram]]i * [[Pomoč:Računanje|Računanje]] * [[Pomoč:Posebni znaki|Znaki]] * [[Pomoč:Stolpci|Stolpci]] * [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Skrito besedilo|Skrito besedilo]] * [[Pomoč:HTML v wikibesedilu|HTML]] * [[Pomoč:Seznam|Seznami]] * [[:en:Help:Magic words|:en:Magic words]] * [[Pomoč:Glasbeni simboli|Glasbeni simboli]] * [[Pomoč:Razdelki|Razdelki]] <!-- * [[Pomoč:Sound file markup|Sounds]] --> * [[Pomoč:Tabela|Tabele]] * [[Pomoč:Predloga|Predloge]] * [[Wikipedija:Vključitev|Transkluzija]] * [[Pomoč:URL|URL]] <!-- * [[Pomoč:Visual file markup|Visual files]] --> | group9 = Imeniki in indeksi&nbsp;{{Define|(?)|Wikipedijini imeniki in kazala}} | list9 = * [[Wikipedija:Kratice|Kratice]] *[[Wikipedija:Vsebina|Vsebine]] <small>(enciklopedija)</small> <!-- * [[Wikipedija:Department directory|Departments]] --> <!-- * [[Wikipedija:Editor's index to Wikipedia|Editor's index]] --> <!-- * [[Wikipedija:Essay directory|Essays]] --> * [[Wikipedija:Najpogostejša vprašanja|FAQ]] * [[Wikipedija:Slovarček|Slovar]] * [[Wikipedija:Seznam smernic|Smernice]] * [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Vsebina|Slogovni priročnik]] * [[Wikipedija:Seznam pravil|Pravila]] *[[Wikipedija:Vzdrževanje|Naloge]] * [[Wikipedija:Nasveti|Nasveti]] * [[Wikipedija:Tools|Tools]] | below =<!-- ''' [[Pomoč: Wikipedija: The Missing Manual|Missing Manual]]''' ---- --> {{edit|Special:MyTalk|'''Prosite za pomoč na svoji pogovorni strani'''|section=new|preload=Pomoč:Vsebina/helpmepreload|preloadtitle=Na pomoč!}}&nbsp;'''{{Define|(?)| Če potrebujete pomoč, lahko uporabite to povezavo, da postavite vprašanje na svoji pogovorni strani; prostovoljec vas bo predvidoma kmalu obiskal!}}''' }}<noinclude> {{documentation}} <!-- Add categories to the /doc subpage and interwikis in Wikidata, not here! --> </noinclude> 6kv9o1f36o9csl4rv3pr14i5hg95w1c 0 376904 6708832 6708799 2026-07-09T12:47:31Z Yerpo 8417 [[WP:BIO]], slog 6708832 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec| | Name = Bonnie Tyler | Background = solo_singer | Birth_name = Gaynor Hopkins | Alias = Bonnie Tyler | Origin = | Instrument = [[Pevka|Vokal]] | Genre = [[rock]], [[pop glasba|pop]], [[country]] | Years_active = [[1969]]–[[2026]] | Label = [[RCA Records|RCA]], [[Chrysalis Records|Chrysalis]], [[Columbia Records|CBS]], [[Columbia Records|Columbia]], [[Hansa Records|Hansa]], [[Atlantic Records|Atlantic]], [[East West Records|East West]], [[CMC International|CMC Records]], [[Sony Music Entertainment|Sony]], Stick Music, [[ZYX Music]], Celtic Swan Recordings | Associated_acts = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = }} '''Bonnie Tyler''' (rojena kot '''Gaynor Hopkins'''), [[valižani|valižanska]] [[pevec|pevka]], * [[8. junij]] [[1951]], [[Skewen]], [[Wales]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], † [[8. julij]] [[2026]], [[Faro (mesto)|Faro]], [[Portugalska]]. == Kariera == [[Slika:Bonnie Tyler, ESC2013 press conference 01.jpg|thumb|left|Bonnie Tyler na Švedskem leta 2013.]] Svojo kariero je začela z albumom ''[[The World Starts Tonight]]'' leta 1977. Svoj vrhunec kariere pa je doživela s skladbo »[[Holding Out for a Hero]]«, s čimer je bila več tednov vodilna tako na britanski kot na ameriški glasbeni lestvici. Večkrat je bila nominirana za glasbeno nagrado [[grammy]]. V svoji karieri je prodala preko 200 milijonov plošč. Po dolgih letih premora se je na sceni ponovno pojavila leta 2013 s pesmijo »[[Believe]]«, s katero je zastopala [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije]]. Še danes je ena izmed najbolj predvajanih britanskih pevk na svetu. Njene najbolj znane skladbe so »[[It's a Heartache]]«, »[[Total Eclipse of the Heart]]« in »Holding Out for a Hero«. == Albumi == * ''[[The World Starts Tonight]]'' (1977) * ''[[Natural Force]]'' (1978) * ''[[Diamond Cut]]'' (1979) * ''[[Goodbye to the Island]]'' (1981) * ''[[Faster Than the Speed of Night]]'' (1983) * ''[[Secret Dreams and Forbidden Fire]]'' (1986) * ''[[Hide Your Heart]]'' (1988) * ''[[Bitterblue]]'' (1991) * ''[[Angel Heart (Bonnie Tyler album)|Angel Heart]]'' (1992) * ''[[Silhouette in Red]]'' (1993) * ''[[Free Spirit (Bonnie Tyler album)|Free Spirit]]'' (1995) * ''[[All in One Voice]]'' (1999) * ''[[Heart Strings (Bonnie Tyler album)|Heart Strings]]'' (2003) * ''[[Simply Believe]]'' (2004) * ''[[Wings (Bonnie Tyler album)|Wings]]'' (2005) * ''[[Rocks and Honey]]'' (2013) == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bonnie Tyler}} *{{Official website|1=http://www.bonnietyler.com}} *{{IMDb name|id=0878781|name=Bonnie Tyler}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Tyler, Bonnie}} [[Kategorija:Britanski rock pevci]] [[Kategorija:Britanski pop pevci]] [[Kategorija:Predstavniki Združenega kraljestva na Pesmi Evrovizije]] ieiwju3fpkmp1hwjs8a69allb9wyxe6 0 386630 6708808 6362363 2026-07-09T12:04:42Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Žiga Jurečič | fullname = Žiga Jurečič | birth_date = <!-- WD --> | birth_place =<!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Krško|Krško]] | years1 = 2014–2017 | clubs1 = [[NK Krško|Krško]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 2017 | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps2 = | goals2 = | years3 = 2017 | clubs3 = [[NK Krka|Krka]] | caps3 = | goals3 = | years4 = 2017–2019 | clubs4 = [[NK Brežice|Brežice 1919]] | caps4 = | goals4 = | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[NK Krško|Krško]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2020–2021 | clubs6 = [[NK Brežice|Brežice 1919]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[NK Krka|Krka]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2022–2024 | clubs8 = [[NK Krško|Krško]] | caps8 = | goals8 = }} '''Žiga Jurečič''' [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. avgust]] [[1995]], [[Brežice]]. == Življenjepis == Žiga Jurečič prihaja iz [[Podbočje|Podbočja]].To je vas v [[občina Krško|občini Krško]],ki je od [[Krško|Krškega]] oddaljena 13 km. Z nogometom se je začel ukvarjati s šestimi leti.Prihaja iz športne družine,saj je njegov oče nekdanji košarkar Matjaž Jurečič,ki je igral za KK Podbočje (kasneje Interier Krško). Je igralec zvezne vrste,ki od julija 2014 igra za [[NK Krško]] v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Po zaključeni OŠ je od leta 2010 do 2014 obiskoval Gimnazijo Šiška, nogometni oddelek NZS. Kot član ekipe Gimnazija Šiška se je udeležil 22.svetovnega prvenstva srednjih šol ISF v Braziliji (Fortaleza), kjer je z ekipo osvojil vrhunsko četrto mesto. Žiga je bil v sezoni 2013/14 slovenski mladinski državni prvak z Domžalami.<ref>http://posavje.info/nogomet/z-domzalami-drzavni-prvak-tudi-podbocjan-jurecic.html</ref>Prvega marca 2015 pa je dobil tudi vabilo selektorja Slovenske U21 nogometne reprezentance.<ref>http://snportal.si/reprezentanca/gliha-bo-v-kidricevem-preizkusil-mlade-upe/</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jurečič, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] rtkoku18f7kr58hohzd1jmcgpvmpr39 0 386632 6709081 6454826 2026-07-10T06:49:43Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709081 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Aleš Kožar | fullname = Aleš Kožar | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height =185 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2014–2016 | caps1 = 29 | goals1 = 1 | clubs1 = [[NK Krško|Krško]] | years2 = 2016 | caps2 = 13 | goals2 = 1 | clubs2 = [[NK Ivančna Gorica|Livar Ivančna Gorica]] (pos.) | years3 = 2014–2016 | caps3 = 29 | goals3 = 1 | clubs3 = [[NK Brežice|Brežice 1919]] }} '''Aleš Kožar''' [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[11. oktober]] [[1995]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Aleš Kožar je desni bočni branilec, ki od avgusta 2016 igra za [[NK Ivančna Gorica|Livar]] v [[Tretja slovenska nogometna liga|slovenski tretji ligi center]]. 1.marca 2015 je dobil tudi vabilo selektorja [[Primož Gliha|Primoža Glihe]] v [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]], toda ni zaigral zanjo.<ref>http://snportal.si/reprezentanca/gliha-bo-v-kidricevem-preizkusil-mlade-upe/</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.nkkrsko.com/ziga-jurecic-in-ales-kozar-vpoklicana-v-drzavno-reprezentanco-do-21-let/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-05 |archive-date=2015-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150306221858/http://www.nkkrsko.com/ziga-jurecic-in-ales-kozar-vpoklicana-v-drzavno-reprezentanco-do-21-let/ |url-status=dead }}</ref>Doslej je zbral 8 nastopov v 1.SNL. Glej tudi [[Tomaž Kožar]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kožar, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brežice]] rv1wo3u9t4flb8290njljmb83euxmcc 0 386644 6709077 6371847 2026-07-10T06:40:37Z Sporti 5955 pos. 6709077 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}}{{Infopolje Nogometaš | name = Luka Krajnc | height = 187 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2003–2011 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears2 = 2011–2013 | youthclubs2 = [[Genoa C.F.C. Primavera|Genoa Primavera]] | years1 = 2010–2011 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 1 | goals1 = 0 | years2 = 2011–2015 | clubs2 = [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | caps2 = 3 | goals2 = 0 | years3 = 2013–2015 | clubs3 = → [[A.C. Cesena|Cesena]] (pos.) | caps3 = 44 | goals3 = 1 | years4 = 2015–2018 | clubs4 = [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | caps4 = 21 | goals4 = 0 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = → [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] (pos.) | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2017–2018 | clubs6 = → [[Frosinone Calcio|Frosinone]] (pos.) | caps6 = 46 | goals6 = 0 | years7 = 2018–2021 | clubs7 = [[Frosinone Calcio|Frosinone]] | caps7 = 24 | goals7 = 0 | years8 = 2020–2021 | clubs8 = → [[Fortuna Düsseldorf]] (pos.) | caps8 = 24 | goals8 = 2 | years9 = 2021–2023 | clubs9 = [[Hannover 96]] | caps9 = 40 | goals9 = 1 | years10 = 2023–2024 | clubs10 = [[US Catanzaro 1929|Catanzaro]] | caps10 = 16 | goals10 = 0 | years11 = 2024–2026 | clubs11 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps11 = 38 | goals11 = 1 | nationalyears1= 2010 | nationalteam1= Slovenija do 16 let | nationalcaps1=1 | nationalgoals1 =0 | nationalyears2= 2010 | nationalteam2= Slovenija do 17 let | nationalcaps2=5 | nationalgoals2 =0 | nationalyears3= 2011 | nationalteam3= Slovenija do 18 let | nationalcaps3= 2 | nationalgoals3 =0 | nationalyears4= 2011–2012 | nationalteam4= Slovenija do 19 let | nationalcaps4=16 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5= 2011–2012 | nationalteam5= Slovenija do 20 let | nationalcaps5= 2 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2012–2016 | nationalteam6= [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps6= 19 | nationalgoals6 = 2 | nationalyears7 = 2015–2018 | nationalteam7= [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps7= 4 | nationalgoals7 = 0 }} '''Luka Krajnc''' [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[19. september]] [[1994]], [[Ptuj]]. ==Življenjepis== Luka Krajnc je iz vasi [[Kapla na Kozjaku]],ki leži 36 km severozahodno od [[Maribor|Maribora]].Njegov kraj je od Avstrijske meje oddaljen le 2 kilometra. Nazadnje je igral kot [[Branilec (nogomet)|branilec]] za slovenski klub [[Nogometni_klub_Maribor|NK Maribor]] v [[Prva_slovenska_nogometna_liga|Prvi slovenski nogometni ligi]]. Krajnc je debitiral v dresu [[Slovenska nogometna reprezentanca|članske reprezentance]] 30. marca 2015 na prijateljski tekmi v [[Doha|Dohi]] proti [[Katarska nogometna reprezentanca|Katarju]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/katancev-eksperiment-z-novinci-ni-obrodil-sadov/361711 |title=Katančev eksperiment z novinci ni obrodil sadov |accessdate=30. marca 2015 |date=30. marec 2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnc, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Genoe C.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Cesene]] [[Kategorija:Nogometaši Cagliarija]] [[Kategorija:Nogometaši U.C. Sampdorie]] [[Kategorija:Nogometaši Frosinone Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši Fortune Düsseldorf]] [[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Catanzara 1929]] pf4obza32p3bey9tbovckqvwe5gryxb 10 409374 6708965 6671484 2026-07-09T16:55:45Z Vilimerc 87568 6708965 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Silvester Vogrinec | title = [[Silvester Vogrinec]] | listclass = hlist | state = collapse | group1 = Romani | list1 = * [[Karate bojevnik 1: Beli galeb]] <small>(1995)</small> * [[Disko kraljica]] <small>(2001)</small> * [[Gladiator (roman)|Gladiator]] <small>(2010)</small> * [[Maturant]] <small>(2012)</small> * [[Karate bojevnik 2: Dvoboj]] <small>(2013)</small> * [[Slovenska Elektra: Bojevnica svetlobe]] <small>(2013)</small> * [[Do konca in naprej]] <small>(2014)</small> * [[Kenin, telesni stražar]] <small>(2014)</small> * [[Ljubezen v Parizu]] <small>(2016)</small> * [[Vrnitev kralja diskoteke]] <small>(2016)</small> * [[Ana: Prepovedana ljubezen]] <small>(2019)</small> * [[Bojevnikova pot]] <small>(2022)</small> * [[Orfejeva lira]] <small>(2023)</small> * [[Gladiatorji na preizkušnji]] <small>(2024)</small> * [[Roža in meč]] <small>(2024)</small> * [[Perunova sekira]] <small>(2024)</small> * [[Ejalina zaponka]] <small>(2025)</small> * [[Kara Red]] <small>(2026)</small> * [[Tretji planet]] <small>(2026)</small> * [[Giri: bojevnikova dolžnost]] <small>(2026)</small> | group2 = Pesniške zbirke | list2 = * [[Apokalipsa zdaj (Vogrinec)|Apokalipsa zdaj]] <small>(2009)</small> | group3 = Kratke zgodbe | list3 *= [[Bermudski trikotnik (Silvester Vogrinec)|Bermudski trikotnik]] <small>(1984)</small> * [[Zadnji dnevi Atlantide]] <small>(1984)</small> * [[Preobrazba]] <small>(1985)</small> * [[Dobro jutro, Nikolaj]] <small>(1986)</small> * [[Revolucija št. 9 (Silvester Vogrinec)|Revolucija št. 9]] <small>(1987)</small> * [[Bog, ki se uči]] <small>(2026)</small> * [[Odgovor zvezdam]] <small>(2026)</small> | group4 = Publicistična dela | list4 = * [[Roman o borilnih veščinah: Junaki prihajajo]] <small>(2024)</small> * [[Karate med tradicijo in športom]] <small>(1999)</small> * [[Karate v Sloveniji]] <small>(1996)</small> * [[Aikido, goloroka samoobramba]] <small>(1999)</small> }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za književnike|{{PAGENAME}}]] </noinclude> sxy1ufdkkd1xqkgwdwig4dgp4bt5a2x 0 410724 6708884 6699175 2026-07-09T14:33:29Z Kranjski Timijan 249731 pp, očitno je nekdo vandaliziral ta članek 6708884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Stolna župnija Marijinega vnebovzetja | latin = | image =Koper, Eslovènia (agost 2013) - panoramio (1).jpg | caption = Stolnica Marijinega vnebovzetja | country = [[Slovenija]] | headquarters = Izolska vrata 24<br> 6000 Koper | parish_church = [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Primož Krečič | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = [[Župnija Koper - Sv. Marko]], [[Župnija Bertoki]] |name=Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper}} '''Stolna župnija Marijinega vnebovzetja Koper''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] teritorialna [[župnija]] [[Dekanija Koper|Dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnijska cerkev župnije in obenem [[Stolnica|stolna cerkev]] [[Škofija Koper|škofije]] je [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|stolnica Marijinega vnebovzetja]] v [[Koper|Kopru]]. == Cerkve == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q4810378|100px}} | [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]<br>[[župnijska cerkev]] | Titov trg |- | 2. | {{Slika d|Q60362131|100px}} | [[Cerkev svetega Blaža, Koper|cerkev sv. Blaža]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Dellavallijeva ulica |- | 3. | {{Slika d|Q7587245|100px}} | [[Cerkev svetega Basa, Koper|cerkev sv. Basa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Prešernov trg |- | 4. | {{Slika d|Q7588409|100px}} | [[Cerkev svetega Jakoba, Koper|cerkev sv. Jakoba]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Martinčev trg |- | 5. | {{Slika d|Q60362203|100px}} | [[Cerkev svetega Nikolaja, Koper|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 6. | | [[Cerkev svete Trojice, Koper|cerkev sv. Trojice]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Kidričeva ulica |- | 7. | | [[Cerkev svete Marte, Koper|cerkev sv. Marte]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | Goriška ulica |- | 8. | | [[Cerkev svetega Miklavža, Koper|cerkev sv. Miklavža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 9. | | [[Cerkev svetega Tomaža, Koper|cerkev sv. Tomaža]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 10. | | [[Cerkev svetega Justa, Koper|cerkev sv. Justa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | |- | 11. | {{Slika d|Q105643515|100px}} | [[Cerkev svetega Hieronima, Bošamarin|cerkev sv. Hieronima]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Bošamarin]] |- | 12. | | [[Kapela vseh svetih, Koper|kapela vseh svetih]]* kapelo upravlja komunalno podjetje Marjetica Koper<ref>{{navedi splet |url=https://marjeticakoper.si/dejavnosti/pogrebno-pokopaliska-dejavnost/ |title=Marjetica Koper |accessdate=20. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> <br>pokopališka kapela | Škocjan/Istrska cesta |} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ime ! nekdanje posvetilo ! lokacija |- | 1. | {{Slika d|Q60362093|100px}} | [[Krstilnica sv. Janeza Krstnika, Koper]] | sv. Elija | Trubarjeva ulica |- | 2. | | [[Rotunda sv. Elije, Koper]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/?v=484393757481865 |title=Rotunda sv. Elije v Kopru |accessdate=15. junij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> | cerkev Marijinega vnebovzetja | Cankarjeva ulica |- |} ===Frančiškanski samostan === [[Slika:Koper (40).jpg|100px|thumb|frančiškanska cerkev sv. Ane|desno]] Na območju stolne župnije (v starem jedru [[Koper|Kopra]]) znova deluje [[Frančiškanski samostan Koper|frančiškanski samostan Koper]], katerega del je ponovno [[Cerkev sv.Ane, Koper|cerkev sv. Ane]]<ref>{{navedi splet |url=https://prisvetiani.si/ |title=Frančiškanski samostan sv. Ane, Koper |accessdate=2. avgust 2025 |date= |format= |work= }}</ref> (dolga leta je v teh prostorih deloval koprski [[zapor]]). == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Koper - Marijino vnebovzetje]] [[Kategorija:Župnije v Kopru|Župnija Koper - Marijino vnebovzetje]] {{RKC-stub}} {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} 8ktqumz6og92tzt3bcgn3d5zshbwg06 0 417972 6709156 6436319 2026-07-10T09:44:45Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Millstätter See inserted. 6709156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero |lake_name = Milštatsko jezero <br />Millstätter See |image_lake = Aerial image of Millstätter See (view from the south).jpg |caption_lake = Pogled na Milštatsko jezero |image_bathymetry = |caption_bathymetry = |location = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] |coords = {{koord|46|47|42|N|13|34|47|E|type:waterbody_region:AT|display=inline,title}} |type = ledeniško jezero |inflow = okoli 30 potokov, večji je Dobraški Riegerbach |outflow = jezerski potok v reko Jezernica (Lieser) |catchment = |basin_countries = Avstrija |length = 13.28 km |width = 1.8 km |area = 13.28 km² |depth = 88 m |max-depth = 141 m |volume = |residence_time = |shore = |elevation = 588 m |islands = |cities = }} '''Milštatsko jezero''' ({{jezik-de|Millstätter See}}), tudi '''Miljsko jezero''' je jezero na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]], severno od doline Drave pri [[Špital ob Dravi|Špitalu]]. Leži na nadmorski višini 588 m, po dolžini meri 11,5 km in po širini 1,8 km in je drugo največje na Koroškem. <ref>Daten nach Sampl et al.: ''Zur Limnologie des Millstätter Sees.'' In: ''Der Millstätter See'', Klagenfurt 2008, S. 66</ref> Po eni od legend naj bi jezero oziroma naselbina na obrežju dobila ime iz latinske besede »mille statuae« (tisoč kipov), ki naj bi jih slovanski koroški knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] po svoji spreobrnitvi v krščansko vero, kot poganske kipe slovanskih bogov in boginj vrgel v jezero. <ref>{{navedi splet|url=http://iza.zrc-sazu.si/pdf/Pleterski/Pleterski_ZC_1994_48_3.pdf |title=Andrej Pleterski, Ecclesia demonibus addicta (Povedka o poganskem svetišču v Millstattu)|accessdate=2014-12-03|publisher=Zgodovinsko društvo v Mariboru}}</ref> [[Slika:Millstatt Domitian Statue See.jpg|thumb|right|250px|[[Domicijan Koroški|Domicijanov]] kip sredi Milštatskega jezera]] [[Slika:Millstatt Benediktinerstift Innenhof Ost-Ansicht mit Pfarrkirche 20042015 2299.jpg|sličica|Samostan v Miljah, kjer je pokopan Domicijan]] == Geografija == Milštatsko jezero je nastalo v [[ledenik|ledeniški kotanji]], ima ovalno obliko in površino 13,28 km², ter največjo globino 141 m. Na območju Špitala ob Dravi in Milštatskega jezera je bil v zadnji ledeni dobi okoli 24.000 let pr. n. št. ledenik, ki je segal do 1800 m nmv. Na začetku je bilo jezero večje in je segalo do Lurnskih hribov. Rečica Jezernica ({{jezik-de|Lieser}}) je tekla preko Kötzinga pri Rovtah nad naseljem Seeboden. Stari rečni tok je še vedno prepoznaven pri naselju Trebeliče ({{jezik-de|Trefling}}). == Lokacija in povodje == [[Slika:Unteres Drautal.JPG|thumb|right|250px|Jezersko podolje ločuje spodnjo Dravsko dolino od Milštatskega jezera (desno)]] Milštatsko jezero na severu omejujejo okoli 2000 m visoke gore in pogorja z vrhovi kot je Černok, Kamplnoks, Milštatske Alpe in Lammersdorfske gore ter [[Nockberge]], z zahodnim delom pogorja, ki spada h [[Krške Alpe|Krškim Alpam]]. Na jugu jezero omejuje podolgovat greben, ki se razteza od [[Sveti Peter v Lesu, Teurnia|Sv. Petra v Lesu]] na zahodu do vzhodnega dela pritokov Milštatskega jezera iz Dravske doline. Najvišja točka tega pogozdenega hrbta je Gaisriegel (988 m). Vzhodno od jezera se dviga 2110 visok [[Mirnock]]. Območje okrog Milštatskega jezera je neprekinjeno naseljeno že vsaj 4000 let. Najstarejše prazgodovinske najdbe na [[Zgornja Koroška|Zgornjem Koroškem]] je mogoče najti na Milštatski gori na planoti na severnem robu pri [[Sappl]]u in vasi Lamerje (nem. Lammersdorfu). Vendar v času Rimljanov stara [[rimska cesta]] ni vodila ob jezeru, kot sedaj Milštatska cesta (B 98), ampak je vodila preko Milštatske gore. Lokalno gozdno vegetacijo so v 9. stoletju začeli krčiti kolonisti z Bavarske. Naselja ob severni obali jezera kot sta Seeboden in Milštat so iz kmečkih in ribiških naselij šele ob koncu 19. stoletja prerasla v turistično-počitniška naselja. Glavni pritok jezera je na vzhodu pri vasi Dobrije (nem. Döbriach) potok Riegerbach v katerega se izliva več manjših potokov zlasti Tiefenbach iz visokogorske doline Kleinkirchheim. Večina od okoli 30 pritokov je na severni obali. Edini odtok iz jezera je na zahodu, to je potok ''Seebach'', ki se izliva v rečico Jezernica (''Lieser''), ki je pritok Drave. <gallery class="center"> Millstatt Ost Seehöhe 2006.JPG|Naselje enakega imena Milštat – vzhodni del Seeboden Seebach.jpg|Odtok Milštatskega jezera pri kraju Seeboden Millstaetterseeabend.jpg|Večerni pogled iz Milštata proti Seebodnu </gallery> == Klimatske razmere == Milštatsko jezero je eno od najtoplejših jezer na Koroškem, ker predstavlja veliko vodno maso in ob slabih pritokih in odtoku pomeni enakomerno temperaturo jezerske vode. Na površini sredi jezera ima voda sredi poletja 22 ° C, ob obali doseže 26 ° C. Plast tople vode v poletnih mesecih dosega globino petih do osmih metrov. Ohlajanje jeseni je počasno. Pozimi v celoti zaledeni le v izjemno mrzlih zimah, nabiranje ledu ob obalah pa se dogaja v času od začetka januarja do konca februarja, največ do sredine marca. == Ribolov == [[Slika:Millstätter See Staber Christof II um 1890.jpg|thumb|250px|Ribič Christoph Staber z ulovom soma, iz leta 1890]] Izobilje rib v jezeru je znana od nekdaj. Že [[Benediktinci]] iz [[Milštatski samostan|Milštatskega samostana]] so v letu 1177 prejeli od papeža potrjeno pravico do ribolova v vzhodnem delu jezera pri naselju Döbriach. <ref name="Fischereigeschichte">Wolfgang Honsig-Erlenburg, Georg Dabernig: ''O zgodovini ribolova na Milštatskem jezeru.'' v: ''Milštatsko jezero'', Celovec 2008, S. 31–34.</ref> Ribolovne pravice v zahodnem delu jezera so dolgo časa pripadale gospostvu [[Grad Sommeregg | Sommeregg]]. V letu 1450 je bil potrjen [[fevd]] več ribičem iz Seebodna in Milštata, ki so jim ga podelili takratni lastniki gospostva grofije [[Ortenburžani|Ortenburg]]. Cesar [[Friderik III. Habsburški |.Friderik III.]] je določil, da mora samostan za ribolovne pravice kot plačilo na dvor kvartalno dostavljati 50 [[postrv]]i. <ref name="Fischereigeschichte" /> Dokler je bila ribolovna pravica vezana na lastnike gospostva, so ti tudi določali pravila za ribolov. V času drstenja je bil predpisan lovopust pri mlinih in v jezovih. Prepovedana je bila uporaba pasti in nočni ribolov. Za navadnega človeka je bil prepovedan lov na rake. Z odpravo fevdalizma leta 1848 so vse te omejitve ribolova prenehale, kar je trajalo do leta 1885, ko je bil sprejet Avstro-ogrski imperijalni Zakon o ribištvu. Ko je bil iztok iz jezera reguliran in postavljene hidrocentrale, je ribištvo kot gospodarska dejavnost zamrla. Le lokalna gastronomija ponuja postrv kot specialiteto, ribolov pa je le še prostočasna dejavnost oziroma gre za športni ribolov. [[Slika:Seeboden Fischereimuseum 10 2006.JPG|thumb|right|250px|Koroški ribiški muzej pri iztoku Jezernice v Seebodnu]] V ribiški hiši Brugger v predelu Seebodna neposredno pri iztoku iz jezera je bil leta 1980 odprt prvi Koroški ribiški muzej. Gre za hišo v kateri so živeli in delali ribiči gospostva Ortenburg, ki jo je podarila baronica Klinger – Klingerstorff območnemu muzeju v Špitalu, ki ima tu svojo podružnico. Hiša je iz leta 1638 in je tipična koroška prekajevalnica, ki ima glavni bivalni prostor in prekajevalnico s krušno pečjo (t.i. črna kuhinja), katere dimnik se uporablja za prekajevanje lososa oziroma postrvi. == Ribja populacija == V Milštatskem jezeru najdemo naslednje vrste rib: * [[Šarenka]] (Amerikanka) (''Oncorhynchus mykiss'') * [[Ozimica]] (''Coregonus'') * [[Jezerska zlatovčica]] (''Salvelinus alpinus'') * [[Zelenika]] (''Alburnus alburnus alburnus'') * [[Rdečeoka]] (''Rutilus rutilus'') * [[Klen]] (''Leuciscus cephalus'') * [[Navadna mrena]] (''Barbus barbus'') * [[Linj]] (''Tinca tinca'') * [[Krap]] (''Cyprinus carpio'') * [[Evropski som]] (''Silurus glanis'') * [[Ščuka]] (''Esox lucius'') * [[Smuč]] (''Sander lucioperca'') * [[Ostriž]] (''Perca fluviatilis'') *[[Rečna jegulja]] (''Anguilla anguilla'') == Turizem == Jezero je močno turistično izrabljeno, o čemer pričajo hotelski in kopališki objekti okoli celotnega jezera. Obstajajo številne plaže, tudi lokali na bregovih jezera. Večina kopališč je zasebnih in rezerviranih za goste posameznih nastanitvenih obratov. Obstajajo tudi plaže v občinski lasti, ki so namenjene javnosti. [[Slika:Dellach Millstättersee 1909a.JPG|thumb|right|250px|Kopališki gostje v Dolah leta 1909]] Prvi opis v popotni literaturi najdemo v opisu popotovanja po Avstriji iz leta 1825, katere avtor je dunajski [[alpinist]] Josef Kyselak. Z razvojem in izgradnjo železnic na Koroškem so tudi njena jezera postala cilj poletnih počitnic. Prvi obiskovalci iz [[Dunaj]]a so zabeleženi leta 1869, ko so se naselili v Milštatskem gostišču »Sobe pri Trebšetu« (Trebsche Quartier). V Milštatski župnijski kroniki iz leta 1872 lahko prečitamo, da je tega leta veliko tujih obiskovalcev predvsem iz Dunaja, za nekaj tednov ali dni obiskalo kraj. Podjetni Anton Trebše je leta 1870 na jezeru odprl kopališče z več kopalnimi kabinami in leta 1875 še Peter Marchetti. Odprla so se gostišča, nekateri premožni gostje so si ob jezeru zgradili vile. Leta 1881 je bilo ustanovljeno »Kopališko društvo Milštat«, turistično društvo z namenom promocije, pod vodstvom Franca Burgstallerja, ki je skrbelo za ureditev sprehajalnih poti, teniškega igrišča in parka ter organiziranje dogodkov. Leta 1883 je bil za goste, ki so prišli na železniško postajo Špital organiziran prevoz/povezava z omnibusom na konjsko vprego. <ref>Heidi Rogy: ''Tourismus in Kärnten.'' Klagenfurt 2002, S. 20</ref> Postopno je Milštat postal tretje poletno počitniško območje na Koroškem po [[Poreče, Koroška|Porečah]] in [[Vrba na Koroškem|Vrbi na Koroškem]]. Še leta 1875 je bilo ob Milštatskem jezeru 70 stalnih zdraviliških gostov, že leta 1903 pa jih je bil kar 1829, večinoma iz Dunaja in [[Madžarska|Madžarske]]. Seeboden se je v turizem vključil leta 1890, ob prelomu stoletja pa še Döbriach in Dole (''Dellach''). <ref>Heidi Rogy: ''Tourismus in Kärnten.'' Klagenfurt 2002, S. 170ff.</ref> [[Slika:Millstatt -Sprungturm.JPG|thumb|right|250px|Stolp za skoke v vodo na Milštatskem kopališču]] Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], v letih gospodarskega čudeža, pride do navala zahodnonemških turistov na Milštatsko jezero. Okoli leta 1960 so Milštatsko jezero kot počitniško destinacijo odkrili tudi turisti s šotori. Množični turizem je v letih med 1955 in 1972 prinesel onesnaženje jezerske vode, kjer so se zelo razmnožile alge, kar je prineslo tudi zmanjšanje vidnosti v vodi iz 6 m na samo 2 metra. Tako je poleti 1972 jezero enostavno zacvetelo od alg, in tudi kopanje se je v jezeru praktično ustavilo. Šele leta 1995 je prišlo do upada količine alg in od leta 2004 je biomasa alg spet na nizkem nivoju. == Viri == * Bettina Golob, Wolfgang Honsing-Erlenburg (Hgg.): ''Der Millstätter See. Aus Natur und Geschichte.'' Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt 2008, ISBN 978-3-85328-047-8. * Matthias Maierbrugger: ''Die Geschichte von Millstatt''. Herausgegeben von der Marktgemeinde Millstatt im Verlag Ferd. Kleinmayr, Klagenfurt 1964, Neuauflage 1989, ohne ISBN. * Matthias Maierbrugger: ''Urlaub am Millstättersee. Ein Führer.'' Heyn Verlag, Klagenfurt, 2. Auflage, 1978, ISBN 3-85366-269-2. * Friedrich Koller: ''[http://www.millstatt.net/koller/diplomarbeit%20text.htm Vom ersten Gast zum Massentourismus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090705062811/http://www.millstatt.net/koller/diplomarbeit%20text.htm |date=2009-07-05 }}. Der Einfluss des Fremdenverkehrs auf die Veränderung der Menschen, des Ortsbildes und der Ökologie in einer Gemeinde am Beispiel Millstatts''. Diplomarbeit, Universität Klagenfurt, 2005. * Heidi Rogy: ''Tourismus in Kärnten. Von der Bildungsreise zum Massentourismus.'' Geschichtsverein für Kärnten, Klagenfurt 2002, ISBN 3-85454-101-5. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Millstattersee|Milštatsko jezero}} * [http://www.kis.ktn.gv.at/166900_DE- Milštatsko jezero (Koroški inštitut za raziskovanje jezer)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111209120629/http://www.kis.ktn.gv.at/166900_DE- |date=2011-12-09 }} * [http://www.kis.ktn.gv.at/188642_DE-Seen-Seen_erleben.?seeid=26 Kopališča na Milštatskem jezeru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111209120534/http://www.kis.ktn.gv.at/188642_DE-Seen-Seen_erleben.?seeid=26 |date=2011-12-09 }} * [http://www.renke.at/ Ribiška zveza Milštatskega jezera] {{Jezera na avstrijskem Koroškem}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} [[Kategorija:Jezera na Koroškem (zvezna dežela)]] {{normativna kontrola}} lm5op3tm9e9nnpg4lixeejv7qdz54rl 0 419832 6709187 6351097 2026-07-10T10:27:01Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709187 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Miha Mevlja | height = 190 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 |youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps1 = 109 | goals1 = 5 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) | caps2 = 2 | goals2 = 0 | years3 = 2013–2014 | clubs3 = [[FC Lausanne-Sport|Lausanne-Sport]] | caps3 = 30 | goals3 = 1 | years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[Bnei Sakhnin F.C.|Bnei Sakhnin]] | caps4 = 22 | goals4 = 0 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[FC Dinamo București|Dinamo București]] | caps5 = 41 | goals5 = 0 | years6 = 2016–2017 | clubs6 = [[FK Rostov|Rostov]] | caps6 = 29 | goals6 = 1 | years7 = 2017–2019 | clubs7 = [[FK Zenit Sankt Peterburg|Zenit St. Peterburg]] | caps7 = 24 | goals7 = 0 | years8 = 2019 | clubs8 = → [[FK Rostov|Rostov]] (pos.) | caps8 = 7 | goals8 = 1 | years9 = 2019–2021 | clubs9 = [[PFK Soči|Soči]] | caps9 = 48 | goals9 = 4 | years10 = 2021–2022 | clubs10 = [[Alanyaspor]] | caps10 = 14 | goals10 = 0 | years11 = 2022–2023 | clubs11 = [[NK Spartak Moskva|Spartak Moskva]] | caps11 = 4 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010–2012 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 13 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2016–2022 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 50 | nationalgoals3 = 2 }} '''Miha Mevlja''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. junij]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Mevlja je začel člansko kariero v [[1. slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]] leta 2009 pri [[ND Gorica|Gorici]], za katero je do leta 2013 odigral 109 prvenstvenih tekem in dosegel pet golov. Po sezono je odigral za švicarski [[FC Lausanne-Sport|Lausanne-Sport]] in izraelski [[Bnei Sakhnin F.C.|Bnei Sakhnin]], leta 2015 je prestopil v bukareški [[FC Dinamo București|Dinamo]], leta 2016 pa v ruski [[FK Rostov|Rostov]]. Nazadnje je igral za [[NK Spartak Moskva|Spartak Moskvo]]. V [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentanci]] je debitiral 5. junija 2016 na prijateljski tekmi na [[Stadion Stožice|stadionu Stožice]] proti [[Turška nogometna reprezentanca|turški reprezentanci]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/video-turki-z-minimalno-zmago-osvojili-stozice/394881 |title=Turki z minimalno zmago osvojili Stožice |accessdate=6. junija 2016 |date=5. junij 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Tudi njegov brat dvojček [[Nejc Mevlja|Nejc]] je nogometaš. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mevlja, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lausanne-Sporta]] [[Kategorija:Nogometaši Bnei Sakhnina F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Bucureşti]] [[Kategorija:Nogometaši Rostova]] [[Kategorija:Nogometaši Zenita]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši PFK Sočija]] [[Kategorija:Nogometaši Alanyasporja]] [[Kategorija:Nogometaši Spartak Moskve]] [[Kategorija:Dvojčki v športu]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 7xag7lzww3rq0uthf1f5hmuspvf96r2 6709189 6709187 2026-07-10T10:34:25Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709189 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Miha Mevlja | height = 190 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 |youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps1 = 109 | goals1 = 5 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) | caps2 = 2 | goals2 = 0 | years3 = 2013–2014 | clubs3 = [[FC Lausanne-Sport|Lausanne-Sport]] | caps3 = 30 | goals3 = 1 | years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[Bnei Sakhnin F.C.|Bnei Sakhnin]] | caps4 = 22 | goals4 = 0 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[FC Dinamo București|Dinamo București]] | caps5 = 41 | goals5 = 0 | years6 = 2016–2017 | clubs6 = [[FK Rostov|Rostov]] | caps6 = 29 | goals6 = 1 | years7 = 2017–2019 | clubs7 = [[FK Zenit Sankt Peterburg|Zenit St. Peterburg]] | caps7 = 24 | goals7 = 0 | years8 = 2019 | clubs8 = → [[FK Rostov|Rostov]] (pos.) | caps8 = 7 | goals8 = 1 | years9 = 2019–2021 | clubs9 = [[PFK Soči|Soči]] | caps9 = 48 | goals9 = 4 | years10 = 2021–2022 | clubs10 = [[Alanyaspor]] | caps10 = 14 | goals10 = 0 | years11 = 2022–2023 | clubs11 = [[NK Spartak Moskva|Spartak Moskva]] | caps11 = 4 | goals11 = 0 | years12 = 2023–2024 | clubs12 = [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | caps12 = | goals12 = | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010–2012 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 13 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2016–2022 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 50 | nationalgoals3 = 2 }} '''Miha Mevlja''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. junij]] [[1990]], [[Ljubljana]]. Mevlja je začel člansko kariero v [[1. slovenska nogometna liga|slovenski prvi ligi]] leta 2009 pri [[ND Gorica|Gorici]], za katero je do leta 2013 odigral 109 prvenstvenih tekem in dosegel pet golov. Po sezono je odigral za švicarski [[FC Lausanne-Sport|Lausanne-Sport]] in izraelski [[Bnei Sakhnin F.C.|Bnei Sakhnin]], leta 2015 je prestopil v bukareški [[FC Dinamo București|Dinamo]], leta 2016 pa v ruski [[FK Rostov|Rostov]]. Nazadnje je igral za [[NK Spartak Moskva|Spartak Moskvo]]. V [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentanci]] je debitiral 5. junija 2016 na prijateljski tekmi na [[Stadion Stožice|stadionu Stožice]] proti [[Turška nogometna reprezentanca|turški reprezentanci]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/video-turki-z-minimalno-zmago-osvojili-stozice/394881 |title=Turki z minimalno zmago osvojili Stožice |accessdate=6. junija 2016 |date=5. junij 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Tudi njegov brat dvojček [[Nejc Mevlja|Nejc]] je nogometaš. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mevlja, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lausanne-Sporta]] [[Kategorija:Nogometaši Bnei Sakhnina F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Bucureşti]] [[Kategorija:Nogometaši Rostova]] [[Kategorija:Nogometaši Zenita]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši PFK Sočija]] [[Kategorija:Nogometaši Alanyasporja]] [[Kategorija:Nogometaši Spartak Moskve]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Dvojčki v športu]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] ke9q0h68ov9cgmlbfr6an8gppnu03nb 0 426134 6709151 6380985 2026-07-10T09:36:41Z Sporti 5955 pos. 6709151 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | name = Aleks Pihler | height = 183 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears1 = 2003–2012 | youthyears2 = 2012–2013 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs2 = → [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] (pos.) | years1 = 2012–2015 | years2 = 2014–2015 | caps1 = 14 | caps2 = 24 | goals1 = 1 | goals2 = 1 | years3 = 2015–2016 | clubs3 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps3 = 33 | goals3 = 3 | years4 = 2016–2024 | clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps4 = 165 | goals4 = 14 | years5 = 2024–2025 | clubs5 = [[FK Borac Banja Luka|Borac Banja Luka]] | caps5 = 9 | goals5 = 0 | years6 = 2025–2026 | clubs6 = [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] | caps6 = 47 | goals6 = 7 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalyears2 = 2010 | nationalcaps1 = 2 | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 13 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2012 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 7 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2015–2016 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 8 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2016 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Aleks Pihler''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. januar]] [[1994]], [[Ptuj]]. Pihler je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] debitiral leta 2012 pri [[NK Domžale|Domžalah]], krajši čas igral za [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Zavrč|Zavrč]], od leta 2016 pa je bil član [[NK Maribor|Maribora]] do prestopa v [[FK Borac Banja Luka|Borac Banja Luka]] leta 2024. 14. novembra 2016 je debitiral v [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski reprezentanci]] na prijateljski tekmi proti [[Poljska nogometna reprezentanca|Poljski]] v [[Vroclav]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/slovenija-ostala-neporazena-tudi-v-vroclavu/407523 |title=Slovenija ostala neporažena tudi v Vroclavu |accessdate=15. novembra 2016 |date=14. november 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pihler, Aleks}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši FK Boraca Banja Luka]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] kadw58ldkpwmqxup2f3xg5m2qc3hxep 0 428421 6708901 6572816 2026-07-09T15:23:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708901 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisatelj | name = Tahereh Mafi | image = <!-- WD --> | pseudonym = | birth_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | resting_place = | occupation = <!-- WD --> | language = | nationality = Američanka | citizenship = | education = | alma_mater =[[Soka University of America|Soka University]] | period = | genre = [[Mladinska književnost]] | subject = | movement = | notableworks = ''Shatter Me'' | spouse = [[Ransom Riggs]] (2013–danes) | partner = | children = | relatives = | awards = | signature = | signature_alt = | website = {{URL|taherehbooks.com}} }} '''Tahereh Mafi''', [[američani|ameriška]] [[pisatelj|pisateljica]] iranskega rodu, * [[1988]]. ==Življenjepis== Mafijeva je bila rojena v [[Connecticut]]u kot najmlajši otrok v družini. Ima štiri starejše brate.<ref name="Mafi Bio" /> Njeni starši so se v ZDA preselili iz [[Iran]]a.<ref name=USAtoday>{{navedi novice|last1=Minzesheimer|first1=Bob|title=New Voices|url=http://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=a9h&AN=J0E055347858211&site=ehost-live|accessdate=3. februarja 2015|work=USA Today|publisher=Academic Search Complete|date=17. november 2011|page=2d}}</ref> Ko je bila stara 12 let se je družina preselila v [[Severna kalifornija|Severno Kalifornijo]], pri starosti 14 let pa so se ponovno preselili, tokrat v [[Orange County, California|Orange County]].<ref>{{navedi splet|url = http://latimesblogs.latimes.com/jacketcopy/2011/11/shatter-me.html|title = Not Just for Kids: Author Tahereh Mafi discusses 'Shatter Me'|date = 2011-11-28|website = LA Times|language = en-US|access-date = 2016-04-20}}</ref> Maturirala je na University High School v [[Irvine, Kalifornija]], nato pa je diplomirala na [[Soka University of America]] v [[Aliso Viejo, Kalifornija]].<ref name="USAtoday" /> Govori osem jezikov, španščine pa se je naučila med enim semestrom šolanja v [[Barcelona|Barceloni]]<ref name="Mafi Bio">{{navedi splet|title=Tahereh Mafi Bio|url=http://www.epicreads.com/authors/tahereh-mafi/386/|work=Epic Readers: Your World. Your Books.|publisher=HarperCollins Publishing}}</ref> Preden je napisala svoj prvi [[roman]], ''Shatter Me,'' je po lastnih besedah napisala pet rokopisov, da bi »bolje razumela kako napisati knjigo«.<ref>{{navedi splet|url = http://www.gmanetwork.com/news/story/298353/lifestyle/welcome-to-tahereh-mafi-s-dystopia-in-the-shatter-me-series|title = Welcome to Tahereh Mafi’s dystopia in the 'Shatter Me' series|website = GMA News Online|access-date = 2016-04-20}}</ref> Roman ''[[Shatter Me]]'' je izšel 15. novembra 2011, 5. februarja 2013 pa mu je sledil roman ''[[Unravel Me]]''. Tretji roman, z naslovom ''[[Ignite Me]]'' je izšel 4. februarja 2014. Poleg tega sta v seriji ''Shatter Me'' izšli še dve [[elektronska knjiga|elektronski knjigi]], ''[[Destroy Me]]'' ter ''[[Fracture Me]]''.<ref name="Official Website">{{navedi splet|url=http://www.taherehbooks.com/#!the-author|title=Tahereh Mafi|work=Tahereh Mafi: young Adult Author|accessdate=23. aprila 2014|archive-date=2025-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250125124816/https://www.taherehbooks.com/#!the-author|url-status=dead}}</ref> Filmske pravice za ''Shatter Me'' je odkupil [[20th Century Fox|20th Century Fox films]].<ref name=USAtoday /> Avgusta 2016 je izdala mladinski roman ''Furthermore,'' zgodbo o bledi deklici, ki živi v svetu barv in čarovnij, ki jih sama ne premore.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ew.com/article/2016/02/01/tahereh-mafi-furthermore|title='Shatter Me' author Tahereh Mafi previews next project, 'Furthermore'|website=Entertainment Weekly|access-date=2016-04-20}}</ref> ===Osebno življenje=== Mafijeva trenutno živi in ustvarja v Santa Monici, Kalifornija.<ref name=":0">{{navedi novice|url=http://articles.latimes.com/2014/jan/09/entertainment/la-ca-jc-ransom-riggs-tahereh-mafi-20140112|title=Ransom Riggs and Tahereh Mafi's home for bestselling authors|last=Kellogg|first=Carolyn|date=2014-01-09|newspaper=Los Angeles Times|language=en-US|issn=0458-3035|access-date=2016-04-20}}</ref> Leta 2013 se je poročila s pisateljem [[Ransom Riggs|Ransonom Riggsom]].<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=http://mentalfloss.com/article/55267/future-books-experimental-home-tahereh-mafi-and-ransom-riggs|title=The Future of Books Is Experimental: At Home with Tahereh Mafi and Ransom Riggs|website=Mental Floss|access-date=2016-04-20}}</ref> ==Bibliografija== '''The Juliette Chronicles''' *[[Shatter Me]] (2011) *[[Unravel Me]] (2013) *Ignite Me (2014) E-knjige: *[[Destroy Me]] (2012) *Fracture Me (2013) *Unite Me (2014) '''Ostala dela''' *Furthermore (2016) ==Sklici== {{sklici}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Mafi, Tahereh}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Američani iranskega rodu]] [[Kategorija:Iranski pisatelji]] qa9v1r3o2ugdqujj3aziwkwm79boyyl 0 429431 6709040 6644486 2026-07-09T21:27:41Z Mikmaq 170260 boljša karta v formatu SVG 6709040 wikitext text/x-wiki [[File:Frankenrechen.svg|thumb|right|''Frankovske grablje'' – grb Frankovske]] [[File:Franconia (Germany).svg|thumb|Regija Franken na jugu Nemčije]] [[File:Marienberg wuerzburg.jpg|thumb|Trdnjava Marienberg v Würzburgu]] [[File:Schweinfurt und der Main bei Nacht.jpg|thumb|Schweinfurt z reko Majno ponoči]] '''Frankovska''' (nemško ''Franken'' ali ''Frankenland'') je regija v [[Nemčija|Nemčiji]] s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini. Pogosto se nanaša na vzhodni del zgodovinske [[Vojvodina Avstrija|vojvodine]] Frankovske, ki danes vključuje večino sodobnih bavarskih upravnih območij Spodnje, Srednje in [[Zgornja Frankovska|Zgornje Frankovske]], sosednji severovzhodni del [[Heilbronn|Heilbronna]] - Frankovske v [[Baden-Württemberg]]u, del [[Turingija|Turingije]] južno od grebena Rennsteig in majhen del [[Hessen|Hessna]]. Območje Frankovske ni uradno opredeljeno. Nemška beseda ''Franken'' – frankovski – se nanaša na ljudi, živeče tej v regiji. Treba jih je razlikovati od [[Germani|germanskega plemena]] [[Franki|Frankov]], ki so zgodovinsko definirali vzhodna območja naselitve. Začetki Frankovske so naselbine Frankov iz 6. stoletja na območju, ki je bilo do takrat verjetno poseljeno v glavnem z germanskimi ljudstvi na območju reke [[Majna|Majne]], znanimi iz 9. stoletja kot ''Francia orientalis''. V srednjem veku je regija obsegala velik del vzhodnega dela vojvodine Frankovske in od 1500 frankovski krog.<ref name = "reichskreis2">Rudolf Endres: ''Der Fränkische Reichskreis.'' In: ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur 29,'' published by the Haus der Bayerischen Geschichte, Regensburg, 2003, p.&nbsp;6, see [http://www.hdbg.de/basis/pdfs/downloads/reichskreis1.pdf online version] (pdf)</ref> Pri preoblikovanju južne nemške države, ki jo je izvedel [[Napoleon]] po propadu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (1806), je bila večina Frankovske priključena [[Bavarska|Bavarski]].<ref>Manfred Treml: ''Das Königreich Bayern (1806–1918).'' In: [http://www.hdbg.de/polges/pages/politische_geschichte.pdf ''Politische Geschichte Bayerns''], published by the Haus der Bayerischen Geschichte as Issue 9 of the Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur, 1989, pp.&nbsp;22–25, here: p.&nbsp;22</ref> == Etimologija == Nemško ime za Frankovsko, ''Franken'', prihaja iz [[sklon|dajalnik]]a množinske oblike ''Franke'', član germanskega plemena, znanega kot [[Franki]].<ref>Entry [http://woerterbuchnetz.de/DWB/?sigle=DWB&mode=Vernetzung&lemid=GF07940#XGF07940 ''Franken''] in the Deutsches Wörterbuch</ref><ref>Boris Paraschkewow: ''Wörter und Namen gleicher Herkunft und Struktur''. ''Lexikon etymologischer Dubletten im Deutschen.'' Berlin, 2004, p.&nbsp;107</ref> V [[Onomastika|onomastiki]] se v glavnem sklicujejo na knjigo zgodnjesrednjeveškega učenjaka, svetega [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]] (okoli 560–636). Navajajo, da ime izhaja iz indogermanskega korena ''*(s)p(h)ereg-'' ('požrešen' ali 'divji' ). Ta zlog je tudi v srednjenizozemskem ''vrac'', 'požrešen', in staronorveškem ''frakkr'', 'hitro, krepko', in pomeni nekaj takega kot 'pogumen, hraber, drzen'. Od 9. stoletja se geografsko poimenovanje ni več nanašalo na celotno [[Francija|Francijo]], ampak čedalje bolj na regijo ob reki Majni, kjer se je to ime dokončno ustalilo. Nemška beseda ''frank'' v smislu 'prost' pa nasprotno ni izviren opis Frankov, ampak se je pojavila, ko so vladali [[Merovingi]] v poromanjeni kneževini Frankov. Šele v 15. stoletju je bila nemška beseda ''frei'' (prost) sposojena pri [[Francozi|Francozih]].<ref>Erich Zöllner: ''Geschichte der Franken bis zur Mitte des sechsten Jahrhunderts.'' Munich, 1970, pp.&nbsp;1–3 (chapter: "Stammesbildung")</ref><ref>Ulrich Nonn: ''Die Franken.'' Stuttgart, 2010, p.&nbsp;14.</ref> == Geografija == [[File:Franconia details.png|thumb|320px|Današnja Zgornja, Spodnja in Srednja Frankovska – upravna okrožja (modra) z dodanim območjem vzhodnofrankovskega jezika v Turingiji (rdeče) in Baden-Württembergu (rumeno)]] Frankovska leži predvsem na Bavarskem, severno in južno od reke Majne, ki skupaj z levim (južnim) pritokom Regnitz, Rednitz in [[Pegnitz (reka)|Pegnitz]] odmakajo večino Frankovske. Druge velike reke so zgornja Werra v Turingiji in Tauber, zgornja Jagst in Kocher, ki tečeta na zahod, desna pritoka reke [[Neckar]]. V južni [[Srednjefrankovsko kraljestvo|Srednji Frankovski]] teče Altmühl proti [[Donava|Donavi]]; [[Kanal Ren-Majna-Donava|Kanal Ren–Majna–Donava]] prečka evropsko razvodje. Okrožje umetnih jezer je postalo priljubljen cilj za izletnike in turiste. Za pokrajino so značilne številne srednjegorske verige nemškega Srednjega višavja. Zahodna naravna meja Frankovske sta gori Spessart in Rhön, ki jo ločujeta od nekdanje Renske Frankovske, dežele okoli Aschaffenburga (uradno del Spodnje Frankovske), katere prebivalci govorijo hesensko narečje. Na severu se dvigajo greben Rennsteig in Turingijski gozd, Turingijsko višavje in Frankovski gozd na meji z deželo Zgornja Saška v Turingiji. Frankovska obsega današnja južna turingijska okrožja Schmalkalden - Meiningen, Hildburghausen in Sonneberg, zgodovinski ''gau'' (območje v grofiji) Grabfeld, ki je od 11. stoletja pripadal dinastiji Henneberg, in del vojvodine Saška - Meiningenska z dinastijo Wettin. Na vzhodu so Fichtelgebirge, [[Vogtland Arena|Vogtland]], Egerland (''Chebsko'') na Češkem in bavarska Zgornja Pfalška. Griči Frankovske Jure na jugu označujejo mejo z Zgornjo Bavarsko (''Altbayern''), zgodovinsko Švabsko in Donavsko kotlino. Del Frankovske so tudi severni deli Zgornje Bavarske, okrožje Eichstätt, območje zgodovinske škofije Eichstätt. Na zahodu vključuje območje Tauber ob reki [[Tauber]], ki je od leta 2014 del okrožja Main-Tauber-Kreis v Baden-Württembergu. Največji mesti sta [[Nürnberg]] in [[Würzburg]]. Čeprav sta na jugovzhodnem robu območja, je metropolitansko območje Nürnberga pogosto opredeljeno kot gospodarsko in kulturno središče Frankovske. Druga mesta so še [[Fürth]], [[Erlangen]], [[Bayreuth]], [[Bamberg]], [[Aschaffenburg]], [[Schweinfurt]], [[Hof]], [[Coburg]], [[Ansbach]] in [[Schwabach]]. Glavni frankovski mesti na vzhodu v Baden-Württembergu sta [[Schwäbisch Hall]] ob reki Kocher in Crailsheim ob reki Jagst. Poglavitni frankovski mesti v Turingiji sta [[Suhl]] in [[Meiningen]]. <gallery widths="200px" heights="175px"> File:Rothenburg BW 4.JPG|Rothenburg ob reki Tauber je med najbolj znanimi mesti v Frankovski File:Walberla 2008.jpg|Walberla File:Möhrendorf Vierzigmannrad Flügel.jpg|Vodno kolo na reki Regnitz File:Nürnberg Burg ArM.jpg|Nürnberg je največje mesto v Frankovski </gallery> === Upravne enote === [[File:Franken 2.svg|thumb|upright|Bavarske province Zgornja, Srednja in Spodnja Frankovska]] Frankovska je razdeljena na dežele [[Hessen]], [[Turingija]], [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]. Največji del po številu prebivalcev in površini pripada svobodni deželi Bavarski in je razdeljena na tri pokrajine (''Regierungsbezirke''): [[Srednja Frankovska]] (glavno mesto [[Ansbach]]), [[Zgornja Frankovska]] (glavno mesto [[Bayreuth]]) in [[Spodnja Frankovska]] (glavno mesto Würzburg). Ime provinc se nanaša na njihov položaj ob reki Majni. Zgornja Frankovska leži ob zgornjem toku reke, Spodnja ob njenem spodnjem toku in Srednja vmes, čeprav Majna sama ne teče čez Srednjo Frankovsko. Manjši deli pokrajin, kot sta Zgornja [[Pfalška]] in [[Zgornja Bavarska]], prav tako spadajo v Frankovsko. Frankovska ozemlja Baden-Württemberga so območja Tauberske Frankovske in Hohenloha, ki spadata v regijo Heilbronn-Frankovsko s sedežem v Heilbronnu, in območje okoli Buchna v regiji Rhein-Neckar, deli Turingije (Henneberg-Frankovska) in deli Hesna, kot je del okraja [[Fulda]] (provinca [[Kassel]]) in Odenwaldkreis (provinca Darmstadt) ali ležijo na meji z Bavarsko in Turingijo. === Reke in jezera === [[File:Aerial image of Großer Brombachsee (view from the southeast).jpg|thumb|Jezero Veliki Brombach.]] Dve najpomembnejši reki v regiji sta Majna in njen glavni pritok [[Regnitz]]. Med pritoki teh dveh rek v Frankovski so Tauber, Pegnitz, Rednitz in [[Frankovska Saale]]. Druge večje reke v regiji so še Jagst in Kocher v Hohenlohu - Frankovski, ki je pritok reke Neckar severno od Heilbronna v Baden-Württembergu, [[Altmühl]] in [[Wörnitz]] v Srednji Frankovski, pritoka Donave, ter v zgornjem in srednjem toku reka [[Werra]] ter desni pritok [[Weser]]. Na severovzhodu Zgornje Frankovske izvirata dva leva pritoka [[Laba|Labe]]: Saška [[Saale]] in Eger. [[Kanal Majna–Donava]] poteka čez Frankovsko od [[Bamberg|Bamberga]] prek Nürnberga do Kelheima. Prav tako se navezuje na [[Ren]] in pomaga zagotoviti neprekinjeno plovno pot med Severnim in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Nekaj je manjših, naravnih jezer. Med največjimi vodnimi telesi so rezervoarji, ki se večinoma uporabljajo kot zaloga vode za sorazmerno suho pokrajino. To območje se imenuje ''Jezersko okrožje'', ustanovljeno je bilo leta 1970 in je tudi turistično privlačno. Srce teh jezer je Großer Brombachsee s površino 8,7 km², ki je največje vodno telo v Frankovski. === Hribi, gore in planote === Frankovsko pokrajino obvladuje osrednja visoka planota. Na jugovzhodu je zaščitena pred preostale Bavarsko s [[Frankovska Jura|Frankovsko Juro]]. Na vzhodu sestavljajo mejo Fichtelgebirge; na severu delajo nekakšno naravno pregrado [[Frankovski gozd]] (''Frankenwald''), [[Turinški gozd]] (''Thüringerwald''), Rhön in [[Spessart]]. Na zahodu so Frankonski hribi (''Frankenhöhe'') in Švabsko-Frankovski gozd (''Schwäbisch-Fränkische Waldberge''). V frankovskem delu južnega Hesna je [[Odenwald]]. Deli južnega Turinškega gozda so tudi meja Frankovske. Najpomembnejše sredogorje v notranjosti regije sta Steigerwald in Frankovska Jura s svojima verigama Hahnenkamm in [[Frankovska Švica]]. Najvišja gora je [[Schneeberg]] v Fichtelgebirgu, visoka 1051 m. Druge znane gore so Ochsenkopf (1024 m), Kreuzberg (927.8 m) in Hesselberg (689,4 m). Osamelca v regiji sta Hesselberg in Gleichberge. Najnižja točka je ob reki Majni v občini Kahl ob Majni na nadmorski višini 100 metrov. === Gozdovi, rezervati, rastlinstvo in živalstvo === [[File:Steinerne Rinne.jpg|thumb|upright| ''Kamniti žleb'' blizu Rohrbacha, Ettenstatt, okrožje Weißenburg-Gunzenhausen]] Med rastlinami prevladujejo [[Listavec|listavci]] in [[iglavec|iglavci]]. Naravni gozdovi so predvsem na območjih Spessart, Frankovski gozd, Odenwald in Steigerwald. [[Nürnberški državni gozd]] (Reichswald) je še en velik [[gozd]] v metropolitanski regiji Nürnberg. Druga velika območja gozdov so še Mönchswald, Reichsforst v Fichtelgebirgu in Selber Forst. V rečnih dolinah ob reki Majni in reki Tauber je razvito vinogradništvo. V Spessartu so tudi veliki hrastovi gozdovi. Razširjena so tudi travišča na karbonatnih tleh, ki se v glavnem uporabljajo za pašnike. Še posebej v južni Frankovski Juri, dolini Altmühl, so značilne slabe vrste trav. Mnoge od teh krajev so zaščitili kot zavarovana območja. Frankovska ima več regij s peščenimi [[habitat]]i, ki so enkratni v južni Nemčiji in so zaščiteni kot tako imenovana ''Sandachse Franken''.<ref>[http://www.sandachse.de/Sandwege.html ''Sandwege''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160629134219/http://www.sandachse.de/Sandwege.html |date=2016-06-29 }}, Sandachse Franken, abgerufen am 23. Mai 2014.</ref> Ko so zgradili rezervoar Altmühlsee, je bil zgrajen tudi otok ptic in označen kot naravni rezervat. V njem gnezdijo različne ptice. Drug pomemben rezervat je Schwarze Moor v Rhönu, ki je med najpomembnejšimi [[barje|barji]] v srednji Evropi. <ref>[http://www.frankentourismus.de/naturpark/bayerische-rhoen/ ''Naturpark Bayerische Rhön''], abgerufen am 2. Juni 2014.</ref> Znan rezervat je skalni labirint Luisenburg (''Luisenburg-Felsenlabyrinth'') v Wunsiedelu, morje [[granit]]nih blokov. Ustanovitev prvega narodnega parka v Steigerwaldu je sporna, njegovo imenovanje je julija 2011 zavrnila bavarska vlada. Razlog je bilo nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Naravovarstveniki so zdaj zahtevali zaščito delov Steigerwalda kot svetovne dediščine.<ref name="natur">[https://www.br.de/studio-franken/aktuelles-aus-franken/steigerwald-nationalpark-bund-naturschutz-ID1309161778345.xml] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110630130815/https://www.br.de/studio-franken/aktuelles-aus-franken/steigerwald-nationalpark-bund-naturschutz-ID1309161778345.xml |date=2011-06-30 }} | wayback=20110630130815 | text=www.br-online.de: Bund Naturschutz zu Steigerwald – "Imagegewinn durch Nationalpark" Pressebericht zum abgelehnten Nationalpark Steigerwald auf BR-online, Studio-Franken</ref> [[Naravni park]] pa je od leta 1969 Naravni park dolina Altmühl in je eden največjih v Nemčiji. <ref>[http://www.naturpark-altmuehltal.de/wir_ueber_uns/ ''Wir über uns''], www.naturpark.de, abgerufen am 28. Mai 2014.</ref> Drugi [[naravni park]]i so Švabski-Frankovski gozd (''Schwäbisch-Fränkischer Wald'') v Baden-Württembergu, Bayerische Rhön, Fichtelgebirge, Frankenhöhe, Frankovski gozd (''Frankenwald''), Fränkische Schweiz-Veldensteiner Forst, Haßberge, Spessart in Steigerwald, tudi naravni park Bergstraße-Odenwald na Bavarskem, Baden-Württembergu in Hesnu. Naravni parki pokrivajo skoraj polovico površine Frankovske.<ref>[http://www.frankentourismus.de/naturpark/ ''Naturparks in Franken''], abgerufen am 2. Juni 2014.</ref> Leta 1991 je [[UNESCO]] priznal Rhön kot [[Program Človek in biosfera|biosferno]] območje.<ref>[https://www.stmuv.bayern.de/umwelt/naturschutz/bio_rhoen/index.htm ''Biosphärenreservat Rhön''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160419220559/http://www.stmuv.bayern.de/umwelt/naturschutz/bio_rhoen/index.htm |date=2016-04-19 }}, Bayerisches Staatsministerium für Umwelt und Verbraucherschutz, abgerufen am 28. Mai 2014.</ref> Med najslikovitejšimi [[geotop]]i na Bavarskem so frankovska območja ''Fossa Carolina'', skale ''Dvanajst apostolov'' (''Zwölf-Apostel-Felsen''), Ehrenburg, jamske ruševine Riesenburg in jezero Frickenhäuser. <ref>[https://www.lfu.bayern.de/geologie/geotope_schoensten/index.htm ''Bayerns schönste Geotope''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160729083419/http://www.lfu.bayern.de/geologie/geotope_schoensten/index.htm |date=2016-07-29 }}, Bayerisches Staatsministerium für Umwelt und Verbraucherschutz, abgerufen am 28. Mai 2014.</ref> [[Ptičja direktiva|Evropsko pomembni rezervati za ptice]] so predvsem v Steigerwaldu, v velikih gozdovih, kot je nürnberški cesarski gozd ali ob rekah, kot je Altmühl. <ref name="abc">[https://www.vogev.bayern.de/Mittelfranken/map/m10000.html Karte der Vogelschutzgebiete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160617090136/http://www.vogev.bayern.de/Mittelfranken/map/m10000.html |date=2016-06-17 }}: ''Mittelfranken'', stellvertretend für alle Europäischen Vogelschutzgebieten in Franken</ref> So tudi številna posebna ohranitvena območja in zavarovana krajina. Tu je zelo veliko [[lehnjak]]a, dvignjenih korit v bližini rečnih izvirov v [[Kras|kraški]] pokrajini, ki so znani kot "kamniti žlebovi" (''Steinerne Rinnen''). Zaščiteni primeri so v Heidenheimu in Wolfsbronnu. Kot velik del Nemčije je tudi tukaj samo nekaj velikih vrst divjih živali. Gozdni prebivalci so različne vrste [[Kune|kun]], [[damjak]]i, [[navadni jelen|jelen]]i, [[Srna|srne]], [[divja svinja|divji prašiči]] in [[navadna lisica|lisica]]. V naravnih okoljih, kot je Fichtelgebirge, živita [[ris]], [[divji petelin]]<ref name="fichtel">[http://www.frankentourismus.de/naturpark/fichtelgebirge/ ''Naturpark Fichtelgebirge''], abgerufen am 2. Juni 2014.</ref>, [[bober]] in [[Evrazijska vidra|vidra]] sta številčna. Občasno se pojavi volk. <ref>[https://www.br.de/themen/wissen/wildtiere-bayern-wolf-wildtier110.html ''Wildtiere in Bayern: Der Wolf – ein Ureinwohner Bayerns''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160422132456/http://www.br.de/themen/wissen/wildtiere-bayern-wolf-wildtier110.html |date=2016-04-22 }}, www.br.de, Bayerischer Rundfunk, abgerufen am 16. August 2014.</ref> === Geologija === [[File:Grube Wilhelmine 4.jpg|thumb|Odprti rudnik bakra v Sommerkahlu blizu Aschaffenburga]] [[File:Seltenbachschlucht.jpg|thumb|Droben peščenjak, melj in argilitni pisan peščenjak spodnjega triasa v soteski Seltenbach v Spessartu]] [[File:Judenhof+Turmkarst Tüchersfeld.jpg|thumb|upright|Skalni stolp zgornja jura – koralni apnenec v Tüchersfeldu, Frankovska Švica]] Le v skrajnem severovzhodu Frankovske in Spessartu so hercinski izdanki v kristalinski podlagi, ki so bili dvignjeni izpod površja, ko so [[Alpe]] pritiskale proti severu. To so kamnine pred [[perm]]om, ki so bile izpostavljene v različnih fazah hercinske [[orogeneza|orogeneze]] v poznem [[paleozoik]]u pred približno 380 do 300 milijoni let. Skale, ki so ostale nespremenjene ali pa le rahlo preoblikovane, ker so bile poškodovane na plitvih globinah skorje, so spodnji [[karbon]]ski [[skrilavec|skrilavci]]. V Fichtelgebirgu, na Münchberški planoti in Spessartu je nasprotno še več [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]] ([[filit]], skrilavec, [[amfibolit]], [[gnajs]]). Prav tako so značilne tudi velike granitne skale, imenovane pokinematični [[pluton (geologija)|pluton]]i, ki so v pozni fazi hercinske orogeneze vdrli v metamorfne kamnine. V večini primerov so to graniti vrste S, katerih tališče je povzročilo ogrevanje kamnine, pogreznjene globoko v zemeljski skorji.<ref name="geobavaria_S24">Stefan Glaser, Gerhard Doppler und Klaus Schwerd (Red.): ''GeoBavaria. 600 Millionen Jahre Bayern. Internationale Edition.'' Bayerisches Geologisches Landesamt, München 2004 ([https://www.bestellen.bayern.de/shoplink/93019.htm online]), S.&nbsp;24</ref> Spessart pripada osrednjemu nemškemu kristalinskemu območju. Večji del plitvega podzemlja v Frankovski ima [[mezozoik|mezozojske]], nemetamorfne, neprepognjene kamnine južnonemške plastovite pokrajine. <ref name="geobavaria_S26">Stefan Glaser, Gerhard Doppler und Klaus Schwerd (Red.): ''GeoBavaria. 600 Millionen Jahre Bayern. Internationale Edition.'' Bayerisches Geologisches Landesamt, München 2004 ([https://www.bestellen.bayern.de/shoplink/93019.htm online]), S. 26</ref> V zahodnih dveh tretjinah Frankovske prevladuje [[trias]] s svojimi [[peščenjak]]i, meljevci in glinenci; [[apnenec|apnenci]] in [[lapor]]ji v školjčnih apnencih in mešanih usedlinskih kamninah iz poznega triasa. V Rhönu so triasne kamnine na površju, v njih pa vdrte vulkanske kamnine ([[bazalt]], [[basanit]], [[fonolit]] in [[trahit]]) iz terciarja. V vzhodni tretjini Frankovske prevladujejo [[Jura|jurske]] kamnine s temnimi skrilavci črne jure, skrilavci in železovi peščenjaki v rjavi juri in za preperevanje odporni apnenci in dolomitne skale bele jure, ki izstopajo iz pokrajine in so dejansko greben Frankovske Jure. Mezozojski sedimenti so bili odloženi na obsežnih območjih. V triasu je bila Frankovska del depresije, pogoste na celini, v juri je bila večino časa pokrita z [[robno morje|robnim morjem]] zahodnega [[ocean Tetis|oceana Tetis]]. Ko so se odlagali apnenci in dolomiti bele jure, je bilo to morje razdeljeno z grebeni in vmesnimi lagunami. Večina Frankovske Jure je iz drobnozrnatega lagunskega apnenca ter laporja. Po upadu gladine morja proti koncu zgornje jure so večja območja postala del kopnega na začetku [[kreda|krede]]. V zgornji kredi je morje napredovalo do območja Frankovske Jure. Ob koncu krede pa se je morje spet umaknilo iz regije. Poleg tega je velik del južne in srednje Nemčije doživel splošen dvig na območjih zaradi nastajanja Alp med terciarjem. Od takrat je Frankovska v glavnem pod vplivom [[erozija|erozije]] in preperevanja (zlasti v Juri v obliki krasa), kar je povzročilo nastanek današnje pokrajine. ==== Fosili ==== [[File:Plateosaurus skull.jpg|thumb|left|Lobanja in sprednja vratna hrbtenica ''Plateosaurusa engelhardtija'', replika okostja iz Ellingena]] [[File:Archaeopteryx lithographica, replica of London specimen, Staatliches Museum für Naturkunde Karlsruhe, Germany - 20100925.jpg|thumb|upright|left|Tako imenovan londonski ''Archaeopteryx'' (tukaj replika) iz kamnoloma Langenaltheim, Solnhofen]] Najstarejši makro[[fosil]]i, ki so tudi najstarejši na Bavarskem, so ''Archaeocyatha'', [[spužve]] v obliki morskih organizmov, ki so bile odkrite leta 2013 v apnenčastem bloku pozne spodnje [[kambrij]]ske starosti, stari okoli 520 milijonov let. Blok je iz bližine Schwarzenbacha am Wald iz tako imenovanega [[konglomerat]]a, spodnjekarbonskega [[fliš]]a. Navedene spužve niso tridimenzionalni fosili, ampak dvodimenzionalni tanki odseki. <ref>Hans-Georg Herbig, Thomas Wotte, Stefanie Becker: ''First proof of archaeocyathid-bearing Lower Cambrian in the Franconian Forest (Saxothuringian Zone, Northeast Bavaria).'' In: Jiři Žák, Gernold Zulauf, Heinz-Gerd Röhling (Hrsg.): ''Crustal evolution and geodynamic processes in Central Europe. Proceedings of the Joint conference of the Czech and German geological societies held in Plzeň (Pilsen), September 16–19, 2013.'' Schriftenreihe der Deutschen Gesellschaft für Geowissenschaften. Nr.&nbsp;82, 2013, S.&nbsp;50 (Volltextzugriff: [https://www.researchgate.net/publication/261258622_First_proof_of_archaeocyathid-bearing_Lower_Cambrian_in_the_Franconian_Forest_%28Saxothuringian_Zone_Northeast_Bavaria%29 Researchgate])</ref> Bolj znani in bolj cenjeni fosili so bili najdeni v razprtih sedimentnih kamninah [[trias]]a in [[jura|jure]]. Zgodnjetriasni peščenjak ima le sorazmerno število ohranjenih celih fosilov. Veliko pogostejši je odtis ''[[Chirotherium]]a''. Našli so ga v Hildburghausnu v turinškem delu, kjer se pojavlja v tako imenovanem turinškem ''peščenjaku Chirotherium'',<ref>Hartmut Haubold: ''Die Saurierfährten'' Chirotherium barthii ''Kaup, 1835&nbsp;- das Typusmaterial aus dem Buntsandstein bei Hildburghausen/Thüringen und das „Chirotherium-Monument“.'' Veröffentlichungen des Naturhistorischen Museums Schleusingen. Bd.&nbsp;21, 2006, S.&nbsp;3–31</ref> ki je tudi v bavarskih in württemberških delih Frankovske. Mesta so Aura v bližini Bad Kissingena, Karbacha, Gambachain Külsheima. Tam so sedimenti nekoliko mlajši (zgornjetriasni peščenjak). Med manj pomembnimi fosilnimi zapisi vretenčarjev so [[Procolophonoidea]] ''Anomoiodon liliensterni'' iz Reurietha in ''Koiloskiosaurus coburgiensis'' iz Mittelberga v bližini Coburga, oba iz turinškega chirotherium peščenjaka in [[Temnospondyli]] ''Mastodonsaurus ingens'' (verjetno enak [[mastodonzaver|mastodonzavru]] ''Heptasaurus cappelensis'') iz zgornjega triasa pri Gambachu. <ref>Rainer R. Schoch: ''Comparative osteology of ''Mastodonsaurus giganteus'' (Jaeger, 1828) from the Middle Triassic (Lettenkeuper: Longobardian) of Germany (Baden-Württemberg, Bayern, Thüringen).'' Stuttgarter Beiträge zur Naturkunde, Serie&nbsp;B. Nr.&nbsp;278, 1999, S.&nbsp;21 u.&nbsp;27 ([https://www-alt.naturkundemuseum-bw.de/stuttgart/pdf/b_pdf/B278.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110428055058/http://www-alt.naturkundemuseum-bw.de/stuttgart/pdf/b_pdf/B278.pdf |date=2011-04-28 }} 3,6&nbsp;MB)</ref><ref>Emily J. Rayfield, Paul M. Barrett, Andrew R. Milner: Utility and Validity of Middle and Late Triassic ‘Land Vertebrate Faunachrons’. In: ''Journal of Vertebrate Paleontology.'' Bd.&nbsp;29, 2009, Nr.&nbsp;1, S.&nbsp;80–87, [[doi:10.1671/039.029.0132]].</ref> Že v prvem desetletju 19. stoletja je grof Georg Münstrski začel sistematično zbirati in kopati fosile okoli Bayreutha. Hrib Oschenberg blizu Lainecka je na primer nahajališče dveh sorazmerno znanih morskih plazilcev iz obdobja triasa, pozneje najdenih tudi v drugih delih srednje Evrope: ploščatozobi kuščar – ''[[Placodus]]'' in nepravi kuščar – ''[[Nothosaurus]]''. <ref>Olivier Rieppel, Rupert Wild: ''A Revision of the Genus ''Nothosaurus'' (Reptilia: Sauropterygia) from the Germanic Triassic, with Comments on the Status of ''Conchiosaurus clavatus. Fieldiana Geology, New Series, Nr.&nbsp;34, 1996, doi:10.5962/bhl.title.2691.</ref> Iz srednjepoznega triasa so eni najbolj znanih in najpogostejših vrst dinozavrov srednje Evrope: ''Plateosaurus engelhardti'', zgodnji predstavnik [[Sauropodomorph|zavropodomorfa]]. Nahajališče je na Heroldsbergu južno od Nürnberga. Ostanke so tam prvič odkrili leta 1834, še preden so izumili ime ''dinozaver''. Druga pomembna najdba plateozavra je bila iz Ellingena. Veliko bolj znan je ''[[Praptič|arheópteriks]]'', verjetno prva ptica. Odkrili so ga v južni Frankovski Juri, med drugim na znamenitem fosilnem kraju Solnhofen. Poleg tega so v zelo drobnozrnatem, laminiranem lagunskem apnencu našli pterozavra ''Pterodactylus'' in različne koščene ribe kot tudi številne izjemno podrobne nevretenčarje, npr. pernate zvezde in [[Kačji pastirji|kačje pastirje]]. Eichstätt je drugo veliko in znano nahajališče fosilov v Solnhofnu, ki je na južnem robu Jure v Zgornji Bavarski. Najdeni so bili: praptič ali ''arheopteriks'', teropodi (dinozavri) – ''Compsognathus' in ''Juravenator''. V zgodovini [[paleontologija|paleontologije]] je znan zelo neprijeten dogodek v Frankovski: ponarejene fosile, znane kot ''Beringerjevi lažni kamni'' (''Würzburger Lügensteine'', tudi ''Beringersche Lügensteine''), je leta 1720 zdravnik in naravoslovec Johann Beringer za veliko denarja kupil v Würzburgu, jih potem opisal v monografiji skupaj z izvirnimi fosili z območja Würzburga. Ni povsem jasno, ali so bili Beringerjevi ponaredki dejansko zasajeni ali je bil odgovoren za goljufijo sam. <ref>Birgit Niebuhr: ''Wer hat hier gelogen? Die Würzburger Lügenstein-Affaire.'' Fossilien. Nr.&nbsp;1/2006, 2006, S.&nbsp;15–19 ([https://www.fossilien-journal.de/cms/red/download/Fo-2006-01-PalGes.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140913060827/https://www.fossilien-journal.de/cms/red/download/Fo-2006-01-PalGes.pdf |date=2014-09-13 }} | wayback=20140913060827 | text=PDF 886&nbsp;kB)</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina in antika === [[File:Staffelberg 2006-05-07.jpg|thumb|Keltska trdnjava Menosgada na Staffelbergu]] Fosilne najdbe kažejo, da je regijo naseljeval že primitivni človek, [[homo erectus]], v sredini [[ledena doba|ledene dobe]] pred približno 600.000 leti. Verjetno so najstarejše človeške ostanke v bavarskem delu Frankovske našli v jamskih ruševinah Hunas v Pommelsbrunnu v okrožju Nürnberg. <ref>[http://www.landschaftsmuseum.de/Seiten/Lexikon/Hunas.htm ''Die Höhlenruine von Hunas''], Archäologisches Lexikon, retrieved 17 June 2014.</ref> V pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]] je bila regija verjetno le redko naseljena, saj so našli le nekaj ostankov iz plemenitih kovin.<ref>Hans-Peter Uenze, Claus-Michael Hüssen: ''Vor- und Frühgeschichte.'' In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3rd vol., 1st sub-vol.: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, str. 3–46, tu: str. 17ff.</ref> V naslednji [[železna doba|železni dobi]] (od približno 800 pr. n. št.) so [[Kelti]] osnovali prvo državo v regiji. V severni Frankovski so zgradili verigo gradišč kot obrambno črto proti Germaniji, ki je napadala s severa. Na Staffelbergu so zgradili močno naselje, za katero je [[Ptolemaj]] uporabljal ime ''oppidum Menosgada''.<ref>Josef Motschmann: ''Altenkunstadt - Heimat zwischen Kordigast und Main''. Gemeinde Altenkunstadt, Altenkunstadt, 2006, p. 10</ref> Na Gleichbergu je največji ohranjen ''[[oppidum|opidum]]'' v osrednji Nemčiji. S širjenjem Rima v prvem stoletju pr. n. št. in hkratnem prodoru [[Herminoni|elbskih germanskih ljudstev]] s severa je keltska kultura začela propadati. Južni del današnje Frankovske je kmalu postal del [[Rimski imperij|rimskega]] imperija, a je večina regije ostala [[Velika Germanija |svobodna Germanija]]. Sprva je Rim poskušal razširiti svoj neposredni vpliv daleč na severovzhod, dolgoročno pa se je germansko-rimska meja oblikovala proti jugozahodu. <ref>Peter Kolb, Ernst-Günter Krenig: ''Unterfränkische Geschichte. Von der germanischen Landnahme bis zum hohen Mittelalter.'', Vol. 1. Wurzburg, 1989; second edition: 1990, str. 27–37.</ref> [[File:Weißenburg Porta decumana1.jpg|thumb|lefts|1990 – Replika ''Porta decumana'', Biriciana]] Ko so vladali [[Domicijan]] (81–96), [[Trajan]] (98–117) in [[Hadrijan]] (117–138), je bil zgrajen [[retijski limes]] kot meja proti germanskim plemenom na severu. Ta obrambna črta je tekla po jugu Frankovske in opisala lok po vsej regiji, katere najsevernejša točka je bila na današnjem Gunzenhausnu. Da bi ga zaščitili, so Rimljani zgradili več utrdb, kot je Biriciana na Weißenburgu. Sredi 3. stoletja ni bilo več mogoče ohraniti meje in 250 pred našim štetjem so [[Alemani]] zasedli območja do Donave. Utrjeno naselje, kot je bil Gelbe Burg pri Dittenheimu, je nadzorovalo nova območja.<ref name="kraus2">Wilfried Menghin: ''Grundlegung: Das frühe Mittelalter''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3rd vol., 1st sub-vol.: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, pp. 47–69, here: p. 60</ref> Več takih [[utrdba|utrdb]] je bilo odkritih severno od nekdanjega limesa. Kateremu plemenu so pripadale, je znano za večino primerov. Verjetno pa so bile v glavnem last Alemanov in Jutungov, posebej na jugu.<ref name="Kraus1">Wilfried Menghin: ''Grundlegung: Das frühe Mittelalter''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3. Bd., 1. Teilbd: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, pp. 47–69, here: S. 55.</ref> Po drugi strani pa so se Burgundijci naselili na spodnjem in srednjem delu Majne. Zdi se, da so bila mnoga gradišča uničena najpozneje do 500 pred našim štetjem, razlogi niso povsem jasni, vendar bi lahko bili vpadi [[Huni|Hunov]], ki so sprožili veliko [[Preseljevanje ljudstev |preseljevanje narodov]]. V mnogih primerih so jih verjetno osvojili Franki, kar je pomenilo konec teh postojank. === Srednji vek === [[File:Grave Westheim.JPG|thumb|Frankovski grob bojevnika s srednjeveškega grobišča Westheim]] [[File:Duchy of the Franks around 800 (73213628).jpg|thumb|left|Vojvodina Frankovska okoli 800]] Franki so s svojimi zmagami nad Alemani in Turingijci v 6. stoletju osvojili sedanjo regijo Frankovsko. Po delitvi [[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]] je [[Vzhodnofrankovska država]] (latinsko ''regnum francorum orientalium'') nastala iz ozemlja škofij [[Mainz]], [[Worms]], [[Würzburg]] in [[Speyer]]. Pozneje je bila dodana še škofija [[Bamberg]]. V 7. stoletju so [[Slovani]] začeli naseljevati severovzhodne dele regije z vzhoda, saj je bilo območje današnje Zgornje Frankovske zelo redko poseljeno (Bavarska Slavika).<ref name="slawen">Franz-Joseph Schmale, Wilhelm Störmer: ''Die politische Entwicklung bis zur Eingliederung ins Merowingische Frankenreich''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3rd vol., 1st sub-vol.: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, pp. 89–114, here: p. 80.</ref> Večina prebivalstva Frankovske so bili pogani tudi v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. Irski anglosaški menihi so v začetku 7. stoletja prvi širili krščansko vero. [[Sveti Kilijan]] skupaj s svojimi tovariši, svetim Kolmanom in svetim Totnanom velja za [[apostol]]e Frankov, ki so trpeli mučeništvo v Würzburgu v poznem 7. stoletju. [[Sveti Bonifacij]] je prinesel krščansko vero globoko v srce navadnega prebivalstva Frankovske. <ref>Friedrich Helmer: ''Bayern im Frankenreich (5. - 10. Jahrhundert)'', In: ''Politische Geschichte Bayerns'', published by the Haus der Bayerischen Geschichte as Issue 9 of the ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur'', pp. 4–6, here: p. 6</ref> {{glavni| Vojvodina Frankovska}} Sredi 9. stoletja je nastala vojvodina Frankovska iz enega od petih plemen ali matična vojvodina Vzhodnofrankovska država. Ozemlje matične vojvodine je bilo veliko večje od sodobne Frankovske in je zajemalo celotno današnjo deželo Hessen, severni Baden-Württemberg, južno Turingijo, velik del Porenja - Pfalške in dele frankovskih provinc na Bavarskem. Na zahodu se je raztezala do Speyerja, Mainza in Wormsa (zahodno od Rena) in celo vključevala [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]]. V začetku 10. stoletja so se [[Babenberžani]] in [[Konradini]] borili za oblast v Frankovski. Razdor je povzročil maščevanje Babenberžanov, ki so na koncu izgubili moč in posredno naredili Konradine za zmagovalce vzhodnofrankovske države. Okoli leta 906 je Konradu uspelo vzpostaviti vojvodsko hegemonijo nad Frankovsko. Ko pa se je leta 911 končala neposredna karolinška moška linija, je bil izvoljen nov skupni vzhodnofrankovski kralj kot Konrad I. Konrad je namenil Frankovsko svojemu bratu Eberhardu, ki naj bi jo podedoval po njem. Ko pa se je leta 938 uprl Otonu I., je bil odstavljen iz svoje vojvodine, ki je leta 939 ob Eberhardovi smrti razpadla v Zahodno ali Rensko Frankovsko (''Francia Rhenensis'') in Vzhodno Frankovsko (''Francia Orientalis''), ki je bila neposredno podrejena cesarju. Šele po tem je nekdanja ''Francia Orientalis'' postala v območju škofov iz Würzburga prava Frankovska, njeno ozemlje pa se je postopno zmanjšalo do njene sedanje velikosti. Prebivalci delov današnje zgornje in srednje Frankovske, ki niso bili pod nadzorom Würzburga, so se verjetno tudi sami šteli za Franke. Njihovo narečje se je prav gotovo razlikovalo od narečja prebivalcev Bavarske in Švabske. <ref name="francia orientalis2">Karten zur Geschichte Bayerns: Jutta Schumann / Dieter J. Weiß, in: Edel und Frei. Franken im Mittelalter, ed. by Wolfgang Jahn / Jutta Schumann / Evamaria Brockhoff, Augsburg, 2004 (Veröffentlichungen zur Bayerischen Geschichte und Kultur 47/04), pp. 174–176, Cat. No. 51. See [http://www.hdbg.eu/karten/karten_detail_60.php Haus der Bayerischen Geschichte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304040034/http://www.hdbg.eu/karten/karten_detail_60.php |date=2016-03-04 }}</ref> V primerjavi z drugimi matičnimi vojvodinami je Frankovska postala domovina in močno oporišče vzhodnofrankovskih in nemških kraljev, potem ko je umrl zadnji Oton (nemški cesarji [[Otoni]]) leta 1024. V visokem srednjem veku ni postala močna regionalna sila, kot so bile Saška, Bavarska in Švabska. Leta 1007 je pozneje kanonizirani Henrik II. ustanovil škofijo Bamberg in jo obdaril z bogatimi posestvi. [[Bamberg]] je postal pomembna [[Kraljeva pfalca |pfalca]] in pomembno središče cesarstva. Ker je del škofije Würzburg prav tako pripadel Bambergu, je Würzburg v zameno v fevd dobil več kraljevih posesti. [[File:Franken um 1250.jpg|thumb|Frankovska okoli 1200]] Od 12. stoletja je bil [[Nürnberški grad]] sedež grofije Nürnberg. Grofiji so od okoli 1190 dalje vladali Zollerni, frankovska veja poznejše družine Hohenzollern, ki je zagotavljala nemške cesarje 19. in 20. stoletja. Pod kraljem [[Konrad III. Nemški|Konradom III.]] [[Staufovci|Staufovcem]] in [[Friderik Barbarossa| Friderikom Barbarosso]] je Frankovska postala središče moči v cesarstvu. V obdobju [[Sveto rimsko cesarstvo#Medvladje|medvladja]] (1254–1273) so nekateri zemljiški knezi postajali vedno močnejši. V obdobju [[Rudolf I. Habsburški |Rudolfa Habsburškega]] je Frankovska spet igrala pomembno vlogo v monarhiji. Leta 1376 je bila ustanovljena Švabska liga mest, ki se ji je pridružilo več cesarskih mest Frankovske. V 13. stoletju je nastal [[tevtonski viteški red]], ki je prevzel Frankovsko leta 1209. Ustanovili so številne šole in bolnišnice in zgradili številne cerkve in gradove, v njih je bil rimskokatoliški vojaški red. Do leta 1789 so imel rezidenco v Ellingenu, nato pa je bila prenesena v današnji Bad Mergentheim. === Države naslednice Vzhodne Frankovske === Od 13. stoletja so med drugimi na ozemlju nekdanje vojvodine nastale države: {| |- || * Škofija Würzburg * Opatija Fulda * Grofija Abenberg * Grofija Henneberg * Grofija Hohenlohe * Grofija Lauffen || * Grofija Löwenstein * Grofija Rieneck * Grofija Truhendingen * Grofija Vaihingen * Grofija Wertheim * Grofija Wildberg || |} === Sodobna doba === [[File:Dankaerts-Historis-9308 - Franconia map.tiff||thumb|Zemljevid Frankovske, 1642]] 2. julija 1500 je bilo cesarstvo, ko je vladal cesar [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijan I.]], v okviru cesarskega reformnega gibanja razdeljeno na cesarska okrožja (''Reichskreis''). Leta 1512 je nastalo Frankovsko okrožje, ki je bilo pomembna podlaga za skupno frankovsko identiteto, ki se čuti še danes. Frankovsko okrožje je bilo oblikovano v geografskih mejah današnje Frankovske. V poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku so cesarska okrožja močno prizadela kopico majhnih državic (''Kleinstaaterei'') v tej regiji Nemčije. V poznem srednjem veku je škofija Würzburg uporabljala ime vojvodina Frankovska, ko so bila cesarska okrožja. Leta 1559 je Frankovsko okrožje dobilo pristojnosti za kovanje denarja (''Münzaufsicht'') in leta 1572 je bilo edino okrožje z izdanim lastnim policijskim odlokom. <ref>Rudolf Endres: ''Der Fränkische Reichskreis'', In: ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur 29'', published by the Haus der Bayerischen Geschichte, Regensburg, 2003, p. 21, see [http://www.hdbg.eu/basis/pdfs/downloads/reichskreis1.pdf online version] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160611170705/http://www.hdbg.eu/basis/pdfs/downloads/reichskreis1.pdf |date=2016-06-11 }} (pdf)</ref><ref>Michael Henker: ''Bayern im Zeitalter von Reformation und Gegenreformation (16./17. Jahrhundert)'', In: ''Politische Geschichte Bayerns'', published by the Haus der Bayerischen Geschichte as Issue 9 of the ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur'', pp. 14–17, here: p. 14</ref> Člani Frankovskega okrožja so bila cesarska mesta, knezoškofi, okrožje frankovskega tevtonskega reda in več grofij. Cesarski vitezi s svojimi majhnimi ozemlji, še posebej veliko jih je bilo v Frankovski, so zborovali zunaj okrožja in so do leta 1806 ustanovili Frankovsko viteško okrožje (''Fränkischer Ritterkreis''), sestavljeno iz šestih viteških kantonov. V 16. stoletju je bil ustanovljen kolegij frankovskih grofov za zastopanje interesov grofov v Frankovski. Frankovska je imela pomembno vlogo pri širjenju [[reformacija|reformacije]], ki jo je začel [[Martin Luther|Luter]], Nürnberg pa je eden od krajev, v katerih je Luter tiskal Biblijo. Večina drugih cesarskih mest in cesarskih vitezov je sprejela novo vero. Med protireformacijo se je več regij vrnilo v [[katolicizem]], vse več je bilo čarovniških procesov. Poleg luteranstva se je razširilo gibanje radikalnih reformistov – baptistov. Pomembni središči sta bili Königsberg in Nürnberg. <ref>GAMEO, Königsberg in Bayern (Freistaat Bayern, Germany),Christian Hege</ref> [[File:Karte bauernkrieg3.jpg|thumb|Razširjenost uporov v kmečkih vojnah]] Leta 1525 je breme težkih obdavčitev in najemnin v kombinaciji z novimi, svobodomiselnimi idejami, podprtimi z reformacijskim gibanjem, sprožilo nemške kmečke vojne. Območje Würzburga je bilo še posebej prizadeto, saj so številne gradove in samostane požgali. Na koncu so bili upori zatrti in v naslednjih stoletjih so bili najnižji sloji družbe izključeni iz političnega delovanja. Od leta 1552 je mejni grof Albert Alkibiades poskušal prekiniti prevlado mogočnega cesarskega mesta Nürnberg in sekularizirati cerkvene posesti v drugi vojni mejne grofije <ref name="kraus61">Rudolf Endres: ''Von der Bildung des Fränkischen Reichskreises und dem Beginn der Reformation bis zum Augsburger Religionsfrieden von 1555''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, ed. Max Spindler, 3 vols., 1 sub-vol: History of Franconia to the end of the 18th century, revised by Andreas Kraus, 3rd revised edition, Munich, 1997, pp. 451-472, here: p. 469</ref> ter ustvariti vojvodino, v kateri bi vladal. Velika območja Frankovske so bila na koncu opustošena, dokler ni kralj Ferdinand I. strmoglavil skupaj z več vojvodami in knezi Alberta. [[File:Trexelplan 1632.jpg|thumb|left|Del Wallensteinovega tabora okoli Zirndorfa in Alte Veste]] Leta 1608 so se reformirani knezi združili v tako imenovani protestantski zvezi v okviru cesarstva. V Frankovski sta bili grofiji Ansbach in Bayreuth, pa tudi cesarska mesta, del te zveze. Katoličani so se leta 1609 odzvali z nasprotno katoliško zvezo. Spori med dvema taboroma so privedli do [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]]. Sprva Frankovska ni sodelovala v vojni, čeprav so vojske večkrat prečkale njeno ozemlje. Leta 1631 so švedski vojaki pod vodstvom Gustava Adolfa napredovali v Frankovsko in poleti 1632 ustanovili velik tabor v bližini Nürnberga. Švedi so izgubili v bitki pri Alte Veste proti Wallensteinovim vojakom in se na koncu umaknili. Frankovska je postala ena najrevnejših regij v cesarstvu in izgubila svoj politični pomen. Med vojno je približno polovica lokalnega prebivalstva izgubila življenje. Za nadomestitev teh izgub so okoli 150.000 razseljenih protestantov naselili na protestantskih območjih skupno z avstrijskimi izgnanci. <ref>[https://www.br.de/fernsehen/bayerisches-fernsehen/sendungen/frankenschau/exulanten-oesterreich-franken-100.html ''Aus Österreich vertrieben: Glaubensflüchtlinge in Franken''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141204100030/https://www.br.de/fernsehen/bayerisches-fernsehen/sendungen/frankenschau/exulanten-oesterreich-franken-100.html |date=2014-12-04 }}, br.de, Bayerischer Rundfunk, retrieved 7 June 2014.</ref> [[File:Fraenkischer Reichskreis.png|thumb|Frankovsko cesarsko okrožje leta 1789]] Frankovska se ni nikoli razvila v enotno teritorialno državo, saj je mozaik majhnih držav (''Kleinstaaterei'') preživel srednji vek in trajal do 18. stoletja. Frankovsko cesarsko okrožje je imelo pomembno nalogo pri ohranjanju miru, preprečevanju zlorab, skrbelo je za odpravo vojne škode, imelo je tudi urejevalno vlogo v regiji do konca Svetega rimskega cesarstva. Do vojne za [[Španska nasledstvena vojna |špansko nasledstvo]] je krog postal skoraj neodvisna organizacija in se je pridružil velikemu zavezništvu proti [[Ludvik XIV. Francoski |Ludviku XIV.]] skoraj kot samostojna država. Razvilo je tudi zgodnjo obliko socialne države in med 16. in 17. stoletjem igralo pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni. Po odstopu mejnega grofa Karla Aleksandra leta 1792 so bili nekdanji mejni grofiji Ansbach in Bayreuth pripojeni k Prusiji. Karl Avgust Freiherr von Hardenberg je bil imenovan za guvernerja teh območij. Večina sodobne Frankovske je postala del Bavarske leta 1803 zahvaljujoč Bavarski zvezi z Napoleonom. Kulturno se v marsičem razlikuje od Bavarske. Starodavno ime je leta 1837 obudil Ludvik I. Bavarski. Leta 1803 je [[Kraljevina Bavarska]], nastala leta 1805, ki se je po oklevanju vključila v Napoleonovo rensko zvezo v skladu z ''Reichsdeputationshauptschluss'', dobila velik del Frankovske (za nadaljevanje glej članek [[Kraljevina Bavarska]]). == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Andert, Reinhold. ''Der fränkische Reiter.'' Dingsda-Verlag Querfurt, Leipzig, 2006, ISBN 3-928498-92-4. * Beckstein, Günther (text) and Erich Weiß (photographs). ''Franken, Mein Franken - Impressionen aus meiner Heimat.'' Bamberg, 2009, ISBN 978-3-936897-61-6. * Bernet, Claus. ''Himmlisches Franken.'' Norderstedt, 2012, ISBN 978-3-8482-3041-9. * Blessing, Werner K. and Dieter Weiß (eds.): ''Franken. Vorstellung und Wirklichkeit in der Geschichte.'' (= ''Franconia.'' Appendices to the Yearbook for Franconian State Research, Vol. 1), Neustadt (Aisch), 2003. * Bogner, Franz X. ''Franken aus der Luft.'' Stürtz-Verlag Wurzburg, 2008, ISBN 978-3-8003-1913-8. * Bogner, Franz X. ''Oberfranken aus der Luft.'' Ellwanger-Verlag, 128 pages. Bayreuth, 2011, ISBN 978-3-925361-95-1. * Bötzinger, Martin. ''Leben und Leiden während des Dreißigjährigen Krieges in Thüringen und Franken.'' Langensalza, ²1997, ISBN 3-929000-39-3. * Norman Cantor. ''The Civilization of the Middle Ages''. 1993. ISBN 0-06-017033-6. * Elkar, Rainer S. ''Geschichtslandschaft Franken - wohlbestelltes Feld mit Lücken''. In: Jahrbuch für Regionalgeschichte 23 (2005), pp.&nbsp;145–158. * Fischer,Berndt. ''Naturerlebnis Franken. Streifzüge durch eine Seelenlandschaft.'' Buch & Kunstverlag Oberpfalz, Amberg, 2001, ISBN 3-924350-91-4. * Nestmeyer, Ralf: ''Franken. Ein Reisehandbuch.'' Michael-Müller-Verlag, Erlangen, 2013, ISBN 978-3-89953-775-8. * Peters, Michael. ''Geschichte Frankens. Vom Ausgang der Antike bis zum Ende des Alten Reiches.'' Katz Verlag, 2007, ISBN 978-3-938047-31-6 (c.f. [https://www.kbl.badw-muenchen.de/zblg-online/rezension_1228.html review]). * Petersohn, Jürgen. ''Franken im Mittelalter. Identität und Profil im Spiegel von Bewußtsein und Vorstellung.'' (Vorträge und Forschungen, Sonderband 51), Ostfildern, 2008 (c.f. [https://www.kbl.badw-muenchen.de/zblg-online/rezension_1299.html the review]). * Timothy Reuter. ''Germany in the Early Middle Ages 800–1056''. New York: Longman, 1991. ISBN 0-582-49034-0. * Scherzer, Conrad. ''Franken, Land, Volk, Geschichte und Wirtschaft.'' Verlag Nürnberger Presse Drexel, Merkel & Co., Nuremberg, 1955, {{OCLC|451342119}}. * Schiener, Anna. ''Kleine Geschichte Frankens.'' Verlag Friedrich Pustet, Regensburg, 2008, ISBN 978-3-7917-2131-6. * Stützel, Ada. ''100 berühmte Franken.'' Sutton Verlag, Erfurt, 2007, ISBN 978-3-86680-118-9. * Wüst, Wolfgang (ed.): ''Frankens Städte und Territorien als Kulturdrehscheibe. Kommunikation in der Mitte Deutschlands.'' Interdisciplinary conference 29 to 30 September 2006 in Weißenburg i. Bayern (Mittelfränkische Studien 19) Ansbach, 2008, ISBN 978-3-87707-713-9. ==Zunanje povezave== {{commons category|Franconia}} {{wikivoyage|Franconia}} * [http://www.bezirk-unterfranken.de/ Bezirk of Lower Franconia] * [http://www.regierung.unterfranken.bayern.de Government of Lower Franconia] * [http://www.bezirk-mittelfranken.de Bezirk of Middle Franconia] * [http://www.regierung.mittelfranken.bayern.de Government of Middle Franconia] * [http://www.bezirk-oberfranken.de Bezirk of Upper Franconia] * [http://www.regierung.oberfranken.bayern.de Government of Upper Franconia] English pages available * [http://www.regionalverband-heilbronn-franken.de The Baden-Württemberg region of Heilbronn-Franken] * [http://www.tacitus.nu/historical-atlas/regents/germany/franconia.htm Dukes of Franconia] * [http://www.picturechoice.org/franconia/index.html Franconia images] {{Coord|49.816|10.865|display=title}} [[Kategorija:Franki]] [[Kategorija:Zgodovina Bavarske]] {{normativna kontrola}} 1c2xnrwrohqvb2p5ing1lf1hmsvwzfl 6709185 6709040 2026-07-10T10:22:25Z Ljuba24b 92351 dp, np 6709185 wikitext text/x-wiki [[File:Franconia (Germany).svg|thumb|Regija Franken na jugu Nemčije]] [[File:Marienberg wuerzburg.jpg|thumb|Trdnjava Marienberg v Würzburgu]] [[File:Schweinfurt und der Main bei Nacht.jpg|thumb|Schweinfurt z reko Majno ponoči]] '''Frankovska''' (nemško ''Franken'' ali ''Frankenland'') je regija v [[Nemčija|Nemčiji]] s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini. Pogosto se nanaša na vzhodni del zgodovinske [[Vojvodina Avstrija|vojvodine]] Frankovske, ki danes vključuje večino sodobnih bavarskih upravnih območij Spodnje, Srednje in [[Zgornja Frankovska|Zgornje Frankovske]], sosednji severovzhodni del [[Heilbronn|Heilbronna]] - Frankovske v [[Baden-Württemberg]]u, del [[Turingija|Turingije]] južno od grebena Rennsteig in majhen del [[Hessen|Hessna]]. Območje Frankovske ni uradno opredeljeno. Nemška beseda ''Franken'' – frankovski – se nanaša na ljudi, živeče tej v regiji. Treba jih je razlikovati od [[Germani|germanskega plemena]] [[Franki|Frankov]], ki so zgodovinsko definirali vzhodna območja naselitve. Začetki Frankovske so naselbine Frankov iz 6. stoletja na območju, ki je bilo do takrat verjetno poseljeno v glavnem z germanskimi ljudstvi na območju reke [[Majna|Majne]], znanimi iz 9. stoletja kot ''Francia orientalis''. V srednjem veku je regija obsegala velik del vzhodnega dela vojvodine Frankovske in od 1500 frankovski krog.<ref name = "reichskreis2">Rudolf Endres: ''Der Fränkische Reichskreis.'' In: ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur 29,'' published by the Haus der Bayerischen Geschichte, Regensburg, 2003, p.&nbsp;6, see [http://www.hdbg.de/basis/pdfs/downloads/reichskreis1.pdf online version] (pdf)</ref> Pri preoblikovanju južne nemške države, ki jo je izvedel [[Napoleon]] po propadu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (1806), je bila večina Frankovske priključena [[Bavarska|Bavarski]].<ref>Manfred Treml: ''Das Königreich Bayern (1806–1918).'' In: [http://www.hdbg.de/polges/pages/politische_geschichte.pdf ''Politische Geschichte Bayerns''], published by the Haus der Bayerischen Geschichte as Issue 9 of the Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur, 1989, pp.&nbsp;22–25, here: p.&nbsp;22</ref> == Etimologija == [[File:Frankenrechen.svg|thumb|left|150px|''Frankovske grablje'' – grb Frankovske]] Nemško ime za Frankovsko, ''Franken'', prihaja iz [[sklon|dajalnik]]a množinske oblike ''Franke'', član germanskega plemena, znanega kot [[Franki]].<ref>Entry [http://woerterbuchnetz.de/DWB/?sigle=DWB&mode=Vernetzung&lemid=GF07940#XGF07940 ''Franken''] in the Deutsches Wörterbuch</ref><ref>Boris Paraschkewow: ''Wörter und Namen gleicher Herkunft und Struktur''. ''Lexikon etymologischer Dubletten im Deutschen.'' Berlin, 2004, p.&nbsp;107</ref> V [[Onomastika|onomastiki]] se v glavnem sklicujejo na knjigo zgodnjesrednjeveškega učenjaka, svetega [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]] (okoli 560–636). Navajajo, da ime izhaja iz indogermanskega korena ''*(s)p(h)ereg-'' ('požrešen' ali 'divji' ). Ta zlog je tudi v srednjenizozemskem ''vrac'', 'požrešen', in staronorveškem ''frakkr'', 'hitro, krepko', in pomeni nekaj takega kot 'pogumen, hraber, drzen'. Od 9. stoletja se geografsko poimenovanje ni več nanašalo na celotno [[Francija|Francijo]], ampak čedalje bolj na regijo ob reki Majni, kjer se je to ime dokončno ustalilo. Nemška beseda ''frank'' v smislu 'prost' pa nasprotno ni izviren opis Frankov, ampak se je pojavila, ko so vladali [[Merovingi]] v poromanjeni kneževini Frankov. Šele v 15. stoletju je bila nemška beseda ''frei'' (prost) sposojena pri [[Francozi|Francozih]].<ref>Erich Zöllner: ''Geschichte der Franken bis zur Mitte des sechsten Jahrhunderts.'' Munich, 1970, pp.&nbsp;1–3 (chapter: "Stammesbildung")</ref><ref>Ulrich Nonn: ''Die Franken.'' Stuttgart, 2010, p.&nbsp;14.</ref> == Geografija == [[File:Franconia details.png|thumb|320px|Današnja Zgornja, Spodnja in Srednja Frankovska – upravna okrožja (modra) z dodanim območjem vzhodnofrankovskega jezika v Turingiji (rdeče) in Baden-Württembergu (rumeno)]] Frankovska leži predvsem na Bavarskem, severno in južno od reke Majne, ki skupaj z levim (južnim) pritokom Regnitz, Rednitz in [[Pegnitz (reka)|Pegnitz]] odmakajo večino Frankovske. Druge velike reke so zgornja Werra v Turingiji in Tauber, zgornja Jagst in Kocher, ki tečeta na zahod, desna pritoka reke [[Neckar]]. V južni [[Srednjefrankovsko kraljestvo|Srednji Frankovski]] teče Altmühl proti [[Donava|Donavi]]; [[Kanal Ren-Majna-Donava|Kanal Ren–Majna–Donava]] prečka evropsko razvodje. Okrožje umetnih jezer je postalo priljubljen cilj za izletnike in turiste. Za pokrajino so značilne številne srednjegorske verige nemškega Srednjega višavja. Zahodna naravna meja Frankovske sta gori Spessart in Rhön, ki jo ločujeta od nekdanje Renske Frankovske, dežele okoli Aschaffenburga (uradno del Spodnje Frankovske), katere prebivalci govorijo hesensko narečje. Na severu se dvigajo greben Rennsteig in Turingijski gozd, Turingijsko višavje in Frankovski gozd na meji z deželo Zgornja Saška v Turingiji. Frankovska obsega današnja južna turingijska okrožja Schmalkalden - Meiningen, Hildburghausen in Sonneberg, zgodovinski ''gau'' (območje v grofiji) Grabfeld, ki je od 11. stoletja pripadal dinastiji Henneberg, in del vojvodine Saška - Meiningenska z dinastijo Wettin. Na vzhodu so Fichtelgebirge, [[Vogtland Arena|Vogtland]], Egerland (''Chebsko'') na Češkem in bavarska Zgornja Pfalška. Griči Frankovske Jure na jugu označujejo mejo z Zgornjo Bavarsko (''Altbayern''), zgodovinsko Švabsko in Donavsko kotlino. Del Frankovske so tudi severni deli Zgornje Bavarske, okrožje Eichstätt, območje zgodovinske škofije Eichstätt. Na zahodu vključuje območje Tauber ob reki [[Tauber]], ki je od leta 2014 del okrožja Main-Tauber-Kreis v Baden-Württembergu. Največji mesti sta [[Nürnberg]] in [[Würzburg]]. Čeprav sta na jugovzhodnem robu območja, je metropolitansko območje Nürnberga pogosto opredeljeno kot gospodarsko in kulturno središče Frankovske. Druga mesta so še [[Fürth]], [[Erlangen]], [[Bayreuth]], [[Bamberg]], [[Aschaffenburg]], [[Schweinfurt]], [[Hof]], [[Coburg]], [[Ansbach]] in [[Schwabach]]. Glavni frankovski mesti na vzhodu v Baden-Württembergu sta [[Schwäbisch Hall]] ob reki Kocher in Crailsheim ob reki Jagst. Poglavitni frankovski mesti v Turingiji sta [[Suhl]] in [[Meiningen]]. <gallery widths="200px" heights="175px"> File:Rothenburg BW 4.JPG|Rothenburg ob reki Tauber je med najbolj znanimi mesti v Frankovski File:Walberla 2008.jpg|Walberla File:Möhrendorf Vierzigmannrad Flügel.jpg|Vodno kolo na reki Regnitz File:Nürnberg Burg ArM.jpg|Nürnberg je največje mesto v Frankovski </gallery> === Upravne enote === [[File:Franken 2.svg|thumb|upright|Bavarske province Zgornja, Srednja in Spodnja Frankovska]] Frankovska je razdeljena na dežele [[Hessen]], [[Turingija]], [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]. Največji del po številu prebivalcev in površini pripada svobodni deželi Bavarski in je razdeljena na tri pokrajine (''Regierungsbezirke''): [[Srednja Frankovska]] (glavno mesto [[Ansbach]]), [[Zgornja Frankovska]] (glavno mesto [[Bayreuth]]) in [[Spodnja Frankovska]] (glavno mesto Würzburg). Ime provinc se nanaša na njihov položaj ob reki Majni. Zgornja Frankovska leži ob zgornjem toku reke, Spodnja ob njenem spodnjem toku in Srednja vmes, čeprav Majna sama ne teče čez Srednjo Frankovsko. Manjši deli pokrajin, kot sta Zgornja [[Pfalška]] in [[Zgornja Bavarska]], prav tako spadajo v Frankovsko. Frankovska ozemlja Baden-Württemberga so območja Tauberske Frankovske in Hohenloha, ki spadata v regijo Heilbronn-Frankovsko s sedežem v Heilbronnu, in območje okoli Buchna v regiji Rhein-Neckar, deli Turingije (Henneberg-Frankovska) in deli Hesna, kot je del okraja [[Fulda]] (provinca [[Kassel]]) in Odenwaldkreis (provinca Darmstadt) ali ležijo na meji z Bavarsko in Turingijo. === Reke in jezera === [[File:Aerial image of Großer Brombachsee (view from the southeast).jpg|thumb|Jezero Veliki Brombach.]] Dve najpomembnejši reki v regiji sta Majna in njen glavni pritok [[Regnitz]]. Med pritoki teh dveh rek v Frankovski so Tauber, Pegnitz, Rednitz in [[Frankovska Saale]]. Druge večje reke v regiji so še Jagst in Kocher v Hohenlohu - Frankovski, ki je pritok reke Neckar severno od Heilbronna v Baden-Württembergu, [[Altmühl]] in [[Wörnitz]] v Srednji Frankovski, pritoka Donave, ter v zgornjem in srednjem toku reka [[Werra]] ter desni pritok [[Weser]]. Na severovzhodu Zgornje Frankovske izvirata dva leva pritoka [[Laba|Labe]]: Saška [[Saale]] in Eger. [[Kanal Majna–Donava]] poteka čez Frankovsko od [[Bamberg|Bamberga]] prek Nürnberga do Kelheima. Prav tako se navezuje na [[Ren]] in pomaga zagotoviti neprekinjeno plovno pot med Severnim in [[Črno morje|Črnim morjem]]. Nekaj je manjših, naravnih jezer. Med največjimi vodnimi telesi so rezervoarji, ki se večinoma uporabljajo kot zaloga vode za sorazmerno suho pokrajino. To območje se imenuje ''Jezersko okrožje'', ustanovljeno je bilo leta 1970 in je tudi turistično privlačno. Srce teh jezer je Großer Brombachsee s površino 8,7 km², ki je največje vodno telo v Frankovski. === Hribi, gore in planote === Frankovsko pokrajino obvladuje osrednja visoka planota. Na jugovzhodu je zaščitena pred preostale Bavarsko s [[Frankovska Jura|Frankovsko Juro]]. Na vzhodu sestavljajo mejo Fichtelgebirge; na severu delajo nekakšno naravno pregrado [[Frankovski gozd]] (''Frankenwald''), [[Turinški gozd]] (''Thüringerwald''), Rhön in [[Spessart]]. Na zahodu so Frankonski hribi (''Frankenhöhe'') in Švabsko-Frankovski gozd (''Schwäbisch-Fränkische Waldberge''). V frankovskem delu južnega Hesna je [[Odenwald]]. Deli južnega Turinškega gozda so tudi meja Frankovske. Najpomembnejše sredogorje v notranjosti regije sta Steigerwald in Frankovska Jura s svojima verigama Hahnenkamm in [[Frankovska Švica]]. Najvišja gora je [[Schneeberg]] v Fichtelgebirgu, visoka 1051 m. Druge znane gore so Ochsenkopf (1024 m), Kreuzberg (927.8 m) in Hesselberg (689,4 m). Osamelca v regiji sta Hesselberg in Gleichberge. Najnižja točka je ob reki Majni v občini Kahl ob Majni na nadmorski višini 100 metrov. === Gozdovi, rezervati, rastlinstvo in živalstvo === [[File:Steinerne Rinne.jpg|thumb|upright| ''Kamniti žleb'' blizu Rohrbacha, Ettenstatt, okrožje Weißenburg-Gunzenhausen]] Med rastlinami prevladujejo [[Listavec|listavci]] in [[iglavec|iglavci]]. Naravni gozdovi so predvsem na območjih Spessart, Frankovski gozd, Odenwald in Steigerwald. [[Nürnberški državni gozd]] (Reichswald) je še en velik [[gozd]] v metropolitanski regiji Nürnberg. Druga velika območja gozdov so še Mönchswald, Reichsforst v Fichtelgebirgu in Selber Forst. V rečnih dolinah ob reki Majni in reki Tauber je razvito vinogradništvo. V Spessartu so tudi veliki hrastovi gozdovi. Razširjena so tudi travišča na karbonatnih tleh, ki se v glavnem uporabljajo za pašnike. Še posebej v južni Frankovski Juri, dolini Altmühl, so značilne slabe vrste trav. Mnoge od teh krajev so zaščitili kot zavarovana območja. Frankovska ima več regij s peščenimi [[habitat]]i, ki so enkratni v južni Nemčiji in so zaščiteni kot tako imenovana ''Sandachse Franken''.<ref>[http://www.sandachse.de/Sandwege.html ''Sandwege''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160629134219/http://www.sandachse.de/Sandwege.html |date=2016-06-29 }}, Sandachse Franken, abgerufen am 23. Mai 2014.</ref> Ko so zgradili rezervoar Altmühlsee, je bil zgrajen tudi otok ptic in označen kot naravni rezervat. V njem gnezdijo različne ptice. Drug pomemben rezervat je Schwarze Moor v Rhönu, ki je med najpomembnejšimi [[barje|barji]] v srednji Evropi.<ref>[http://www.frankentourismus.de/naturpark/bayerische-rhoen/ ''Naturpark Bayerische Rhön''], abgerufen am 2. Juni 2014.</ref> Znan rezervat je skalni labirint Luisenburg (''Luisenburg-Felsenlabyrinth'') v Wunsiedelu, morje [[granit]]nih blokov. Ustanovitev prvega narodnega parka v Steigerwaldu je sporna, njegovo imenovanje je julija 2011 zavrnila bavarska vlada. Razlog je bilo nasprotovanje lokalnega prebivalstva. Naravovarstveniki so zdaj zahtevali zaščito delov Steigerwalda kot svetovne dediščine.<ref name="natur">[https://www.br.de/studio-franken/aktuelles-aus-franken/steigerwald-nationalpark-bund-naturschutz-ID1309161778345.xml] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110630130815/https://www.br.de/studio-franken/aktuelles-aus-franken/steigerwald-nationalpark-bund-naturschutz-ID1309161778345.xml |date=2011-06-30 }} | wayback=20110630130815 | text=www.br-online.de: Bund Naturschutz zu Steigerwald – "Imagegewinn durch Nationalpark" Pressebericht zum abgelehnten Nationalpark Steigerwald auf BR-online, Studio-Franken</ref> [[Naravni park]] pa je od leta 1969 Naravni park dolina Altmühl in je eden največjih v Nemčiji.<ref>[http://www.naturpark-altmuehltal.de/wir_ueber_uns/ ''Wir über uns''], www.naturpark.de, abgerufen am 28. Mai 2014.</ref> Drugi [[naravni park]]i so Švabski-Frankovski gozd (''Schwäbisch-Fränkischer Wald'') v Baden-Württembergu, Bayerische Rhön, Fichtelgebirge, Frankenhöhe, Frankovski gozd (''Frankenwald''), Fränkische Schweiz-Veldensteiner Forst, Haßberge, Spessart in Steigerwald, tudi naravni park Bergstraße-Odenwald na Bavarskem, Baden-Württembergu in Hesnu. Naravni parki pokrivajo skoraj polovico površine Frankovske.<ref>[http://www.frankentourismus.de/naturpark/ ''Naturparks in Franken''], abgerufen am 2. Juni 2014.</ref> Leta 1991 je [[UNESCO]] priznal Rhön kot [[Program Človek in biosfera|biosferno]] območje.<ref>[https://www.stmuv.bayern.de/umwelt/naturschutz/bio_rhoen/index.htm ''Biosphärenreservat Rhön''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160419220559/http://www.stmuv.bayern.de/umwelt/naturschutz/bio_rhoen/index.htm |date=2016-04-19 }}, Bayerisches Staatsministerium für Umwelt und Verbraucherschutz, abgerufen am 28. Mai 2014.</ref> Med najslikovitejšimi [[geotop]]i na Bavarskem so frankovska območja ''Fossa Carolina'', skale ''Dvanajst apostolov'' (''Zwölf-Apostel-Felsen''), Ehrenburg, jamske ruševine Riesenburg in jezero Frickenhäuser.<ref>[https://www.lfu.bayern.de/geologie/geotope_schoensten/index.htm ''Bayerns schönste Geotope''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160729083419/http://www.lfu.bayern.de/geologie/geotope_schoensten/index.htm |date=2016-07-29 }}, Bayerisches Staatsministerium für Umwelt und Verbraucherschutz, abgerufen am 28. Mai 2014.</ref> [[Ptičja direktiva|Evropsko pomembni rezervati za ptice]] so predvsem v Steigerwaldu, v velikih gozdovih, kot je nürnberški cesarski gozd ali ob rekah, kot je Altmühl.<ref name="abc">[https://www.vogev.bayern.de/Mittelfranken/map/m10000.html Karte der Vogelschutzgebiete] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160617090136/http://www.vogev.bayern.de/Mittelfranken/map/m10000.html |date=2016-06-17 }}: ''Mittelfranken'', stellvertretend für alle Europäischen Vogelschutzgebieten in Franken</ref> So tudi številna posebna ohranitvena območja in zavarovana krajina. Tu je zelo veliko [[lehnjak]]a, dvignjenih korit v bližini rečnih izvirov v [[Kras|kraški]] pokrajini, ki so znani kot "kamniti žlebovi" (''Steinerne Rinnen''). Zaščiteni primeri so v Heidenheimu in Wolfsbronnu. Kot velik del Nemčije je tudi tukaj samo nekaj velikih vrst divjih živali. Gozdni prebivalci so različne vrste [[Kune|kun]], [[damjak]]i, [[navadni jelen|jelen]]i, [[Srna|srne]], [[divja svinja|divji prašiči]] in [[navadna lisica|lisica]]. V naravnih okoljih, kot je Fichtelgebirge, živita [[ris]], [[divji petelin]]<ref name="fichtel">[http://www.frankentourismus.de/naturpark/fichtelgebirge/ ''Naturpark Fichtelgebirge''], abgerufen am 2. Juni 2014.</ref>, [[bober]] in [[Evrazijska vidra|vidra]] sta številčna. Občasno se pojavi volk.<ref>[https://www.br.de/themen/wissen/wildtiere-bayern-wolf-wildtier110.html ''Wildtiere in Bayern: Der Wolf – ein Ureinwohner Bayerns''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160422132456/http://www.br.de/themen/wissen/wildtiere-bayern-wolf-wildtier110.html |date=2016-04-22 }}, www.br.de, Bayerischer Rundfunk, abgerufen am 16. August 2014.</ref> === Geologija === [[File:Grube Wilhelmine 4.jpg|thumb|Odprti rudnik bakra v Sommerkahlu blizu Aschaffenburga]] [[File:Seltenbachschlucht.jpg|thumb|Droben peščenjak, melj in argilitni pisan peščenjak spodnjega triasa v soteski Seltenbach v Spessartu]] [[File:Judenhof+Turmkarst Tüchersfeld.jpg|thumb|upright|Skalni stolp zgornja jura – koralni apnenec v Tüchersfeldu, Frankovska Švica]] Le v skrajnem severovzhodu Frankovske in Spessartu so hercinski izdanki v kristalinski podlagi, ki so bili dvignjeni izpod površja, ko so [[Alpe]] pritiskale proti severu. To so kamnine pred [[perm]]om, ki so bile izpostavljene v različnih fazah hercinske [[orogeneza|orogeneze]] v poznem [[paleozoik]]u pred približno 380 do 300 milijoni let. Skale, ki so ostale nespremenjene ali pa le rahlo preoblikovane, ker so bile poškodovane na plitvih globinah skorje, so spodnji [[karbon]]ski [[skrilavec|skrilavci]]. V Fichtelgebirgu, na Münchberški planoti in Spessartu je nasprotno še več [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamnin]] ([[filit]], [[skrilavec]], [[amfibolit]], [[gnajs]]). Prav tako so značilne tudi velike granitne skale, imenovane pokinematični [[pluton (geologija)|pluton]]i, ki so v pozni fazi hercinske orogeneze vdrli v [[metamorfne kamnine]]. V večini primerov so to [[granit]]i vrste S, katerih tališče je povzročilo ogrevanje kamnine, pogreznjene globoko v zemeljski skorji.<ref name="geobavaria_S24">Stefan Glaser, Gerhard Doppler und Klaus Schwerd (Red.): ''GeoBavaria. 600 Millionen Jahre Bayern. Internationale Edition.'' Bayerisches Geologisches Landesamt, München 2004 ([https://www.bestellen.bayern.de/shoplink/93019.htm online]), S.&nbsp;24</ref> Spessart pripada osrednjemu nemškemu kristalinskemu območju. Večji del plitvega podzemlja v Frankovski ima [[mezozoik|mezozojske]], nemetamorfne, neprepognjene kamnine južnonemške plastovite pokrajine.<ref name="geobavaria_S26">Stefan Glaser, Gerhard Doppler und Klaus Schwerd (Red.): ''GeoBavaria. 600 Millionen Jahre Bayern. Internationale Edition.'' Bayerisches Geologisches Landesamt, München 2004 ([https://www.bestellen.bayern.de/shoplink/93019.htm online]), S. 26</ref> V zahodnih dveh tretjinah Frankovske prevladuje [[trias]] s svojimi [[peščenjak]]i, meljevci in glinenci; [[apnenec|apnenci]] in [[lapor]]ji v školjčnih apnencih in mešanih usedlinskih kamninah iz poznega [[trias]]a. V Rhönu so triasne kamnine na površju, v njih pa vdrte vulkanske kamnine ([[bazalt]], [[basanit]], [[fonolit]] in [[trahit]]) iz terciarja. V vzhodni tretjini Frankovske prevladujejo [[Jura|jurske]] kamnine s temnimi skrilavci črne jure, skrilavci in železovi peščenjaki v rjavi juri in za preperevanje odporni apnenci in dolomitne skale bele jure, ki izstopajo iz pokrajine in so dejansko greben Frankovske Jure. Mezozojski sedimenti so bili odloženi na obsežnih območjih. V triasu je bila Frankovska del depresije, pogoste na celini, v juri je bila večino časa pokrita z [[robno morje|robnim morjem]] zahodnega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]]. Ko so se odlagali apnenci in dolomiti bele jure, je bilo to morje razdeljeno z grebeni in vmesnimi lagunami. Večina Frankovske Jure je iz drobnozrnatega lagunskega apnenca ter laporja. Po upadu gladine morja proti koncu zgornje jure so večja območja postala del kopnega na začetku [[kreda|krede]]. V zgornji kredi je morje napredovalo do območja Frankovske Jure. Ob koncu krede pa se je morje spet umaknilo iz regije. Poleg tega je velik del južne in srednje Nemčije doživel splošen dvig na območjih zaradi nastajanja Alp med terciarjem. Od takrat je Frankovska v glavnem pod vplivom [[erozija|erozije]] in preperevanja (zlasti v [[jura|juri]] v obliki [[kras]]a), kar je povzročilo nastanek današnje pokrajine. ==== Fosili ==== [[File:Plateosaurus skull.jpg|thumb|left|Lobanja in sprednja vratna hrbtenica ''Plateosaurusa engelhardtija'', replika okostja iz Ellingena]] [[File:Archaeopteryx lithographica, replica of London specimen, Staatliches Museum für Naturkunde Karlsruhe, Germany - 20100925.jpg|thumb|upright|left|Tako imenovan londonski ''Archaeopteryx'' (tukaj replika) iz kamnoloma Langenaltheim, Solnhofen]] Najstarejši makrofosili, ki so tudi najstarejši na Bavarskem, so ''Archaeocyatha'', [[spužve]] v obliki morskih organizmov, ki so bile odkrite leta 2013 v apnenčastem bloku pozne spodnje [[kambrij]]ske starosti, stari okoli 520 milijonov let. Blok je iz bližine Schwarzenbacha am Wald iz tako imenovanega [[konglomerat]]a, spodnjekarbonskega [[fliš]]a. Navedene spužve niso tridimenzionalni fosili, ampak dvodimenzionalni tanki odseki.<ref>Hans-Georg Herbig, Thomas Wotte, Stefanie Becker: ''First proof of archaeocyathid-bearing Lower Cambrian in the Franconian Forest (Saxothuringian Zone, Northeast Bavaria).'' In: Jiři Žák, Gernold Zulauf, Heinz-Gerd Röhling (Hrsg.): ''Crustal evolution and geodynamic processes in Central Europe. Proceedings of the Joint conference of the Czech and German geological societies held in Plzeň (Pilsen), September 16–19, 2013.'' Schriftenreihe der Deutschen Gesellschaft für Geowissenschaften. Nr.&nbsp;82, 2013, S.&nbsp;50 (Volltextzugriff: [https://www.researchgate.net/publication/261258622_First_proof_of_archaeocyathid-bearing_Lower_Cambrian_in_the_Franconian_Forest_%28Saxothuringian_Zone_Northeast_Bavaria%29 Researchgate])</ref> Bolj znani in bolj cenjeni fosili so bili najdeni v razprtih sedimentnih kamninah triasa in jure. Zgodnjetriasni peščenjak ima le sorazmerno število ohranjenih celih fosilov. Veliko pogostejši je odtis ''[[Chirotherium]]a''. Našli so ga v Hildburghausnu v turinškem delu, kjer se pojavlja v tako imenovanem turinškem ''peščenjaku Chirotherium'',<ref>Hartmut Haubold: ''Die Saurierfährten'' Chirotherium barthii ''Kaup, 1835&nbsp;- das Typusmaterial aus dem Buntsandstein bei Hildburghausen/Thüringen und das „Chirotherium-Monument“.'' Veröffentlichungen des Naturhistorischen Museums Schleusingen. Bd.&nbsp;21, 2006, S.&nbsp;3–31</ref> ki je tudi v bavarskih in württemberških delih Frankovske. Mesta so Aura v bližini Bad Kissingena, Karbacha, Gambachain Külsheima. Tam so sedimenti nekoliko mlajši (zgornjetriasni peščenjak). Med manj pomembnimi fosilnimi zapisi vretenčarjev so ''[[Procolophonoidea]]'' ''Anomoiodon liliensterni'' iz Reurietha in ''Koiloskiosaurus coburgiensis'' iz Mittelberga v bližini [[Coburg]]a, oba iz turinškega chirotherium peščenjaka in ''[[Temnospondyli]]'' ''Mastodonsaurus ingens'' (verjetno enak [[mastodonzaver|mastodonzavru]] ''Heptasaurus cappelensis'') iz zgornjega triasa pri Gambachu.<ref>Rainer R. Schoch: ''Comparative osteology of ''Mastodonsaurus giganteus'' (Jaeger, 1828) from the Middle Triassic (Lettenkeuper: Longobardian) of Germany (Baden-Württemberg, Bayern, Thüringen).'' Stuttgarter Beiträge zur Naturkunde, Serie&nbsp;B. Nr.&nbsp;278, 1999, S.&nbsp;21 u.&nbsp;27 ([https://www-alt.naturkundemuseum-bw.de/stuttgart/pdf/b_pdf/B278.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110428055058/http://www-alt.naturkundemuseum-bw.de/stuttgart/pdf/b_pdf/B278.pdf |date=2011-04-28 }} 3,6&nbsp;MB)</ref><ref>Emily J. Rayfield, Paul M. Barrett, Andrew R. Milner: Utility and Validity of Middle and Late Triassic ‘Land Vertebrate Faunachrons’. In: ''Journal of Vertebrate Paleontology.'' Bd.&nbsp;29, 2009, Nr.&nbsp;1, S.&nbsp;80–87, [[doi:10.1671/039.029.0132]].</ref> Že v prvem desetletju 19. stoletja je grof Georg Münstrski začel sistematično zbirati in kopati fosile okoli [[Bayreuth]]a. Hrib Oschenberg blizu Lainecka je na primer nahajališče dveh sorazmerno znanih morskih plazilcev iz obdobja triasa, pozneje najdenih tudi v drugih delih srednje Evrope: ploščatozobi kuščar – ''[[Placodus]]'' in nepravi kuščar – ''[[Nothosaurus]]''.<ref>Olivier Rieppel, Rupert Wild: ''A Revision of the Genus ''Nothosaurus'' (Reptilia: Sauropterygia) from the Germanic Triassic, with Comments on the Status of ''Conchiosaurus clavatus. Fieldiana Geology, New Series, Nr.&nbsp;34, 1996, doi:10.5962/bhl.title.2691.</ref> Iz srednjepoznega triasa so eni najbolj znanih in najpogostejših vrst dinozavrov srednje Evrope: ''Plateosaurus engelhardti'', zgodnji predstavnik ''[[Sauropodomorph|zavropodomorfa]]''. Nahajališče je na Heroldsbergu južno od [[Nürnberg]]a. Ostanke so tam prvič odkrili leta 1834, še preden so izumili ime ''dinozaver''. Druga pomembna najdba plateozavra je bila iz Ellingena. Veliko bolj znan je ''[[Praptič|arheópteriks]]'', verjetno prva ptica. Odkrili so ga v južni Frankovski Juri, med drugim na znamenitem fosilnem kraju Solnhofen. Poleg tega so v zelo drobnozrnatem, laminiranem lagunskem apnencu našli pterozavra ''Pterodactylus'' in različne koščene ribe kot tudi številne izjemno podrobne nevretenčarje, npr. pernate zvezde in [[Kačji pastirji|kačje pastirje]]. Eichstätt je drugo veliko in znano nahajališče fosilov v Solnhofnu, ki je na južnem robu Jure v Zgornji Bavarski. Najdeni so bili: praptič ali ''arheopteriks'', teropodi (dinozavri) – ''Compsognathus' in ''Juravenator''. V zgodovini [[paleontologija|paleontologije]] je znan zelo neprijeten dogodek v Frankovski: ponarejene fosile, znane kot ''Beringerjevi lažni kamni'' (''Würzburger Lügensteine'', tudi ''Beringersche Lügensteine''), je leta 1720 zdravnik in naravoslovec Johann Beringer za veliko denarja kupil v [[Würzburg]]u, jih potem opisal v monografiji skupaj z izvirnimi fosili z območja Würzburga. Ni povsem jasno, ali so bili Beringerjevi ponaredki dejansko zasajeni ali je bil odgovoren za goljufijo sam.<ref>Birgit Niebuhr: ''Wer hat hier gelogen? Die Würzburger Lügenstein-Affaire.'' Fossilien. Nr.&nbsp;1/2006, 2006, S.&nbsp;15–19 ([https://www.fossilien-journal.de/cms/red/download/Fo-2006-01-PalGes.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140913060827/https://www.fossilien-journal.de/cms/red/download/Fo-2006-01-PalGes.pdf |date=2014-09-13 }} | wayback=20140913060827 | text=PDF 886&nbsp;kB)</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina in antika === [[File:Staffelberg 2006-05-07.jpg|thumb|Keltska trdnjava Menosgada na Staffelbergu]] Fosilne najdbe kažejo, da je regijo naseljeval že primitivni človek, [[homo erectus]], v sredini [[ledena doba|ledene dobe]] pred približno 600.000 leti. Verjetno so najstarejše človeške ostanke v bavarskem delu Frankovske našli v jamskih ruševinah Hunas v Pommelsbrunnu v okrožju Nürnberg.<ref>[http://www.landschaftsmuseum.de/Seiten/Lexikon/Hunas.htm ''Die Höhlenruine von Hunas''], Archäologisches Lexikon, retrieved 17 June 2014.</ref> V pozni [[bronasta doba|bronasti dobi]] je bila regija verjetno le redko naseljena, saj so našli le nekaj ostankov iz plemenitih kovin.<ref>Hans-Peter Uenze, Claus-Michael Hüssen: ''Vor- und Frühgeschichte.'' In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3rd vol., 1st sub-vol.: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, str. 3–46, tu: str. 17ff.</ref> V naslednji [[železna doba|železni dobi]] (od približno 800 pr. n. št.) so [[Kelti]] osnovali prvo državo v regiji. V severni Frankovski so zgradili verigo gradišč kot obrambno črto proti Germaniji, ki je napadala s severa. Na Staffelbergu so zgradili močno naselje, za katero je [[Ptolemaj]] uporabljal ime ''oppidum Menosgada''.<ref>Josef Motschmann: ''Altenkunstadt - Heimat zwischen Kordigast und Main''. Gemeinde Altenkunstadt, Altenkunstadt, 2006, p. 10</ref> Na Gleichbergu je največji ohranjen ''[[oppidum|opidum]]'' v osrednji Nemčiji. S širjenjem Rima v prvem stoletju pr. n. št. in hkratnem prodoru [[Herminoni|elbskih germanskih ljudstev]] s severa je keltska kultura začela propadati. Južni del današnje Frankovske je kmalu postal del [[Rimski imperij|rimskega]] imperija, a je večina regije ostala [[Velika Germanija |svobodna Germanija]]. Sprva je Rim poskušal razširiti svoj neposredni vpliv daleč na severovzhod, dolgoročno pa se je germansko-rimska meja oblikovala proti jugozahodu.<ref>Peter Kolb, Ernst-Günter Krenig: ''Unterfränkische Geschichte. Von der germanischen Landnahme bis zum hohen Mittelalter.'', Vol. 1. Wurzburg, 1989; second edition: 1990, str. 27–37.</ref> [[File:Weißenburg Porta decumana1.jpg|thumb|lefts|1990 – Replika ''Porta decumana'', Biriciana]] Ko so vladali [[Domicijan]] (81–96), [[Trajan]] (98–117) in [[Hadrijan]] (117–138), je bil zgrajen [[retijski limes]] kot meja proti germanskim plemenom na severu. Ta obrambna črta je tekla po jugu Frankovske in opisala lok po vsej regiji, katere najsevernejša točka je bila na današnjem Gunzenhausnu. Da bi ga zaščitili, so Rimljani zgradili več utrdb, kot je Biriciana na Weißenburgu. Sredi 3. stoletja ni bilo več mogoče ohraniti meje in 250 pred našim štetjem so [[Alemani]] zasedli območja do Donave. Utrjeno naselje, kot je bil Gelbe Burg pri Dittenheimu, je nadzorovalo nova območja.<ref name="kraus2">Wilfried Menghin: ''Grundlegung: Das frühe Mittelalter''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3rd vol., 1st sub-vol.: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, pp. 47–69, here: p. 60</ref> Več takih [[utrdba|utrdb]] je bilo odkritih severno od nekdanjega limesa. Kateremu plemenu so pripadale, je znano za večino primerov. Verjetno pa so bile v glavnem last Alemanov in Jutungov, posebej na jugu.<ref name="Kraus1">Wilfried Menghin: ''Grundlegung: Das frühe Mittelalter''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3. Bd., 1. Teilbd: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, pp. 47–69, here: S. 55.</ref> Po drugi strani pa so se Burgundijci naselili na spodnjem in srednjem delu Majne. Zdi se, da so bila mnoga gradišča uničena najpozneje do 500 pred našim štetjem, razlogi niso povsem jasni, vendar bi lahko bili vpadi [[Huni|Hunov]], ki so sprožili veliko [[Preseljevanje ljudstev |preseljevanje narodov]]. V mnogih primerih so jih verjetno osvojili Franki, kar je pomenilo konec teh postojank. === Srednji vek === [[File:Grave Westheim.JPG|thumb|Frankovski grob bojevnika s srednjeveškega grobišča Westheim]] [[File:Duchy of the Franks around 800 (73213628).jpg|thumb|left|Vojvodina Frankovska okoli 800]] Franki so s svojimi zmagami nad Alemani in Turingijci v 6. stoletju osvojili sedanjo regijo Frankovsko. Po delitvi [[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]] je [[Vzhodnofrankovska država]] (latinsko ''regnum francorum orientalium'') nastala iz ozemlja škofij [[Mainz]], [[Worms]], [[Würzburg]] in [[Speyer]]. Pozneje je bila dodana še škofija [[Bamberg]]. V 7. stoletju so [[Slovani]] začeli naseljevati severovzhodne dele regije z vzhoda, saj je bilo območje današnje Zgornje Frankovske zelo redko poseljeno (Bavarska Slavika).<ref name="slawen">Franz-Joseph Schmale, Wilhelm Störmer: ''Die politische Entwicklung bis zur Eingliederung ins Merowingische Frankenreich''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, begr. von Max Spindler, 3rd vol., 1st sub-vol.: Geschichte Frankens bis zum Ausgang des 18. Jahrhunderts, re-published by Andreas Kraus, 3rd, revised edition, Munich, 1997, pp. 89–114, here: p. 80.</ref> Večina prebivalstva Frankovske so bili pogani tudi v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. Irski anglosaški menihi so v začetku 7. stoletja prvi širili krščansko vero. [[Sveti Kilijan]] skupaj s svojimi tovariši, svetim Kolmanom in svetim Totnanom velja za [[apostol]]e Frankov, ki so trpeli mučeništvo v Würzburgu v poznem 7. stoletju. [[Sveti Bonifacij]] je prinesel krščansko vero globoko v srce navadnega prebivalstva Frankovske.<ref>Friedrich Helmer: ''Bayern im Frankenreich (5. - 10. Jahrhundert)'', In: ''Politische Geschichte Bayerns'', published by the Haus der Bayerischen Geschichte as Issue 9 of the ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur'', pp. 4–6, here: p. 6</ref> {{glavni| Vojvodina Frankovska}} Sredi 9. stoletja je nastala vojvodina Frankovska iz enega od petih plemen ali matična vojvodina Vzhodnofrankovska država. Ozemlje matične vojvodine je bilo veliko večje od sodobne Frankovske in je zajemalo celotno današnjo deželo Hessen, severni Baden-Württemberg, južno Turingijo, velik del Porenja - Pfalške in dele frankovskih provinc na Bavarskem. Na zahodu se je raztezala do Speyerja, Mainza in Wormsa (zahodno od Rena) in celo vključevala [[Frankfurt ob Majni|Frankfurt]]. V začetku 10. stoletja so se [[Babenberžani]] in [[Konradini]] borili za oblast v Frankovski. Razdor je povzročil maščevanje Babenberžanov, ki so na koncu izgubili moč in posredno naredili Konradine za zmagovalce vzhodnofrankovske države. Okoli leta 906 je Konradu uspelo vzpostaviti vojvodsko hegemonijo nad Frankovsko. Ko pa se je leta 911 končala neposredna karolinška moška linija, je bil izvoljen nov skupni vzhodnofrankovski kralj kot Konrad I. Konrad je namenil Frankovsko svojemu bratu Eberhardu, ki naj bi jo podedoval po njem. Ko pa se je leta 938 uprl Otonu I., je bil odstavljen iz svoje vojvodine, ki je leta 939 ob Eberhardovi smrti razpadla v Zahodno ali Rensko Frankovsko (''Francia Rhenensis'') in Vzhodno Frankovsko (''Francia Orientalis''), ki je bila neposredno podrejena cesarju. Šele po tem je nekdanja ''Francia Orientalis'' postala v območju škofov iz Würzburga prava Frankovska, njeno ozemlje pa se je postopno zmanjšalo do njene sedanje velikosti. Prebivalci delov današnje zgornje in srednje Frankovske, ki niso bili pod nadzorom Würzburga, so se verjetno tudi sami šteli za Franke. Njihovo narečje se je prav gotovo razlikovalo od narečja prebivalcev Bavarske in Švabske.<ref name="francia orientalis2">Karten zur Geschichte Bayerns: Jutta Schumann / Dieter J. Weiß, in: Edel und Frei. Franken im Mittelalter, ed. by Wolfgang Jahn / Jutta Schumann / Evamaria Brockhoff, Augsburg, 2004 (Veröffentlichungen zur Bayerischen Geschichte und Kultur 47/04), pp. 174–176, Cat. No. 51. See [http://www.hdbg.eu/karten/karten_detail_60.php Haus der Bayerischen Geschichte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304040034/http://www.hdbg.eu/karten/karten_detail_60.php |date=2016-03-04 }}</ref> V primerjavi z drugimi matičnimi vojvodinami je Frankovska postala domovina in močno oporišče vzhodnofrankovskih in nemških kraljev, potem ko je umrl zadnji Oton (nemški cesarji [[Otoni]]) leta 1024. V visokem srednjem veku ni postala močna regionalna sila, kot so bile Saška, Bavarska in Švabska. Leta 1007 je pozneje kanonizirani Henrik II. ustanovil škofijo Bamberg in jo obdaril z bogatimi posestvi. [[Bamberg]] je postal pomembna [[Kraljeva pfalca |pfalca]] in pomembno središče cesarstva. Ker je del škofije Würzburg prav tako pripadel Bambergu, je Würzburg v zameno v fevd dobil več kraljevih posesti. [[File:Franken um 1250.jpg|thumb|Frankovska okoli 1200]] Od 12. stoletja je bil [[Nürnberški grad]] sedež grofije Nürnberg. Grofiji so od okoli 1190 dalje vladali Zollerni, frankovska veja poznejše družine Hohenzollern, ki je zagotavljala nemške cesarje 19. in 20. stoletja. Pod kraljem [[Konrad III. Nemški|Konradom III.]] [[Staufovci|Staufovcem]] in [[Friderik Barbarossa| Friderikom Barbarosso]] je Frankovska postala središče moči v cesarstvu. V obdobju [[Sveto rimsko cesarstvo#Medvladje|medvladja]] (1254–1273) so nekateri zemljiški knezi postajali vedno močnejši. V obdobju [[Rudolf I. Habsburški |Rudolfa Habsburškega]] je Frankovska spet igrala pomembno vlogo v monarhiji. Leta 1376 je bila ustanovljena Švabska liga mest, ki se ji je pridružilo več cesarskih mest Frankovske. V 13. stoletju je nastal [[tevtonski viteški red]], ki je prevzel Frankovsko leta 1209. Ustanovili so številne šole in bolnišnice in zgradili številne cerkve in gradove, v njih je bil rimskokatoliški vojaški red. Do leta 1789 so imel rezidenco v Ellingenu, nato pa je bila prenesena v današnji Bad Mergentheim. === Države naslednice Vzhodne Frankovske === Od 13. stoletja so med drugimi na ozemlju nekdanje vojvodine nastale države: {| |- || * Škofija Würzburg * Opatija Fulda * Grofija Abenberg * Grofija Henneberg * Grofija Hohenlohe * Grofija Lauffen || * Grofija Löwenstein * Grofija Rieneck * Grofija Truhendingen * Grofija Vaihingen * Grofija Wertheim * Grofija Wildberg || |} === Sodobna doba === [[File:Dankaerts-Historis-9308 - Franconia map.tiff||thumb|left|Zemljevid Frankovske, 1642]] [[File:Karte bauernkrieg3.jpg|thumb|Razširjenost uporov v kmečkih vojnah]] 2. julija 1500 je bilo cesarstvo, ko je vladal cesar [[Maksimilijan I. Habsburški |Maksimilijan I.]], v okviru cesarskega reformnega gibanja razdeljeno na cesarska okrožja (''Reichskreis''). Leta 1512 je nastalo Frankovsko okrožje, ki je bilo pomembna podlaga za skupno frankovsko identiteto, ki se čuti še danes. Frankovsko okrožje je bilo oblikovano v geografskih mejah današnje Frankovske. V poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku so cesarska okrožja močno prizadela kopico majhnih državic (''Kleinstaaterei'') v tej regiji Nemčije. V poznem srednjem veku je škofija Würzburg uporabljala ime vojvodina Frankovska, ko so bila cesarska okrožja. Leta 1559 je Frankovsko okrožje dobilo pristojnosti za kovanje denarja (''Münzaufsicht'') in leta 1572 je bilo edino okrožje z izdanim lastnim policijskim odlokom.<ref>Rudolf Endres: ''Der Fränkische Reichskreis'', In: ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur 29'', published by the Haus der Bayerischen Geschichte, Regensburg, 2003, p. 21, see [http://www.hdbg.eu/basis/pdfs/downloads/reichskreis1.pdf online version] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160611170705/http://www.hdbg.eu/basis/pdfs/downloads/reichskreis1.pdf |date=2016-06-11 }} (pdf)</ref><ref>Michael Henker: ''Bayern im Zeitalter von Reformation und Gegenreformation (16./17. Jahrhundert)'', In: ''Politische Geschichte Bayerns'', published by the Haus der Bayerischen Geschichte as Issue 9 of the ''Hefte zur Bayerischen Geschichte und Kultur'', pp. 14–17, here: p. 14</ref> Člani Frankovskega okrožja so bila cesarska mesta, knezoškofi, okrožje frankovskega tevtonskega reda in več grofij. Cesarski vitezi s svojimi majhnimi ozemlji, še posebej veliko jih je bilo v Frankovski, so zborovali zunaj okrožja in so do leta 1806 ustanovili Frankovsko viteško okrožje (''Fränkischer Ritterkreis''), sestavljeno iz šestih viteških kantonov. V 16. stoletju je bil ustanovljen kolegij frankovskih grofov za zastopanje interesov grofov v Frankovski. [[File:Trexelplan 1632.jpg|thumb|Del Wallensteinovega tabora okoli Zirndorfa in Alte Veste]] Frankovska je imela pomembno vlogo pri širjenju [[reformacija|reformacije]], ki jo je začel [[Martin Luther|Luter]], Nürnberg pa je eden od krajev, v katerih je Luter tiskal Biblijo. Večina drugih cesarskih mest in cesarskih vitezov je sprejela novo vero. Med protireformacijo se je več regij vrnilo v [[katolicizem]], vse več je bilo čarovniških procesov. Poleg luteranstva se je razširilo gibanje radikalnih reformistov – baptistov. Pomembni središči sta bili Königsberg in Nürnberg.<ref>GAMEO, Königsberg in Bayern (Freistaat Bayern, Germany),Christian Hege</ref> Leta 1525 je breme težkih obdavčitev in najemnin v kombinaciji z novimi, svobodomiselnimi idejami, podprtimi z reformacijskim gibanjem, sprožilo nemške kmečke vojne. Območje Würzburga je bilo še posebej prizadeto, saj so številne gradove in samostane požgali. Na koncu so bili upori zatrti in v naslednjih stoletjih so bili najnižji sloji družbe izključeni iz političnega delovanja. Od leta 1552 je mejni grof Albert Alkibiades poskušal prekiniti prevlado mogočnega cesarskega mesta Nürnberg in sekularizirati cerkvene posesti v drugi vojni mejne grofije<ref name="kraus61">Rudolf Endres: ''Von der Bildung des Fränkischen Reichskreises und dem Beginn der Reformation bis zum Augsburger Religionsfrieden von 1555''. In: Handbuch der Bayerischen Geschichte, ed. Max Spindler, 3 vols., 1 sub-vol: History of Franconia to the end of the 18th century, revised by Andreas Kraus, 3rd revised edition, Munich, 1997, pp. 451-472, here: p. 469</ref> ter ustvariti vojvodino, v kateri bi vladal. Velika območja Frankovske so bila na koncu opustošena, dokler ni kralj Ferdinand I. strmoglavil skupaj z več vojvodami in knezi Alberta. Leta 1608 so se reformirani knezi združili v tako imenovani protestantski zvezi v okviru cesarstva. V Frankovski sta bili grofiji Ansbach in Bayreuth, pa tudi cesarska mesta, del te zveze. Katoličani so se leta 1609 odzvali z nasprotno katoliško zvezo. Spori med dvema taboroma so privedli do [[tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]]. Sprva Frankovska ni sodelovala v vojni, čeprav so vojske večkrat prečkale njeno ozemlje. Leta 1631 so švedski vojaki pod vodstvom Gustava Adolfa napredovali v Frankovsko in poleti 1632 ustanovili velik tabor v bližini Nürnberga. Švedi so izgubili v bitki pri Alte Veste proti Wallensteinovim vojakom in se na koncu umaknili. Frankovska je postala ena najrevnejših regij v cesarstvu in izgubila svoj politični pomen. Med vojno je približno polovica lokalnega prebivalstva izgubila življenje. Za nadomestitev teh izgub so okoli 150.000 razseljenih protestantov naselili na protestantskih območjih skupno z avstrijskimi izgnanci.<ref>[https://www.br.de/fernsehen/bayerisches-fernsehen/sendungen/frankenschau/exulanten-oesterreich-franken-100.html ''Aus Österreich vertrieben: Glaubensflüchtlinge in Franken''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141204100030/https://www.br.de/fernsehen/bayerisches-fernsehen/sendungen/frankenschau/exulanten-oesterreich-franken-100.html |date=2014-12-04 }}, br.de, Bayerischer Rundfunk, retrieved 7 June 2014.</ref> [[File:Fraenkischer Reichskreis.png|thumb|Frankovsko cesarsko okrožje leta 1789]] Frankovska se ni nikoli razvila v enotno teritorialno državo, saj je mozaik majhnih držav (''Kleinstaaterei'') preživel srednji vek in trajal do 18. stoletja. Frankovsko cesarsko okrožje je imelo pomembno nalogo pri ohranjanju miru, preprečevanju zlorab, skrbelo je za odpravo vojne škode, imelo je tudi urejevalno vlogo v regiji do konca Svetega rimskega cesarstva. Do vojne za [[Španska nasledstvena vojna |špansko nasledstvo]] je krog postal skoraj neodvisna organizacija in se je pridružil velikemu zavezništvu proti [[Ludvik XIV. Francoski |Ludviku XIV.]] skoraj kot samostojna država. Razvilo je tudi zgodnjo obliko socialne države in med 16. in 17. stoletjem igralo pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni. Po odstopu mejnega grofa Karla Aleksandra leta 1792 so bili nekdanji mejni grofiji Ansbach in Bayreuth pripojeni k Prusiji. Karl Avgust Freiherr von Hardenberg je bil imenovan za guvernerja teh območij. Večina sodobne Frankovske je postala del Bavarske leta 1803 zahvaljujoč Bavarski zvezi z Napoleonom. Kulturno se v marsičem razlikuje od Bavarske. Starodavno ime je leta 1837 obudil Ludvik I. Bavarski. Leta 1803 je [[Kraljevina Bavarska]], nastala leta 1805, ki se je po oklevanju vključila v Napoleonovo rensko zvezo v skladu z ''Reichsdeputationshauptschluss'', dobila velik del Frankovske (za nadaljevanje glej članek [[Kraljevina Bavarska]]). == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Andert, Reinhold. ''Der fränkische Reiter.'' Dingsda-Verlag Querfurt, Leipzig, 2006, ISBN 3-928498-92-4. * Beckstein, Günther (text) and Erich Weiß (photographs). ''Franken, Mein Franken - Impressionen aus meiner Heimat.'' Bamberg, 2009, ISBN 978-3-936897-61-6. * Bernet, Claus. ''Himmlisches Franken.'' Norderstedt, 2012, ISBN 978-3-8482-3041-9. * Blessing, Werner K. and Dieter Weiß (eds.): ''Franken. Vorstellung und Wirklichkeit in der Geschichte.'' (= ''Franconia.'' Appendices to the Yearbook for Franconian State Research, Vol. 1), Neustadt (Aisch), 2003. * Bogner, Franz X. ''Franken aus der Luft.'' Stürtz-Verlag Wurzburg, 2008, ISBN 978-3-8003-1913-8. * Bogner, Franz X. ''Oberfranken aus der Luft.'' Ellwanger-Verlag, 128 pages. Bayreuth, 2011, ISBN 978-3-925361-95-1. * Bötzinger, Martin. ''Leben und Leiden während des Dreißigjährigen Krieges in Thüringen und Franken.'' Langensalza, ²1997, ISBN 3-929000-39-3. * Norman Cantor. ''The Civilization of the Middle Ages''. 1993. ISBN 0-06-017033-6. * Elkar, Rainer S. ''Geschichtslandschaft Franken - wohlbestelltes Feld mit Lücken''. In: Jahrbuch für Regionalgeschichte 23 (2005), pp.&nbsp;145–158. * Fischer,Berndt. ''Naturerlebnis Franken. Streifzüge durch eine Seelenlandschaft.'' Buch & Kunstverlag Oberpfalz, Amberg, 2001, ISBN 3-924350-91-4. * Nestmeyer, Ralf: ''Franken. Ein Reisehandbuch.'' Michael-Müller-Verlag, Erlangen, 2013, ISBN 978-3-89953-775-8. * Peters, Michael. ''Geschichte Frankens. Vom Ausgang der Antike bis zum Ende des Alten Reiches.'' Katz Verlag, 2007, ISBN 978-3-938047-31-6 (c.f. [https://www.kbl.badw-muenchen.de/zblg-online/rezension_1228.html review]). * Petersohn, Jürgen. ''Franken im Mittelalter. Identität und Profil im Spiegel von Bewußtsein und Vorstellung.'' (Vorträge und Forschungen, Sonderband 51), Ostfildern, 2008 (c.f. [https://www.kbl.badw-muenchen.de/zblg-online/rezension_1299.html the review]). * Timothy Reuter. ''Germany in the Early Middle Ages 800–1056''. New York: Longman, 1991. ISBN 0-582-49034-0. * Scherzer, Conrad. ''Franken, Land, Volk, Geschichte und Wirtschaft.'' Verlag Nürnberger Presse Drexel, Merkel & Co., Nuremberg, 1955, {{OCLC|451342119}}. * Schiener, Anna. ''Kleine Geschichte Frankens.'' Verlag Friedrich Pustet, Regensburg, 2008, ISBN 978-3-7917-2131-6. * Stützel, Ada. ''100 berühmte Franken.'' Sutton Verlag, Erfurt, 2007, ISBN 978-3-86680-118-9. * Wüst, Wolfgang (ed.): ''Frankens Städte und Territorien als Kulturdrehscheibe. Kommunikation in der Mitte Deutschlands.'' Interdisciplinary conference 29 to 30 September 2006 in Weißenburg i. Bayern (Mittelfränkische Studien 19) Ansbach, 2008, ISBN 978-3-87707-713-9. ==Zunanje povezave== {{commons category|Franconia}} {{wikivoyage|Franconia}} * [http://www.bezirk-unterfranken.de/ Bezirk of Lower Franconia] * [http://www.regierung.unterfranken.bayern.de Government of Lower Franconia] * [http://www.bezirk-mittelfranken.de Bezirk of Middle Franconia] * [http://www.regierung.mittelfranken.bayern.de Government of Middle Franconia] * [http://www.bezirk-oberfranken.de Bezirk of Upper Franconia] * [http://www.regierung.oberfranken.bayern.de Government of Upper Franconia] English pages available * [http://www.regionalverband-heilbronn-franken.de The Baden-Württemberg region of Heilbronn-Franken] * [http://www.tacitus.nu/historical-atlas/regents/germany/franconia.htm Dukes of Franconia] * [http://www.picturechoice.org/franconia/index.html Franconia images] {{Coord|49.816|10.865|display=title}} [[Kategorija:Franki]] [[Kategorija:Zgodovina Bavarske]] {{normativna kontrola}} oat8pimyy8bsepo81kmiye35gk21zkv 0 431242 6708994 6401468 2026-07-09T18:40:31Z BorStu 184427 URL in povezavo - sklic 6708994 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Barbka Lipovšek - Ščetinin''', [[Slovenci|slovenska]] [[alpinistka]], * [[4. julij]] [[1941]], † [[19. maj]] [[1975]]. Leta 1965 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] »za alpinistične dosežke«, leta 1963 srebrni, leta 1971 pa zlati znak [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]].<ref>{{navedi splet |url=https://gore-ljudje.net/novosti/barbka-lipovsek-scetinin-1941-1975/ |title=Barbka Lipovšek - Ščetinin (1941-1975) |accessdate=4. julij 2026 |date=4. julij 2026 |work=gore-ljudje.net |archive-date=2026-04-06 |archive-url=https://gore-ljudje.net/novosti/barbka-lipovsek-scetinin-1941-1975/ |url-status=live |website=gore-ljudje.net|publisher=G-L|last=BŠ}}</ref> Njen oče je bil [[Marijan Lipovšek]], mož pa alpinist [[Peter Ščetinin]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih alpinistov]] {{normativna kontrola}} {{škrbina o alpinistu}} {{DEFAULTSORT:Lipovšek, Barbka}} [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] j7ufpc13ty68dk1q24q5qq1vyh2dhjv 0 441464 6708830 6708735 2026-07-09T12:39:58Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6708830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] p1x7mpdsz4lnp953sel5xw92awfww05 6708849 6708830 2026-07-09T13:15:34Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6708849 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] nrxliehn1mb3hj76wcj6ngjbq1zou0h 6709111 6708849 2026-07-10T07:42:32Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6709111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Kar je res, je res'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Faraoni, Andrea Flego)</small> - Faraoni <small>(1. nagrada občinstva)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] dju8sihwh6f3idpbrbokcgix5oasyuy 6709114 6709111 2026-07-10T07:45:31Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6709114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Besedilopisec|pisec besedil]] za [[Pop glasba|popevke]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * 16. oktober 1950, [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Kar je res, je res'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Faraoni, Andrea Flego)</small> - Faraoni <small>(1. nagrada občinstva)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Pijem kar tako'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Enzo Hrovatin)</small> - Faraoni <small>(3. nagrada občinstva)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] r758krf04jeu47molx66v24uftbidt2 0 455705 6708874 6555840 2026-07-09T14:18:05Z Ljuba24b 92351 /* Monastičnost */ np 6708874 wikitext text/x-wiki [[File:Maria Lach 02.jpg|thumb|upright=1.5| [[Opatija Maria Laach]], Nemčija]] [[File:Tum kolegiata 2-2.JPG|thumb|upright=1.5|Samostanska cerkev Tum, Poljska]] [[File:LessayAbbaye3.JPG|thumb|upright=1.5|[Samostan v Lessayu, Normandija, Francija.(Okno s krogovičjem na levi strani stavbe kaže da jedro izvira iz gotskega obdobja)]] [[File:Wartburg2004.JPG|thumb|300px|Močno obnovljen romanski [[grad Wartburg]] daje vtis, kako se je morda pojavil v 12. in 13. stoletju]] [[File:Piazza della Cisterna, San Gimignano, May 2009-2.jpg|thumb|300px|Srednjeveške stavbe, ki obdajajo [[Piazza della Cisterna]] v [[San Gimignano|San Gimignanu]], vključujejo romansko stavbo z bankomatom, ki je postavljen v njen portal.]] '''Romanska arhitektura''' je arhitekturni slog [[srednji vek|srednjeveške]] Evrope, za katerega so značilni polkrožni [[lok (arhitektura)|lok]]i. Za začetek romanskega sloga ni soglasja, so predlogi, ki segajo od 6. do 11. stoletja, ta kasnejši datum je najpogostejši. V 12. stoletju se je razvil v [[gotska arhitektura|gotski slog]], zaznamovan s koničastimi loki. Primeri romanske arhitekture so na celotnem kontinentu, zaradi česar je to prvi panevropski arhitekturni slog od [[rimska arhitektura|rimske arhitekture]]. Romanski slog v Angliji se tradicionalno imenuje [[normanska arhitektura]]. Kombinacija značilnosti starih rimskih in [[bizantinska arhitektura|bizantinskih]] stavb ter drugih krajevnih tradicij je romanska arhitektura znana po svoji masivni kakovosti, debelih stenah, krožnih lokih, čvrstih stebrih, sodčkastih obokih, velikih stolpih in okrasnih arkadah. Vsaka stavba ima jasno opredeljene oblike, pogosto zelo pravokotnega, simetričnega tlorisa; celoten videz je poenostavljen v primerjavi z gotskimi stavbami, ki naj bi jih nasledile. Slog je mogoče najti po vsej Evropi, kljub regionalnim značilnostim in različnim materialom. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko [[grad]]ov, ki pa jih [[cerkev (zgradba)|cerkve]] močno presegajo. Najpomembnejše so velike [[samostan]]ske cerkve, od katerih mnoge še vedno stojijo bolj ali manj popolne in so pogosto še v uporabi.<ref name=BF>Bannister Fletcher, ''A History of Architecture on the Comparative Method''.</ref> Ogromno število cerkva, zgrajenih v romanskem obdobju, je nasledilo še bolj obremenjeno obdobje gotske arhitekture, ki je deloma ali v celoti predelala večino romanskih cerkva v bogatih območjih, kot sta [[Anglija]] in [[Portugalska]]. Največje skupine romanskih ohranjenih so na območjih, ki so bila v naslednjih obdobjih manj uspešna, vključno z deli južne Francije, podeželske Španije in podeželske Italije. Ohranjene neokrnjene romanske posvetne hiše in palače ter domače četrti samostanov so veliko redkejše, vendar so te uporabljene in prilagojene značilnosti, ki jih najdemo v cerkvenih zgradbah, na domači ravni. == Definicija == V skladu z Oxfordskim angleškim slovarjem beseda ''Romanesque'' pomeni 'pot iz rimskega' in je bila prvič uporabljena v angleščini, da bi označila tiste, ki se zdaj imenujejo romanski jeziki (prvi citirani 1715). Francoski izraz ''romane'' je v arhitekturnem pomenu najprej uporabil [[arheolog]] Charles de Gerville v pismu z dne 18. decembra 1818 Augusteu Le Prévostu, kjer mu opiše, kaj on vidi kot razvrednotenje rimske arhitekture. {{#tag:ref|Včasih sem vam govoril o romanski arhitekturi. To je moja beseda, ki sem jo izumil (mislim, da uspešno), da bi nadomestil nepomembne saksonske in normanske besede. Vsi se strinjajo, da je ta arhitektura, težka in groba, ''opus romanum'', ki ga naši nesramni predniki zaporedoma denaturirajo ali degradirajo. Tudi iz oslabljenega latinskega jezika je nastal ta romanski jezik, katerega izvor in degradacija imata toliko podobnosti z izvorom in napredkom arhitekture. Povejte mi, prosim, da je bilo moje ime ''Roman (esque) '' izumljeno z uspehom.<ref>[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k5732066w/f301 Gidon 1934, p. 285-286]</ref><ref>{{cite journal|last=Gidon|first= Ferdinand|title=L’invention de l’expression architecture romane par Gerville (1818) d’après quelques lettres de Gerville à Le Prévost|journal=Bulletin de la Société des antiquaires de Normandie|year= 1934|volume=42|pages= 268–288|language=fr|url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k5732066w/f284}}</ref> prijatelj Arcisse de Caumont je sprejel oznako 'romanski', da bi opisal 'degradirano' evropsko arhitekturo od 5. do 13. stoletja, v svojem ''Essai sur l'architecture religieuse du moyen-âge, particulicrement en Normandie''<ref>{{cite journal|last=de Caumont|first=Arcisse|title=Essai sur l'architecture religieuse du moyen-âge, particulièrement en Normandie|journal=Mémoires de la Société des antiquaires de Normandie|date=8 May 1824|pages=535–677|url=https://books.google.com/books?id=AZAFAAAAQAAJ&pg=PA535&lpg=PA535#v=onepage&q&f=false|accessdate=2012-06-24|authorlink=|publisher=Mancel|language=fr}}</ref>, v času, ko dejanski datumi mnogih opisanih stavb niso bili ugotovljeni<ref>{{cite journal|last=Williams|first=Elizabeth|title=The Perception of Romanesque Art in the Romantic Period: Archaeological Attitudes in France in the 1820s and 1830s|journal=Forum for Modern Language Studies|date=1 January 1985|volume=XXI|issue=4|pages=303–321|doi=10.1093/fmls/XXI.4.303}}</ref><ref name=JeanH>Jean Hubert, ''Romanesque Art''.</ref><ref>Date from Hartmann-Virnich, as below</ref>: {{citatni blok|Ime ''Romanski (esque)'', ki ga dajemo tej arhitekturi, ki bi moralo biti univerzalno, saj je povsod enaka in z majhnimi lokalnimi razlikami, ima tudi zaslugo, da nakazuje njen izvor in ni nova, ker se že uporablja za opis romanskega jezika v istem obdobju. Romanski jezik je degeneriran latinski jezik. Romanska arhitektura je razvrednotena rimska arhitektura.<ref>de Caumont 1824, p. 550</ref> }} Prva uporaba v objavljenem delu je v raziskavi o začetku in vplivu gotske arhitekture Williama Gunna (London 1819). To besedo je uporabil Gunn, da bi opisal slog, ki je bil prepoznaven za srednji vek in napovedal gotiko, vendar je ohranil zaokrožen rimski lok in tako se je zdel kot nadaljevanje rimske tradicije gradnje. Ta izraz se zdaj uporablja za bolj omejeno obdobje od poznega 10. do 12. stoletja. Izraz ''[[Predromanska umetnost|predromanika]]'' se včasih uporablja za arhitekturo v Nemčiji [[karolinška arhitektura|karolinških]] in [[otonska arhitektura|otonskih]] obdobij ter vizikotskih, mozarabskih in asturijskih konstrukcij med 8. in 10. stoletjem na Iberskem polotoku, medtem ko se ''[[prva romanika]]'' uporablja za stavbe na severu Italije in Španije ter dele Francije, ki imajo romansko podobo, vendar so v preteklosti vplivali na [[Cluny (opatija)|opatijo Cluny]]. <gallery> File:Viu_de_Llevata,_Alta_Ribagorça._Església_de_Sta._Maria_(A-SiT_D9236).jpg|Portal cerkve svete Marije, Viu de Llevata, Katalonija, Španija File:Voûte_en_berceau_Conques.JPG|Obok samostanske cerkve Saint Foy, Conques, Francija File:Rooma 2006 047.jpg|Križni hodnik, [[bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim]] File:Ang cath c1.JPG|Zvonik stolnice v Angoulême, Charente, Francija Tomè14.JPG|Okno in lombardski trak na rotundi San Tomè, Almenno San Bartolomeo, Lombardija </gallery> == Obseg == Stavbe vseh vrst so bile zgrajene v romanskem slogu, z dokazi o preprostih domačih zgradbah, elegantnih mestnih hišah, velikih palačah, poslovnih prostorih, civilnih stavbah, gradovih, mestnih obzidjih, mostovih, vaških cerkvah, samostanskih cerkva in samostanih in velikih stolnicah. Od teh vrst stavb so najbolj redke domače in poslovne, v Združenem kraljestvu je le peščica ohranjenih, več skupin je v Franciji, izolirane stavbe po vsej Evropi in daleč največje število, pogosto neznano in spremenjeno skozi stoletja, v Italiji. Obstaja veliko gradov, katerih temelji so iz obdobja romanike. Večina je bila bistveno spremenjena in mnogi so v ruševinah. Daleč največ ohranjenih romanskih stavb so cerkve. Te segajo od majhnih [[kapela|kapelic]] do velikih [[stolnica|stolnic]]. Kljub temu, da so bile mnoge razširjene in spremenjene v različnih slogih, veliko število ostaja v bistvu nedotaknjena ali obnovljena z občutkom, kar kaže na obliko, značaj in okrasitev romanske cerkvene arhitekture.<ref name=Romanesque>Rolf Toman, ''Romanesque: Architecture, Sculpture, Painting''</ref> <gallery> File:Cieszyn 9891 crop.JPG|Rotunda svetega Nikolaja v Cieszynu, Poljska File:Poreč064.jpg|alt= Majhna trinadstropna kamnita hiša z zunanjim kamnitim stopniščem v prvem nadstropju in lesenim balkonom okrog zgornjega nadstropja |Romanska hiša v Poreču, Hrvaška File:Palazzo Comunale Massa Marittima crop.JPG|alt=Vpadljiva štirinadstropna kamnita stavba z obzidjem in vrstami dvojnih oken, ki gledajo na mestni trg.|Mestna hiša v Massa Marittima, Italija File:Lebeny-churche1.jpg|alt= Fasada visoke sive cerkve s parom stolpov in enim okrašenim vhodom|Samostanska cerkev svetega Jakoba, Lebeny, Madžarska (1208) File:Conisbrough Castle keep - geograph.org.uk - 922015 crop.JPG|alt= Krožni grajski stolp z ogromnimi oporniki. Obstaja nekaj oken in vhod v zgornjem nadstropju, doseže pa ga sodobno stopnišče|Bivalno-stanovanjski stolp gradu Conisbrough, Anglija. </gallery> == Zgodovina == === Izvor === Romanska arhitektura je bila prvi posebni slog, ki se je razširil po Evropi od [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. S propadom Rima so se v zahodni Evropi do konca ohranile metode gradnje rimskih zgradb, kjer so zaporedni merovinški, karolinški in otonski arhitekti še naprej gradili velike kamnite zgradbe, kot so samostanske cerkve in palače. V bolj severnih državah rimske stavbe in tehnike niso bile nikoli sprejete, razen za uradne zgradbe, v Skandinaviji pa niso bile znane. Čeprav se je uporaba krožnega loka nadaljevala, so se izgubile inženirske spretnosti, potrebne za obok velikih prostorov in izgradnja velikih kupol. Prišlo je do izgube slogovne kontinuitete, ki je bila še posebej očitna v upadanju formalnega besednjaka klasičnega reda. V Rimu se je nekaj velikih [[Konstantin I. Veliki|konstantinovih]] [[bazilika (zgradba)|bazilik]] še naprej uporabljalo kot navdih kasnejšim graditeljem. Nekatere tradicije rimske arhitekture so preživele tudi v bizantinski arhitekturi z osmerokotno bizantinsko baziliko San Vitale v Raveni iz 6. stoletja, ki je bila navdih za največjo zgradbo mračnega obdobja v Evropi, [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinsko kapelo]] cesarja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v [[Aachen|Aachnu]] v Nemčiji, zgrajena okoli leta 800.<ref name=HG>Helen Gardner, ''Art through the Ages''.</ref> Kmalu po Palatinski kapeli je nastal izjemen švicarski rokopis iz 9. stoletja, znan kot ''St. Galler Klosterplan'' »[[Načrt samostana svetega Galla]]«, ki prikazuje zelo podroben načrt samostanskega kompleksa z vsemi različnimi samostanskimi stavbami in njihovimi funkcijami. Največja stavba je cerkev, katere načrt je izrazito germanski, z [[apsida|apsido]] na obeh koncih, ureditev, ki na splošno ni vidna drugje. Druga značilnost cerkve so njeni pravilni proporci, kvadratni tloris križiščnega stolpa, ki zagotavlja modul za preostanek tlorisa. Te značilnosti je mogoče videti na protoromanski [[Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim|cerkvi svetega Mihaela]] v [[Hildesheim]]u, 1001–1030. Arhitektura romanskega sloga se je razvijala sočasno na severu Italije, delih Francije in na Iberskem polotoku v 10. stoletju in pred poznejšim vplivom opatije Cluny. Za slog, ki se včasih imenuje 'prva romanika' ali '[[lombardska arhitektura|lombardska romanika]]', so značilni debeli zidovi, pomanjkanje kiparskega okrasa in prisotnost ritmičnih okrasnih lokov, znanih kot Lombardski trak. <gallery> File:Santa Maria del Naranco 2 crop.JPG|[[Santa Maria del Naranco]], [[Oviedo]], Španija, leto 848. Zgrajena kot palača za Ramira I. Asturijskega. File:Santa Maria in Cosmedin-templom belso.jpg|[[Santa Maria in Cosmedin]], Rim (8.– zgodnje 12. stoletje) ima bazilikalni tloris in ponovno uporabljene rimske stebre. File:Aachener1723aDom.jpg|[[Palatinska kapela, Aachen]], 9. stoletje, model v bizantinski cerkvi [[Bazilika San Vitale|San Vitale]], Ravena File:Hildesheim-St Michaels Church.interior.01.JPG|Notranjost svetega Mihaela, Hildesheim, (1001–1031) z izmenjavajočimi [[slop]]i in stebri in lesen pobarvan strop iz 13. stoletja File:Bundesarchiv B 145 Bild-F078941-0014, Hildesheim, Michaeliskirche.jpg|alt= Zunanjost iste cerkve kaže kratek kvadratni stolp s koničasto kovinsko streho nad križiščem in majhen okrogel stolp na koncu transepta.|[[Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim]] ima podobne značilnosti kot za načrt cerkve svetega Galla. </gallery> === Politike === Karla Velikega je kronal papež v stari baziliki sv. Petra na božični dan leta 800, da bi ponovno vzpostavil stari rimski imperij. Politični nasledniki Karla Velikega so še naprej vladali večjemu delu Evrope, s postopnim nastankom ločenih političnih držav, ki so se na koncu zvarile v narode, bodisi zaradi zvestobe ali poraza, kot je nemško kraljestvo, iz katerega je nastalo [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Vdor v Anglijo, ki ga je leta 1066 izvedel [[Viljem Osvajalec|normanski vojvoda Viljem]], je povzročil gradnjo tako gradov kot cerkva, ki so okrepile navzočnost [[Normani|Normanov]]. Več pomembnih cerkva, ki so bile zgrajene v tem času, so vladarji ustanovili kot sedeže vladarske in verske moči ali kraje kronanja in pokopa. Med njimi so [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]], [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnica v Speyerju]] in [[Westminstrska opatija]] (kjer še vedno nekaj ostankov normanske cerkve). V času, ko so preostale arhitekturne strukture rimskega cesarstva propadale in se je veliko znanja in tehnologije izgubilo, se je gradnja zidanih kupol in rezbarjenje dekorativnih arhitekturnih podrobnosti nadaljevalo, čeprav se je močno spremenil slog od padca Rima, v trajanju [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Cerkve iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in Vzhodne Evrope so močno vplivale na arhitekturo določenih mest, zlasti zaradi trgovine in [[Križarske vojne|križarskih vojn]]. Najpomembnejša zgradba, ki to dokazuje, je [[Stolnica svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]] v [[Benetke|Benetkah]], vendar je veliko manj znanih primerov, zlasti v Franciji, kot sta [[Stolnica sv. Fronta, Périgueux|stolnica svetega Fronta]], Périgueux in [[Stolnica v Angoulême]].<ref name=OME>George Holmes, ed. ''The Oxford History of Medieval Europe''.</ref> Velik del Evrope je prizadel [[fevdalizem]], v katerem so kmetje imeli v posesti zemljo lokalnih posestnikov, ki so jo obdelovali v zameno za vojaško službo. Posledica tega je bila, da so jih lahko pozvali, ne samo za lokalne in regionalne vojne, ampak bi morali sledili svojemu gospodarju in potovati po Evropi do križarskih vojn, če bi to morali storiti. Križarska vojna, leta 1095–1270, je povzročila zelo veliko gibanje ljudi in z njimi idej in trgovskih veščin, zlasti tistih, ki so sodelovali pri gradnji utrdb in obdelavi kovin, potrebnih za orožje, kar je veljalo tudi za opremljanje in dekoracijo stavb. Nenehno gibanje ljudi, vladarjev, plemičev, škofov, opatov, obrtnikov in kmetov je bil kljub regionalnim razlikam pomemben dejavnik pri ustvarjanju homogenosti pri gradnji in prepoznavnem romanskem slogu. Po karolinškem obdobju je bilo življenje na splošno manj varno. Posledica tega je bila gradnja gradov na strateških točkah, od katerih jih je bilo veliko zgrajenih kot utrdbe Normanov, potomcev [[Vikingi|Vikingov]], ki so leta 911 pod [[Rollo]]m vstopili v severno Francijo. Politične borbe so povzročile tudi utrditev številnih mest ali rekonstrukcijo in krepitev obzidja, ki je ostalo iz rimskega obdobja. Ena najbolj opaznih utrdb je mesto [[Carcassonne]]. Zaprtje mest je prineslo pomanjkanje življenjskega prostora znotraj obzidja, zaradi česar je nastal slog mestne hiše, ki je bil visok in ozek, pogosto obkrožen s skupnimi dvorišči, kot je bil [[San Gimignano]] v [[Toskana|Toskani]].<ref name=Toman1>Rolf Toman, pp. 114-117</ref><ref>Copplestone, pp.188-89</ref> V Nemčiji so sveti rimski cesarji na strateških točkah in na trgovskih poteh zgradili več rezidenc, utrjenih, v bistvu palač, ne pa gradov. [[Kraljeva pfalca, Goslar|Cesarsko palačo]] v [[Goslar]]ju (obnovljeno v 19. stoletju) sta v začetku 11. stoletja zgradila [[Oton III.]] in [[Henrik III. Nemški|Henrik III.]], ker je palačo v Gelnhausnu uničil [[Friderik I. Barbarossa]] pred letom 1170.<ref name=Toman2>Rolf Toman, pp. 70-73</ref> Gibanje ljudi in vojske je prineslo tudi gradnjo mostov, od katerih so nekateri ohranjeni, vključno z mostom iz 12. stoletja pri [[Besalú]]ju v [[Katalonija|Kataloniji]], iz 11. stoletja Puente La Reina v Navarri in [[Avignonski most|Pont-Saint-Bénézet]] v Avignonu.<ref>Rolf Toman, pp. 18, 177, 188</ref> <gallery> File:London Tower (1).JPG|alt=Velik kvadratni stolp iz sivega kamna je viden onkraj utrdb na robu reke.|[[Tower of London]] (1078). Viljem Osvajalec je zgradil osrednji ''Beli stolp'' kot svojo utrdbo in prebivališče. File:Speyer---Cathedral---South-View---(Gentry).jpg|alt= Ogromna stolnica iz rdečega kamna z zelenimi bakrenimi strehami, ima dva visoka stolpa, ki objemata osmerokotno kupolo.|[[Stolnica v Speyerju]], ki jo je leta 1030 začel Konrad II, sveti rimski cesar, kot izraz cesarske moči in arhitekturne inovacije File:Erice castle.jpg|alt= Grad z visokim ozkim stolpom in obkrožen z obzidjem se razteza ob robu pečine, prekrite z drevesi in palmami.|Castello di Venere, Erice (12.-13. st.), je eden izmed mnogih, ki so ga zgradili Normani na Siciliji v Italiji. File:San Gimignano.JPG|alt= Pogled na mestece na vrhu hriba, obdano z drevesi in vinogradi. Med gosto zapakiranimi hišami se dviguje osem visokih kvadratnih stolpov.|Mnoga mesta, kot je San Gimignano, so bila obdana z obzidjem, kar je povzročilo stiskanje in gradnjo stolpov. File:Great Hall, Oakham Castle - geograph.org.uk - 92787.jpg|alt=A tidy building like a large barn, of red brick with long sloping roofs, dormer windows and a low arched doorway.|Velika dvorana gradu Oakham, Anglija, nekoč utrjeni del gradu normanskega barona. File:Krak des chevaliers15(js).jpg|alt=An enormous castle with encircling walls, on a rise in barren country with distant mountains.|Križarski grad, [[Krak des Chevaliers]], Sirija, je bil v glavnem zgrajen v tem obdobju, z zunanjim obzidjem zgrajenim kasneje. </gallery> === Religija === V Evropi je konec 11. in 12. stoletja prišlo do izjemne rasti števila cerkva. Veliko teh stavb, velikih in majhnih, ostaja, nekatere skoraj nedotaknjene, druge pa so se v kasnejših stoletjih skoraj spremenile. Vključujejo številne zelo znane cerkve, kot so [[bazilika svete Marije v Cosmedinu]] v Rimu, [[Baptisterij svetega Janeza, Firence|krstilnica]] v [[Firence|Firencah]] in [[bazilika san Zeno, Verona|bazilika San Zeno]] v [[Verona|Veroni]]. V Franciji iz tega obdobja izvirajo znamenite opatije Aux Dames in Les Hommes v Caenu in [[Mont Saint-Michel]] ter samostani romarske poti v [[Santiago de Compostela]]. Mnoge stolnice so bile ustanovljene že v tistem času, druge pa so se začele kot samostanske cerkve in kasneje postale stolnice. V Angliji večina stolnic temelji v tem obdobju, razen [[Stolnica v Salisburyju|Salisburyja]], kjer so se menihi preselili iz normanske cerkve v [[Old Sarum]], in več njih, kot je [[Canterburyjska stolnica|Canterbury]], ki so bile rekonstruirane na mestu saksonskih cerkva.<ref name=JH>John Harvey, ''English Cathedrals''</ref> V Španiji je najbolj znana cerkev tega obdobja Santiago de Compostela. V Nemčiji so bili ob [[Ren]]u in njegovih pritokih številni romanski samostani, predvsem [[Mainz]], [[Worms]], [[Speyer]] in [[Bamberg]]. V [[Köln]]u, tedaj največjem mestu severno od Alp, je ohranjena zelo pomembna skupina velikih mestnih cerkva. V času, ko se je v Evropi širilo meniško življenje, so se na Škotskem, v Skandinaviji, na Poljskem, Madžarskem, Siciliji, v Srbiji in Tuniziji pojavile romanske cerkve. V križarskih kraljestvih je bilo zgrajenih več pomembnih romanskih cerkva.<ref name=Toman>Rolf Toman, ''Romanesque''.</ref><ref>{{navedi splet |title = Architecture |publisher = National Tourism Organisation of Serbia |url = http://t1.sw4i.com/cms/item/info/en/architecture.html |accessdate = 2007-09-28 |url-status=dead |archiveurl = https://archive.today/20070522174032/http://t1.sw4i.com/cms/item/info/en/architecture.html |archivedate = 2007-05-22 |df = }}</ref> ==== Monastičnost ==== Sistem meniškega reda, v katerem verniki postajajo člani reda, s skupnimi vezmi in skupnim redom, ki živijo v medsebojno odvisni skupnosti, ne pa kot skupina puščavnikov, ki živijo v bližini, ampak v bistvu ločeni, je ustanovil menih [[Benedikt Nursijski|Benedikt]]. 6. stoletja. [[Benediktinci|Benediktinski]] samostani so se za Italijo razširili po vsej Evropi in so bili vedno daleč najštevilnejši v Angliji. Sledil je [[Gregorijanska reforma|clunijski red]], [[cistercijani]], [[kartuzijani]] in [[avguštinci]]. V času križarskih vojn so bili ustanovljeni vojaški redi [[Malteški viteški red|vitezov hospitalcev]] in vitezov [[Templjarji|templjarjev]]. Velik vir moči v Evropi so bili samostani, ki so včasih delovali tudi kot stolnice in katedrale, ki so imele telesa posvetnih duhovnikov, ki so pogosto živeli v skupnosti. Škofje in opati pomembnih samostanov so živeli in delovali kot knezi. Samostani so bili glavni sedeži učenja vseh vrst. Benedikt je naročil, da se v samostanih poučujejo in izvajajo vse umetnosti. Znotraj samostanov so se knjige prepisovale ročno, malo ljudi izven samostanov je lahko bralo ali pisalo. V Franciji je bila Burgundija središče meniškega življenja. Ogromen in močan [[Cluny (opatija)|samostan v Clunyju]] naj bi trajno vplival na razporeditev drugih samostanov in oblikovanje njihovih cerkva. Na žalost je zelo malo ostalo od samostanske cerkve v Clunyju; "Cluny II" obnovljena 963 leta je popolnoma izginila, vendar obstaja dobra ideja o zasnovi "Cluny III" od 1088 do 1130, ki je do renesanse ostala največja stavba v Evropi. [[Bazilika svetega Saturnina, Toulouse|Bazilika svetega Sernina]] v Toulousu, 1080–1120, je ostala nedotaknjena in dokazuje pravilnost romanske zasnove z modularno obliko, masivnim videzom in ponavljanjem preprostega ločnega okna. <gallery> File:Slidredomen, Vestre Slidre.JPG|alt=Mala kamnita cerkev z majhnim zvonikom na lesenem stolpu stoji na pokopališču s pogledom na jezero in gore|Številne župnijske cerkve po Evropi, kot je ta v Vestre Slidre na Norveškem, imajo romanske osnove. File:Abbey-of-senanque-provence-gordes.jpg|alt=V gozdnati dolini je velika cerkev z majhnimi okni in kvadratnim kamnitim zvonikom. Obkrožajo jo antične stavbe, urejene okrog dvorišč in vrt sivke.|Cerkev romanske opatije Sénanque in okoliške samostanske stavbe, Gordes,, Provansa, Francija File:Celles JPG00.jpg|alt=Hiše majhnega mesteca, obdane z zelenimi pobočji, dominira ogromna cerkev z velikim kvadratnim stolpom in zvonikom, kot čarovniški klobuk.|Samostanske cerkve kot je Saint Hadelin v Cellesu, Belgija, so upravljali laični kanoniki. File:Trier Dom BW 24.JPG|alt=Velika stolnica s številnimi stolpi, tako kvadratnimi kot okroglimi, se dviga nad mestnim trgom, kjer ljudje sedijo v senci obrezanih dreves.|Veliko stolnic, kot je v Trierju v Nemčiji, izvira iz tega obdobja, s številnimi poznejšimi dodatki. </gallery> ==== Romanje in križarske vojne ==== Eden od učinkov križarskih vojn, ki naj bi izpod islamske kontrole pridobile svete kraje Palestine, je bil vzbuditi velik verski zanos, kar je navdihnilo velike gradbene programe. Plemenitost Evrope se je po varni vrnitvi zahvalila Bogu, tako da je zgradila novo cerkev ali okrepila staro. Tudi tiste, ki se niso vrnili iz križarskih pohodov, bi lahko njihova družina primerno obeležila v kamnitem in zidarskem delu. Križarska vojna je med drugim pripeljala do prenosa številnih svetih [[relikvija|relikvij]] svetnikov in apostolov. Mnoge cerkve, kot je Saint-Front, [[Périgueux]], so imele svoj dom za svetnika, medtem ko so druge, predvsem [[Santiago de Compostela]], trdili, da imajo ostanke in pokroviteljstvo močnega svetnika, v tem primeru enega od dvanajstih apostolov. Santiago de Compostela, ki je v bližini Galicije (današnja Španija), je postal eno najpomembnejših romarskih mest v Evropi. Večina romarjev je peš potovala po poti svetega Jakoba, mnogi od njih so bili bosi kot znak pokore. Potovali so po eni od štirih glavnih poti, ki so potekale skozi Francijo, zbirajoč se za potovanje v Jumièges, Parizu, Vézelayu, Clunyju, Arlesu in St. Gallu v Švici. Prečkali so dva prelaza v [[Pireneji]]h in se združili na ene sami poti, da bi prečkali severozahodno Španijo. Na poti so jih spodbujali tisti romarji, ki so se vrnili s potovanja. Na vsaki od poti, kot so tiste v Moissacu, Toulousu, Roncesvallesu, Conquesu, Limogesu in Burgosu, so poskrbeli ta pretok ljudi in obogateli od menjave trgovine. Saint-Benoît-du-Sault, v provinci Berry, je značilen po cerkvi, ki so bile ustanovljene na romarski poti. <gallery> File:Jerusalem Holy Sepulchre BW 23.JPG|Cerkev svetega groba, Jeruzalem, veliko romarsko mesto od 4. stoletja dalje, njena rotunda je navdihnila gradnjo številnih romanskih krožnih cerkva. File:Krak des chevaliers15(js).jpg|Kot v mnogih gradovih, ki so jih zgradili križarji, je bila v tem obdobju v glavnem zgrajena notranja utrdba Krak des Chevaliers v Siriji, s kasnejšimi zunanjimi stenami. File:Abbatiale de Conques.jpg|Samostan Saint Foy, Conques, Francija, je bil eden mnogih, ki so bili zgrajeni ob romarski poti svetega Jakoba do Santiago de Compostela. File:Périgueux 3.JPG|Stolnica v Périgueuxu, Francija, je bila pod vplivom bizantinske arhitekture, ki so jo videli križarji. Sedanji videz je v veliki meri posledica rekonstrukcije Paula Abadieja, sredi 19. st. </gallery> == Značilnosti == Splošni vtis, ki ga daje romanska arhitektura, tako v cerkvenih kot v posvetnih stavbah, je masivnost in moč. Za razliko od prejšnje rimske in poznejše gotske arhitekture, v kateri so nosilni konstrukcijski členi [[steber|stebri]], [[pilaster|pilastri]] in [[lok (arhitektura)|loki]], je romanska arhitektura, skupaj z bizantinsko arhitekturo, odvisna od zidov ali delov imenovanih '''[[slop]]i''' (navpična podpora pravokotnega ali mnogokotnega prereza; lahko je členjen, prostostoječ ali izstopajoč iz stene). Romanska arhitektura je pogosto razdeljena na dve obdobji, znani kot »prva romanika« in »romanika«. Razlika je predvsem v strokovnem znanju, s katerim so bile zgrajene stavbe. Prva romanika je uporabljala stene, manjša okna in neobokane strehe. Večja prefinjenost zaznamuje drugo romaniko, ob večji uporabi oboka in oblečenega kamna. === Zidovi === Stene romanskih stavb so pogosto debele, z malo in sorazmerno majhnimi odprtinami. Pogosto so dvojne lupine, napolnjene z ruševinami. Gradbeni material se po Evropi močno razlikuje, odvisno od lokalnih virov in tradicije gradnje. V Italiji, na Poljskem, v večjem delu Nemčije in delih Nizozemske, se na splošno uporablja [[opeka]]. Na drugih območjih je bila razširjena uporaba [[apnenec|apnenca]], [[granit]]a in [[kremen]]a. Gradbeni kamen se je pogosto uporabljal v sorazmerno majhnih in nepravilnih kosih, položenih v debelo malto. Gladka kamnita zidava, zid iz klesanca, ni bila značilnost sloga, zlasti v zgodnejšem obdobju, vendar se je pojavila predvsem tam, kjer je bil na voljo apnenec za lažjo obdelavo.<ref name=RH>Rene Hyughe, ''Larousse Encyclopedia of Byzantine and Medieval Art</ref> Večina kmečkih stavb romanskega obdobja je bila zgrajena iz lesa ali delno iz lesa. V skandinavskih državah so bile stavbe pogosto v celoti iz lesa, v drugih delih Evrope pa so bile stavbe [[Predalčna lesena gradnja|pollesene]], zgrajene z lesenimi okvirji, vmesni prostori pa napolnjeni z ruševinami, rastlinskim materialom ali drugim, ki so jih nato ometali.<ref name=MFW263>Moffett, Fazio, Wodehouse, pp. 263-264</ref> Kamen so pogosto uporabljali za kleti. Za obrambne zgradbe, kot so gradovi, so bile stene masivne in debele. V celotni romanski arhitekturi so okna po navadi majhna. Splošni vtis romanske arhitekture je solidnost in trdnosti. <gallery> File:Maison romane montoise adjusted.JPG|Nepravilno oblikovani grobi bloki in debela malta pri mestni hiši, Montoise. Ta hiša ima izpostavljeno zgornje nadstropje, podprto na kamnitih konzolah. File:The Keep - geograph.org.uk - 192403.jpg|Apnenčast zid v enakomernih vrstah v gradu Scarborough. Oporniki nizkega profila so značilni za romansko stavbo. File:Poreč068.jpg|Ta hiša v Poreču, Hrvaška, ima rekonstruiran konzolni leseni hodnik, biforo in vodoravne vrste kamna, kar je bilo skupna lastnost. File:Münzenberg Fenster.jpg|Palača Münzenberg ima stene iz ruševin, a rafinirane detajle v svojih oknih, trojni lok vrat in galerijo, iz katere se odpira razgled. </gallery> === Oporniki === Zaradi masivne narave romanskih zidov [[opornik]]i niso zelo pomembna značilnost, kot so v gotski arhitekturi. Romanske opore so običajno ravnega kvadratnega profila in ne presegajo stene. Pri večladijskih cerkvah, banjastih ali polbanjastih obokih nad stranskimi ladjami so pomagali podpreti ladjo, če je bila obokana. V primerih, v katerih so bili uporabljeni polbanjasti oboki, so učinkovali kot ločni oporniki. Pogosto se stranke ladje raztezajo skozi dve nadstropji, namesto običajnega enega kot v gotski arhitekturi, da bi bolje podpirali težo obokane ladje. V primeru [[Stolnica v Durhamu|stolnice v Durhamu]] so bili uporabljeni zunanji oporniki, vendar so skriti v galeriji [[triforij]]a. <gallery> File:Abaziasanvittorefrasassi.jpg|alt= Majhna cerkev stoji na strmem bregu, obkrožena z razkošnimi gorami. To je v bistvu kvadrat s tremi izbočenimi projekcijami in grajskim stolpom.|Samostan San Vittore alle Chiuse, Genga, Italija, iz neobdelanega kamna, ima tipično trdnjavski videz z majhnimi okni zgodnje romanike. File:Castle-rising-castle.JPG|alt= Velik kvadratni grajski bivalni stolp iz rožnato-sivega kamna, z izbočenim vhodnim stolpom, ima arhitekturne podrobnosti kot so okna, okraski in kamnita dela.|Grad Rising, Anglija, prikazuje ploske opore in okrepitev na vogalih stavbe, značilne za gradove in cerkve. File:FranceNormandieCerisyLaForetAbbaye.jpg|alt= Visoka cerkev iz sivega kamna z drobnimi detajli in križni stolp s pokritim skrilavcem se dviguje iz podeželskega kraja, kjer se paseta dve kobili.|Cerkev svetega Normandija, Francija, ima kompakten videz s stranskimi ladjami, ki se dvigajo skozi dve nadstropji, ki podpirajo obok. File:StAlbansCathedral-PS01.JPG|alt=Dolga, nizka stolnica ima fini normanski opečni križiščni stolp, ki se dviga v treh stopnjah s parnimi okni z okroglim vrhom. Preostali del stavbe je konglomerat slogov v starodavni opeki, sodobni opeki, klesancu in kremenu.|Stolnica svetega Albana, Anglija, prikazuje tipične različice narejene iz mnogo romanskih stavb v različnih slogih in material. </gallery> === Loki in odprtine === Loki, uporabljeni v romanski arhitekturi, so skoraj vedno polkrožni, za odprtine, kot so vrata in okna, za oboke in za arkade. Široka vrata so navadno nadvišana s polkrožnim lokom, razen kjer so vrata s preklado postavljena v veliko obokano vdolbino in obdana s polkrožno luneto z dekorativnim rezbarstvom. Ta vrata imajo včasih izrezljan sredinski podboj. Ozka vrata in majhna okna so lahko obdana s trdnim kamnitim križem. Večje odprtine so skoraj vedno obokane. Značilnost romanske arhitekture, tako cerkvene kot domače, je združevanje dveh obokanih oken ali arkadnih odprtin, ločenih s stebrom ali koloneto in pogosto postavljenih v večji lok. Okularna okna so običajna v Italiji, zlasti na fasadnem zatrepu, vidna pa so tudi v Nemčiji. Kasnejše romanske cerkve imajo lahko kolesasto okno ali [[Rozeta (arhitektura)|rozeto]] in s [[krogovičje]]m. Obstaja zelo majhno število stavb v romanskem slogu, kot sta [[Autunska stolnica]] v Franciji in [[Monrealska stolnica]] na Siciliji, kjer je obširno uporabljeno obkrožanje lokov, očitno zaradi slogovnih razlogov. Menijo, da gre v teh primerih za neposredno posnemanje [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]]. Na drugih poznoromanskih cerkvah, kot sta stolnica v Durhamu in [[Stolnica v Cefalùju|Cefalù]], je bil poudarjeni lok uveden kot konstrukcijska naprava v rebrastih obokih. Njegova rastoča uporaba je bila ključnega pomena za razvoj gotske arhitekture. <gallery mode= "packed" heights= "150px" widths= "220px"> File:Rochester Castle Interior.JPG|Notranjost gradu Rochester, ki prikazuje galerije v notranjih stenah in arkado, ki ločuje veliko dvorano. File:San gimignano piazza duomo loggia 01.JPG|San Gimignano: loža na Piazza Duomo. File:Como Broletto HDR.JPG| Broletto pri Comu ima serijo arkad, zunanja stran s barvnimi sklepniki, ki podpirajo leseno streho na nosilcih. File:Palazzo della ragione di Padova 11.jpg|Križni obok zgornje arkade [[Palazzo della Ragione, Padova]]. </gallery> === Arkade === Arkada je vrsta lokov, podprta s slopi ali stebri. Pojavljajo se v notranjosti velikih cerkva, ločujejo glavno ladjo od stranskih in v velikih posvetnih prostorih, kot je velika dvorana gradu, kjer podpirajo strešno konstrukcijo ali zgornje nadstropje. Arkade se pojavljajo tudi v samostanih in atrijih, ki obdajajo odprt prostor. Arkade se lahko pojavijo tudi na nadstropjih. Medtem ko je arkada samostana običajno enostopenjska, je arkada, ki deli cerkev glavne in stranskih ladij, običajno v dveh stopnjah, s tretjo stopnjo okenskih odprtin, ki se imenuje [[svetlobno nadstropje]]. Arkade v velikem obsegu na splošno ustrezajo strukturnemu namenu, vendar se uporabljajo tudi, običajno v manjšem obsegu, kot dekorativni element, tako znotraj kot zunaj, kjer je to pogosto »slepa arkada« s samo zidom ali ozkim prehodom za njim. <gallery> File:Sant'Ambrogio (Milan) - Atrium.jpg|Atrij in arkadni narteks v [[Bazilika svetega Ambroža, Milano|Sant'Ambrogio]], Milano, Italija, je skladna sestava podobnih lokov. File:Le Puy en Velay 03.jpg|Fasada Notre Dame du Puy Francija, ima bolj zapleteno ureditev raznovrstni loki: vrata različnih širin, slepe arkade, okna in odprte arkade. File:Nivelles JPG00 (5) lighter sky.JPG|Samostanska cerkev svete Gertrude, Nivelles, Belgija uporablja dobro gredi belgijskega marmorja, ki določajo izmenične slepe odprtine in okna. Zgornja okna so podobno razdeljena na dve odprtini s koloneti uporablja fine gredi belgijskega marmorja, ki določajo izmenične slepe odprtine in okna. Zgornja okna so podobno razdeljena na dve odprtini s koloneti. File:Detall de la Catedral de Worms sky adj.JPG|[[Stolnica v Wormsu]], Nemčija, prikazuje veliko različnih odprtin in arkad, vključno s kolesi in rozeto, številnimi majhnimi preprostimi okni, galerije in lombardskimi vplivi. File:Abadia de Saint-Pierre de Moissac - Portalada sud.JPG|Južni portal [[Samostan sv. Petra, Moissac|samostana sv. Petra, Moissac]], Francija, ima kvadratna vrata, deljena z okrašenim stebrom, ki jih premaga izrezljani timpanon in postavi v obsežni obokani verandi. </gallery> === Slopi === V romanski arhitekturi so bili [[slop]]i pogosto uporabljeni za podporo lokov. Zgrajeni so bili iz zidakov, kvadratnega ali pravokotnega prereza, ki so na splošno imeli vodoravno obliko, ki predstavlja glavno mesto na izstopajočem loku. Včasih so slopi obdani z navpičnimi snopi, na ravni podnožja pa imajo lahko tudi horizontalne letve. Čeprav so v bistvu pravokotni, so slopi pogosto lahko zelo kompleksne oblike, s pol-segmenti velikih votlih stebrov na notranji površini, ki podpirajo lok ali skupina manjših jaškov, ki se v oboku ali loku nadaljujejo kot rebra ali oproge. Slopi na stičišču dveh velikih lokov, kot so tisti pod križiščem ladje in transepta, so po navadi križni slopi, sestavljen iz kvadratičnega jedra s po enim pravokotnim dodatkom na vsaki strani. Vsak lok ima lasten podporni pravokoten slop pod pravim kotom na drugega. === Stebri === [[steber|Stebri]] so pomembna strukturna značilnost romanske arhitekture. Kolonete, majhni vitki stebri, navadno dekorativni, ki podpirajo žarek ali preklado se uporabljajo tudi strukturno in za dekoracijo. V Italiji so pogosto uporabljali monolitne stebre, izrezane iz enega samega kamna, kot v rimski in zgodnjekrščanski arhitekturi. Uporabljali so jih, zlasti v Nemčiji, ko so se menjavali z bolj masivnimi slopi. Arkadni stebri, izrezani iz posameznih kosov, so prav tako pogosti v strukturah, ki ne nosijo velikih mas zidov, kot so križni hodniki, kjer so včasih v parih. ==== Rešeni stebri ==== V Italiji je bilo v tem obdobju rešenih in ponovno uporabljenih veliko antičnih rimskih stebrov v notranjosti in na [[portik]]ih cerkva. Najbolj trpežni od teh stebrov so marmorni in imajo kamen vodoravno podložene. Večina je vertikalno zasidranih in včasih različnih barv. Lahko so ohranili svoje prvotne rimske [[kapitel]]e, običajno v [[korintski slog|korintskem]] ali rimskem kompozitnem slogu. Nekatere stavbe, kot je Santa Maria v Cosmedinu in atrij v San Clemente v Rimu, imajo lahko čuden izbor stebrov, kjer so veliki kapitali na kratkih stebrih, majhni kapiteli pa so postavljene na višje stebre. Takšni arhitekturni kompromisi so vidni tam, kjer so bili materiali rešeni iz številnih stavb. V Franciji so se rešeni stebri uporabljali v manjši meri. ==== Bobnasti stebri ==== V večjem delu Evrope so bili romanski stebri masivni, saj so podpirali debele zgornje stene z majhnimi okni in včasih težkimi oboki. Najpogostejša metoda gradnje je bila, da so jih zgradili iz kamnitih valjev, imenovanih bobni, kot v kripti v stolnici v Speyerju. ==== Votli stebri z jedrom ==== Kjer so bili zahtevani res masivni stebri, kot so tisti v stolnici v Durhamu, so bili zgrajeni iz kamnitega zidu in je bilo votlo jedro napolnjeno z ruševinami. Ti ogromni nezapleteni stebri so včasih okrašeni z zarezami. ==== Alternacija ==== Skupna značilnost romanskih zgradb, ki se pojavljajo tako v cerkvah kot v arkadah, ki ločujejo velike notranje prostore gradov, je menjava slopov in stebrov. Najpreprostejša oblika je, da je steber med vsakim sosednjim slopom. Včasih so stebri večkratnik dveh ali treh. V svetem Mihaelu v Hildesheimu, se v ladji pojavi shema A B B A, medtem ko se v transeptih vidi sprememba A B. V [[Opatija sv. Petra Jumièges|Jumiègesu]] so visoki bobni stebrov med slopi, od katerih vsak polsteber podpira lok. Na to temo je veliko različic, predvsem v Durhamu, kjer so slopi izjemno bogati, ogromni zidani stebri pa globoko zarezani z geometrijskimi vzorci. Pogosto je bila ureditev zapletena zaradi zapletenosti samih slopov, tako da se niso menjavali slopi in stebri, temveč slopi povsem drugačnih oblik drug od drugega, kot na primer Sant 'Ambrogio v Milanu, kjer je narava oboka je narekovala, da so eni slopi veliko težji od drugih vmesnih in so zato veliko večji. <gallery> File:Hildesheim St Michael alternation of arcade.jpg|Sveti Mihael, Hildesheim, kaže dva stebra med slopoma. File:Mainzer Dom Wandaufriss.jpg|Stolnica v Mainzu, Nemčija, ima pravokotne slope in morda najzgodnejši primer notranjega dviga 3 stopenj.<small>(gotsko obokanje)</small> File:MalmesburyAbbey.JPG|Samostan Malmesbury, Anglija, ima votle jedrne stebre, verjetno napolnjene z ruševinami.<small>(gotsko obokanje)</small> File:SantCompostela21.jpg|Stolnica Santiago de Compostela, Španija, Ima velike bobnaste stebre s pritrjenimi služniki za podporo banjastim obokom. File:Durham.2.jpg|Stolnica v Durhamu. Anglija, ima okrašene zidane stebre, ki se izmenjujejo s slopi iz gruč, ki podpirajo najzgodnejša visoka rebra. </gallery> ==== Kapiteli ==== Rastlinski korintski slog je navdih za številne romanske kapitele in natančnost, s katero so bili izrezljani, je bila zelo odvisna od razpoložljivosti originalnih modelov, tistih v italijanskih cerkvah, kot so [[stolnica v Pisi]] ali cerkev Sant'Alessandro v Lucci in v južni Franciji. mnogo bližje klasičnemu od tistih v Angliji. Korintski kapiteli so v bistvu okrogli na dnu, kjer sedijo na krožnem stebru in kvadratni na vrhu, kjer podpirajo steno ali lok. Ta oblika kapitela se je ohranila v splošnih razmerjih in orisih romanskega kapitela. To je bilo doseženo najbolj preprosto z rezanjem pravokotne kocke in odvzemanjem štirih spodnjih vogalov pod kotom, tako da je bil blok kvadraten na vrhu in osmerokoten na dnu, kot je mogoče videti pri v Hildesheimu. Ta oblika je poskrbela za široko paleto površinskih obdelav, včasih rastlinskih v posnemanju vira, vendar pogosto figurativnih. V severni Evropi so rastlinski kapiteli po navadi bolj podobni zamotanosti iluminiranih rokopisov kot klasičnim virom. V delih Francije in Italije obstajajo močne povezave s prebodenimi kapiteli bizantinske arhitekture. V figurativnih kapitelih je prikazana največja izvirnost. Medtem ko so nekateri odvisni od iluminiranih rokopisov svetopisemskih prizorov in upodobitev zveri in pošasti, so drugi živahni prizori legend o lokalnih svetnikih. Kapiteli, ki so ohranili obliko kvadratnega vrha in okroglega dna, so bili pogosto stisnjeni v malo več kot izbočeno obliko blazine. To velja zlasti za velike zidane stebre ali za velike stebre, ki se izmenjujejo s slopi kot pri Durhamu. <gallery> File:PM 33323 P Lourosa.jpg|Enostavni kapitel dorske oblike, ki podpira mozarabski lok, cerkev São Pedro de Lourosa, Portugalska File:Capitel en la Torre de Pisa.JPG|Korintski kapitel z antropomorfnimi detajli, stolp v Pisi, Italija File:Fromista - Iglesia San Martin 20.jpg| Korintski kapitel z bizantinskim okrasom in izrezljani, San Martín de Tours, Palencia File:San Martín de Castañeda capital1116.JPG|Kapital poenostavljene konkavne korintske oblike z naslikanim abakusom, preprost okras in izrazit anulet. Cerkev Santa Maria, San Martín de Castañeda, Španija File:Herina capital crop.jpg|Kapitel kubične oblike z abakusom, konkavno in kabelsko dekoracijo, ki jo definira barva herina. Kapiteli te oblike so pogosto okrašeni z barbarskimi rezbarijami listja in mitskim bitji. File:Abbaye de la Sauve Majeure - Interlaced Asps.JPG|Korintski kapitel okrašen s prepletenimi zvermi iz irskih rokopisov. Samostan Grande-Sauve, Francija File:Capitel románico.jpg|Kapital amorfne oblike, ki presega skupino stebrov. Figurativno rezbarija prikazuje krilatega hudiča, ki usmerja Heroda, da zakolje nedolžne. Samostan San Juan de Duero, Soria, Španija </gallery> === Oboki in streha === Večina stavb ima lesene strehe, večinoma preprosto [[paličje]] raznih oblik. Paličje streh je včasih obdano z lesenim stropom v treh delih, kot sta tista, ohranjena v [[Stolnica Ely|stolnici Ely]] in [[Peterboroughška stolnica]] v Angliji. V cerkvah so pogosto obokane stranske ladje, glavna ladja pa je pokrita z lesom, tako kot pri Peterboroughu in Elyju. V Italiji, kjer so odprte lesene strehe in se v povezavi z oboki pogosto pojavljajo vezni nosilci, je bil les pogosto okrašen kot v San Miniato al Monte v Firencah. Kamniti ali opečni oboki so imeli več različnih oblik in so v tem obdobju pokazali izrazit razvoj, ki se je razvil v poudarjen rebrasti lok, značilen za gotsko arhitekturo. <gallery> File:Castillo de Loarre - Entrada - Bóveda.jpg|Banjast obok v [[grad Loarre|gradu Loarre]], Španija. File:Chapel inside Castle Keep.jpg|Rebrast obok gradu Newcastle, Anglija. File:Colchester Castle front door.JPG|Portal gradu Colchester, Anglija. </gallery> ==== Banjasti oboki ==== Najenostavnejša vrsta obokane strehe je [[Obok#Banjasti obok|banjast obok]], v katerem se ena sama obokana površina razteza od stene do stene po dolžini prostora, ki ga je treba obokati. Pomemben primer, ki je ohranjen na srednjeveški sliki, je obok Saint-Savin-sur-Gartempe, Francija, iz začetka 12. stoletja. Vendar pa je bilo treba banjast obok običajno podpreti s trdnimi zidove ali zidovi, na katerih so bila okna zelo majhna. ==== Križni obok ==== [[Križni obok|Križni oboki]] se pojavljajo v zgodnjih romanskih zgradbah, predvsem v stolnici v Speyerju, kjer je bil visok obok okoli leta 1060 let narejen v romanski arhitekturi tega tipa čez široko ladjo. V poznejših stavbah, kjer se uporabljajo rebrasti oboki, se za slabše vidne in manjše oboke najpogosteje uporabljajo križni oboki, predvsem v kriptah in stranskih ladjah. Križni obok je skoraj vedno kvadratne oblike in je sestavljen iz dveh banjastih obokov, ki se križata pod pravim kotom. Za razliko od rebrastega oboka je celoten lok konstrukcijski del. Križni obok je pogosto ločen s prečno obokanimi rebri nizkega profila kot vi Speyerju in Santiago de Composteli. V [[Bazilika v Vézelayu|Sainte Marie Madeleine, Vézelay]], so rebra kvadratnega prereza, močno projicirana in pobarvana.<ref name=NP>Nikolaus Pevsner, ''An Outline of European Architecture''</ref> ==== Rebrasti obok ==== V 12. stoletju so se začeli uporabljati [[rebrasti oboki]]. V rebrastih obokih niso le rebra, ki prečno prekrivajo obokano področje, temveč ima vsaka obokana reža diagonalna rebra, ki sledijo isti smeri kot križ v križnem oboku. Medtem ko je v križnem oboku, obok sam konstrukcijski del, so v rebrastem oboku rebra strukturni členi, prostori med njimi pa se lahko napolnijo z lažjim, nestrukturnim materialom.<ref name =BF307>Banister Fletcher, p.307</ref> Ker so romanski loki skoraj vedno polkrožni, je konstrukcijski in oblikovalski problem, ki je značilen za rebrasti obok, da je diagonalni razpon večji in zato višji od prečnega razpona. Romanski graditelji so uporabili številne rešitve tega problema. Ena izmed njih je bila sredinska točka, kjer so se diagonalna rebra stikala kot najvišja točka, kamor so vgradili [[sklepnik]]. Ta rešitev je bila uporabljena v Italiji v [[Bazilika San Michele Maggiore, Pavia|San Michele]], [[Pavia]] in Sant 'Ambrogio v Milanu. Rešitev, ki je bila uporabljena v Angliji, je bila, da je prečno rebro štrlelo, pri čemer je ohranilo vodoravno centralno črto do strehe, kot pri banjastem oboku. Tudi diagonalna rebra so lahko potisnjena, rešitev, ki se uporablja na šestpartitnih obokih v [[Opatija Saint-Étienne, Caen|samostanu Saint-Étienne]] in [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|samostanu Sainte-Trinité]] v Caenu, Francija, pozno 11. in v začetku 12. stoletja. ====Poudarjeno ločno rebro ==== Težave, ki so se pojavljale v strukturi in izgledu obokov, so bile rešene pozno v romanskem obdobju z uvedbo poudarjenih ločnih reber, kar je omogočilo, da se višina diagonalnih in prečnih reber spreminja sorazmerno. Ta rebra so se prvič pojavila v prečnih rebrih obokov v stolnici v Durhamu v severni Angliji in sicer od leta 1128. To je stolnica z velikimi romanskimi razsežnostmi in videzom, vendar so njeni graditelji uvedli več strukturnih značilnosti, ki so bile nove za arhitekturno zasnovo in pozneje značilne značilnosti gotike. Druga gotska strukturna značilnost uvedena v Durhamu, je ločni opornik. Vendar pa so ti skriti pod strehami stranskih ladij. Najzgodnejša uporaba poudarjenega ločnega rebra v Franciji je v narteksu La Madeleine, Vézelay, iz leta 1130. Kasneje so bili uporabljeni z razvojem gotskega sloga na vzhodnem koncu bazilike svetega Denisa v Parizu leta 1140. Zgodnji rebrasti obok v romanski arhitekturi na Siciliji je v stolnici v Cefalù. ==== Kupole ==== See also: History of Medieval Arabic and Western European domes § Holy Roman Empire Kupole v romanski arhitekturi na splošno najdemo v križiščnih stolpih na stičišču cerkvene ladje in transeptov, ki so vidne navzven. Ta stolpasta zgradba, ki se imenuje ''tiburio'', ima blizu strehe pogosto slepe arkade.{{sfn|Stephenson|Hammond|Davi|2005|p=172}} Romanske kupole so praviloma osmerokotne oblike in uporabljajo kotne trompe, da prevedejo kvadratni prerez v primerno osmerokotno obliko. Osmerokotne kupole se pojavljajo »v povezavi z bazilikami skoraj po vsej Evropi« med 1050 in 1100.{{sfn|Porter|1928|p=48}} Natančna oblika se razlikuje od regije do regije. <gallery> File:Saint-Savin nef.jpg|Poslika banjast obok v samostanski cerkvi Saint-Savin-sur-Gartempe je podprt z visokimi marmoriranimi stebri. File:Lisboa IMG 6823 (20933435239).jpg|Ladja [[Lizbonska stolnica|Lizbonske stolnice]] je prekrita z vrsto prečnih banjastih obokov, ki so ločeni s prečnimi loki in ima zgornjo obokano galerijo (triforij). File:TournusTonnengewölbe.jpg|Cerkev sv. Philiberta, Tournus, ima vrsto prečnih banjastih obokov, podprtih na poudarjenih ločnih rebrih. File:F08.Mozac.0191.JPG|Stranska ladja samostanske cerkve v Mozacu ima strope, ki so križno obokani. File:Peterborough south choir aisle.JPG|Stranski ladji v stolnici Peterborough so štiristranski rebrasti oboki. (Ladja ima star lesen strop.) File:Abbaye aux hommes intérieur 03.jpeg|Rebrasti oboki v Saint-Étiennu v Caenu so šestpartitni in se raztezajo v dveh poljih ladje. File:Speyer (DerHexer) 2010-12-19 014 vertical.jpg|Križiščše stolnice v Speyerju, Nemčija, ima kupolo na [[trompa]]h. </gallery> == Sakralna arhitektura == === Tloris === Številne župnijske cerkve, samostanske cerkve in stolnice so zgrajene v romanskem slogu ali pa so bile prvotno zgrajene v romanskem slogu in so jih kasneje spremenili. Najenostavnejše romanske cerkve so dvoranske cerkve s projicirano apsido na koncu prezbiterija ali včasih, zlasti v Angliji, projiciranega pravokotnega prezbiterija, ki je lahko okrašen z okrasnimi vodoravnimi zidci. Bolj ambiciozne cerkve imajo stranske ladje, ki so od glavne ladje ločene z arkadami. Samostanske cerkve in stolnice imajo običajno tloris [[latinski križ|latinskega križa]]. V Angliji je lahko podaljšek proti vzhodu dolg, v Italiji pa je pogosto kratek ali ga ni, cerkev pa ima T-tloris, včasih z apsidami na koncih transepta in na vzhodu. V Franciji je videti, da je bila cerkev sv. Fronte, Périgueux, oblikovana po baziliki svetega Marka v Benetkah ali bizantinski cerkvi svetih Apostolov in ima tloris [[grški križ|grškega križa]] s petimi kupolami.<ref>Kimball, F., & Edgell, G. H. (1918). A History of Architecture. New York. Harper & Brothers. 621 pages (page 252).</ref> V isti regiji je stolnica Angoulême cerkev brez stranskih ladij v tlorisu latinskega križa, ki je bolj običajna v Franciji, vendar je tudi pokrita s kupolami. V Nemčiji so romanske cerkve pogosto značilne oblike, z apsidama na vzhodu in zahodu, glavni vhod pa je na sredini na eni strani. Verjetno je, da je ta oblika prišla v krstilnico na zahodnem koncu. OPOMBA: Spodnji načrti ne prikazujejo zgradb v trenutnih razmerah.<ref>Z izjemo tlorisa svetega Galla, ki je iz starega rokopisa (in verjetno ne odraža dejanske konstrukcije), so vse hipotetične rekonstrukcije tlorisov, kot so obstajale v 12. ali 13. stoletja. Samostansko cerkev svetega Galla je zamenjala baročna cerkev. Speyer je dvakrat obnovil svojo zahodno fasado, stolnica v Elyju je izgubila vzhodni transept, zamenjala ga je v gotskem slogu, osrednji stolp pa je zamenjal edinstveni osmerokotnik in severozahodni stolp, nikoli obnovljen. Prav tako je pridobil zahodno verando. Santiago je imela nekaj bistvenih sprememb, vključno z baročno zahodno fasado</ref> <gallery mode="packed" heights="250px" widths="170px"> File:Dehio I 42 St Gallen.jpg|Tloris samostanske cerkve svetega Galla, Švica File:Dehio 48 Speyer.jpg|Stolnica v Speyerju File:Plan.cathedrale.Autun.png|Autunska stolnica, Francija File:Plan.cathedrale.Angouleme.png|Stolnica v Angoulême File:ElyPlanDehio vertical.jpg|Stolnica v Elyju File:Santiago de Compostela plan vertical.jpg|Stolnica Santiago de Compostela File:San Isidoro Plan Vertical.JPG|[[Bazilika svetega Izidorja]], León, Španija File:Modena cathedral vertical.JPG|Stolnica v Modeni </gallery> Samostanska cerkev svetega Galla, Švica, prikazuje tloris, ki naj bi postal običajen po vsej germanski Evropi. Gre za latinski križ s sorazmerno dolgo ladjo in kratkimi transepti ter vzhodnim koncem, ki je apsida. Ladja ima več delov, vendar kor in transepta ne. Ima apsidni zahodni konec, ki naj bi postal značilnost cerkva v Nemčiji, kot je stolnica v Wormsu. Stolnica v Speyerju v Nemčiji ima obokano ladjo s stranskima ladjama, s kupolami na prehodu k vzhodu, ki se zaključi v apsidalnem prezbiteriju. Značilna germanska značilnost je prisotnost stolpov, ki uokvirjajo prezbiterij in zahodni konec. Poudarek je na zahodnem vhodu, imenovanem [[westwerk]], ki ga vidimo v številnih drugih cerkvah. Vsaka obočna pola pokriva dva loka ladje. V Autunski stolnici, Francija, se vzorec obokov glavne ladje in stranskih razteza čez križišče in v prezbiterij. Vsaka ladja je na oboku ločena s prečnim rebrom. Vsak transept projicira v širino dve ladijski poli. Vhod je opremljen z narteksom, ki zasenči glavni portal. Ta vrsta vhoda naj bi bila izdelana v gotskem obdobju na transeptih v [[Chartres]]u. Stolnica v Angoulême, Francija, je eden od številnih primerov, na katere so vplivale bizantinske cerkve Konstantinopla, v katerem so glavni prostori pokriti s kupolami. Ta struktura je zahtevala uporabo zelo debelih zidov in masivnih slopov, iz katerih izvirajo kupole. Okrog apside se razprostirajo kapelice, ki so značilno francoska posebnost. Kot je bilo običajno v Angliji, je bila stolnica v Elyju benediktinski samostan, ki je služil samostanski in posvetni funkciji. Da bi to olajšali je kor ali prezbiterij daljši kot je običajno v Evropi, prav tako so stranske ladje transeptov vsebovale kapelice. V Angliji je bil poudarek na usmeritvi kapel na vzhod. Zelo veliki slopi na križišču pomenijo, da je bil tu nekoč stolp. Zahodni konec z dvema okroglima stolpoma, ki obkrožata visok osrednji stolp, je bil edinstven v Veliki Britaniji. Stolnica v Elyju ni bila nikoli obokana in je obdana z lesenim stropom nad ladjo. Stolnica v Santiagu de Compostela ima številne podobnosti s tisto v Elyju, vendar je navadno španska v svojem razkošnem videzu. Santiago je imel telo svetega Jakoba in je bilo najpomembnejše romarsko mesto v Evropi. To odsevajo narteks, ladje, veliki transepti s stranskimi ladjami in številne štrleče kapele. Svetišče je kratko, v primerjavi z Ely, oltar je postavljen tako, da hkrati omogoča jasen pogled na veliko kongregacijo. Stolnica v Modeni prikazuje tipično italijanski romanski tloris, ki je zaradi arhitekturne podobnosti z rimskimi bazilikami pogosto arhitekturno imenovan ''bazilika''. === Deli === V prerezu je značilna cerkev z glavno ladjo s po eno stransko na obeh straneh. Glavna in stranske ladje so ločene z arkadami, ki se prenašajo na slopih ali stebrih. Streha stranske ladje in zunanje stene pomagajo utrjevati zgornje stene in obok glavne ladje, če so prisotne. Nad stropom stranske ladje je vrsta oken, ki so znana kot svetlobno nadstropje, ki daje glavni ladji lahkotnost. V romanskem obdobju se je iz dvofaznega dviga razvil trifazni dvig, v katerem je [[empora]], znana kot [[triforij]], med arkado in svetlobnim nadstropjem. Ta se razlikuje od preprostih slepih arkad, ki krasijo stene, do ozkega arkadnega hodnika, do popolnoma razvite druge etaže z vrsto oken, ki osvetljujejo emporo. [24 <gallery mode="packed" heights="250px" widths="250px"> File:Dehio I 56 Konstanz Section.jpg|Ta risba predstavlja rekonstrukcijo Dehia po videzu romanske stolnice v Konstanzi pred spremembami v gotskem slogu. Ima značilno višino glavne in stranskih ladij z lesenimi stropi in apsidnim vzhodnim koncem File:Kloster arnsburg zisterzienser klosterkirche aufriss langhaus dehio 1888.jpg|Ta dvig ladje v samostanu Arnsburg, Nemčija, kaže tipično ureditev ladijske arkade, stranske ladje, svetlobnega nadstropja in rebrastega oboka File:PeterElevDetailDehio.jpg|Zunanjost stolnice v Peterboroughu </gallery> === Vzhodni del cerkve in stolnice === Vzhodni konec romanske cerkve je skoraj vedno polkrožen, bodisi z visokim korom, ki ga obdaja [[ambulatorij]] kot v Franciji ali kvadraten, iz katerega izhaja apsida kot v Nemčiji in Italiji. Kjer obstajajo kvadratni zaključki v angleških cerkvah, so na njih verjetno vplivale anglosaške cerkve. Stolnici Peterborough in Norwich sta ohranili okrogle konce v francoskem slogu. Vendar pa so v Franciji preproste cerkve brez apside in brez dekorativnih elementov zgradili cistercijani, ki so prav tako zgradili veliko stavb v Angliji, pogosto na oddaljenih območjih.<ref name=FHC>{{navedi knjigo |first=Frederick H. |last=Crossley |year=1962 |title=The English Abbey |url=https://archive.org/details/englishabbey0000fhcr |location= |publisher=}}</ref> <gallery> File:PM_33251_P_Lourosa.jpg|Podeželska cerkev São Pedro de Lourosa, Portugalska, zgrajena v 10. stoletju ima preprost kvadraten vzhodni konec. File:Xhignesse JPG02.jpg|Majhna cerkev v Saint-Pierre Xhignesse, Belgija, ima polkrožen zaključek enake višine kot kor in ladja.. File:Seu urgell.jpg|Stolnica Santa Maria d'Urgell, Španija, ima apsidalni vzhodni konec nižji glede na kor in okrašen z arkadami po robom strehe. Ta oblika je bila značilna za Italijo in Nemčijo. File:Abbazia di Sant'Antimo J.JPG|Samostan Sant'Antimo ima visok apsidalni konec z ambulatorijem in z majhnimi apsidami. File:F06.Nevers St.-Etienne.1066.JPG|Saint-Étienne, Nevers, prikazuje okrogli prezbiterij z ambulatorijem, apsidalnimi kapelami in močno izraženimi transepti. </gallery> === Fasada in zunanji okras cerkve in stolnice === Romanske cerkvene fasade, običajno na zahodnem koncu stavbe, so pogosto simetrične, imajo velik osrednji portal, ki je značilno okrašen z zidcem ali verando in razporejena obokana okna. V Italiji je pogosto samo eno osrednje okno ali kolesno okno. Skupna dekorativna funkcija je arkada. Manjše cerkve imajo pogosto en stolp, ki je običajno postavljen na zahodni konec v Franciji ali Angliji, bodisi centralno bodisi na eni strani, medtem ko imajo večje cerkve in stolnice pogosto dva. V Franciji Saint-Étienne, Caen, predstavlja model velike francoske romanske fasade. Gre za simetrično razporeditev glede na ladje, ki je obdana z dvema visokima stolpoma, od katerih ima vsak dva opornika nizkega ravnega profila, ki fasado deli na tri vertikalne enote. Najnižja stopnja je označena z velikimi vrati, vsaka so postavljena v loku v vsakem od treh navpičnih odsekov. Širši osrednji del ima dva sloja treh enakih oken, v zunanjih delih pa dva sloja posameznih oken, ki poudarjata maso stolpov. Stolpi se dvigujejo nad fasado skozi tri nadaljnje sloje, najnižji od visokih slepih arkad, naslednji pa z arkadami, ki jih prebijata dve ozki okni in tretji od dveh velikih oken, razdeljenih na dve svetlobni odprtini s koloneto. To fasado je mogoče razumeti kot temelj za mnoge druge zgradbe, vključno s francoskimi in angleškimi gotskimi cerkvami. Medtem ko je oblika značilna za severno Francijo, so bile njene različne sestavine skupne mnogim romanskim cerkvam v obdobju po Evropi. Podobno fasado najdemo na Portugalskem. V Angliji je stolnica Southwell ohranila to obliko, kljub temu, da je med stolpi vgrajeno veliko gotsko okno. [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|Lincoln]] in Durham sta morala nekoč izgledati tako. V Nemčiji ima [[Limburška stolnica]] bogato paleto odprtin in arkad v horizontalnih nadstropjih različnih višin. Cerkve [[Bazilika san Zeno, Verona|San Zeno]], Verona in [[Bazilika San Michele Maggiore, Pavia|San Michele, Pavia]], predstavljata dve vrsti fasade, ki sta značilni za italijansko romaniko, to, kar razkriva arhitekturno obliko stavbe in tisto, ki jo skriva. V San Zenu so elementi glavne in stranskih ladij jasno razvidni iz vertikalnih služnikov, ki se dvigajo na raven osrednjega zatrepa in zaradi različnih streh. V [[San Miniato al Monte]] je definicija arhitekturnih delov še jasnejša zaradi večbarvnega marmorja, značilnega za številne italijanske srednjeveške fasade, zlasti v Toskani. V San Micheleju je navzočnost vertikalne poudarjenosti kot pri San Zenu, vendar so strešne linije zasenčene za enim velikim zatrepom, okrašenim s stopničastimi arkadami. V Santa Maria della Pieve v Arezzu, se ta projekcija izvaja še dlje, saj je strešna linija vodoravna, arkadne pa se dvigajo na več različnih ravneh, koloneti, ki jih podpirajo, pa imajo zelo raznoliko dekoracijo. V Porenju in na Nizozemskem je prevladala karolinska oblika zahodnega konca, znana kot [[westwerk]]. Stolpi in apsida zahodnega konca so pogosto vključeni v večnadstropno zgradbo, ki ima malo strukturno ali vizualno povezavo s stavbo za njo. Ti westwerki imajo veliko različnih oblik, kot jih lahko vidimo v [[Opatija Maria Laach|opatiji Maria Laach]], [[samostanska cerkev svete Gertrude, Nivelles|sveta Gertruda v Nivellesu]] in [[bazilika svetega Servacija]] v Maastrichtu. <gallery> File:Coimbra BW 2018-10-06 14-33-51 stitch.jpg|[[Stara stolnica v Coimbri|Stara stolnica v Coimbri]], Portugalska, je podobna trdnjavi s parapetom. Dve centralni odprtini sta globoko vstavljeni. File:Arles kirche st trophime fassade sky.JPG|Cerkev St. Trophime, Arles, Francija. Okras je osredotočen na verando in izklesan Kristus v slavi na timpanonu, značilnem za francoske stolnice. File:Bari BW 2016-10-19 13-35-11 stitch.jpg|[[Basilica di San Nicola|Cerkev svetega Nikolaja, Bari, Italija. Cerkev ima dokaj kvadraten videz, ki je videti bolj primeren za grad kot za cerkev. Ta vtis se krepi s prisotnostjo dveh nizkih masivnih stolpov, ki uokvirjata fasado. V svoji zgodovini je bila večkrat uporabljena kot grad. File:Verona Zeno-cropped.JPG|[[Bazilika san Zeno, Verona]], Fasada je lepo razdeljena navpično in vodoravno. V Italiji je značilno osrednje okno in majhna veranda s stebri, ki stoji na ležečih levih. File:Duomo di Pisa Front Facade 2009.jpg|[[Stolnica v Pisi]], Italija. Celotna stavba je obdana z belim in sivim marmornim trakom. Na fasadi je ta vzorec prekrit z arhitektonsko dekoracijo slepih arkad, pod stebriči pritlikavih galerij. Vsi trije portali so postali vse pogostejši. File:Empoli, collegiata, facciata del 1093 (parte bassa) e del 1736 (parte alta) 02.jpg|Samostanska cerkev, Empoli, Italija, predstavlja fasado zaslona. Barvna marmorna dekoracija deli fasado na območja, hkrati pa daje malo naznanil arhitekturni obliki za njo. File:Angouleme cathedral StPierre ac.JPG|Stolnica Angoulême, Francija. Fasada, bogato okrašena z arhitektonskimi in kiparskimi oblikami, ima veliko skupnega s tisto pri Empoliju, ker kaže obliko zgradbe za njo. </gallery> <gallery> File:Mairie de caen 030 crop.JPG|Saint-Étienne, Abbaye aux Hommes, Caen, Francija, 11. stoletje, s svojimi visokimi stolpi, s tremi portali in urejeno definicijo arhitekturnih oblik je postala model za fasade mnogih kasnejših stolnic po Evropi. <small>stolpa sta iz 14. st.</small> File:St. Mary's Minster , West End - geograph.org.uk - 948257.jpg|Stolnica Southwell, Anglija, 1120, sledi normanskemu modelu s piramidnimi kovinami, kot so bili verjetno v Saint-Étiennu. <small> Perpendicular okno in parapet sta gotska.</small> File:Se de Lisboa Frente adj sky.JPG|[[Lisbonska stolnica]], Portugalka, 1147, ima podobno obliko kot stara stolnica v Coimbri z dodatkom dveh močnih zvonikov na normanski način in kolesno okno. File:Limburg Cathedral, West facade 20140917 1.jpg|[[Limburška stolnica]], Nemčija. Fasada, c. 1200, z večbarvnim ometom, sledi modelu dvojnega stolpa, ki ga najdemo na številnih cerkvah Porenja. Okno rozeta ima krogovičje, stolpa pa so renške čelade. File:Maria Laach 02.jpg|Zahodna fasada [[opatija Maria Laach|opatije Maria Laach]], Nemčija 12. stoletje, (vhod 1225) je tipično nemška, oblika ki sega v karolinško arhitekturo z združenimi stolpi različnih tlorisov in tako s svečam podobnimi kot tudi reniskimi čeladami. File:Parma Dom Fassade4 adjusted.JPG|[[Stolnica v Parmi]], Italija, 1178, ima fasado, okrašeno z galerijami. V središču je odprta veranda, na kateri je slavnostni balkon. Stolp (gotski 1284) je kot običajno v Italiji ločena struktura. </gallery> === Cerkveni stolpi === Stolpi so bili pomembna značilnost romanskih cerkva in veliko jih še vedno stoji. Imajo različne oblike: kvadratne, okrogle in osmerokotne in so drugače postavljene glede na zgradbo cerkve v različnih državah. V severni Franciji naj bi dva velika stolpa, kot sta na primer v Caenu, postala sestavni del fasade katere koli velike opatije ali samostana. V osrednji in južni Franciji je to bolj spremenljivo in velike cerkve imajo lahko en stolp ali osrednji stolp. Velike cerkve v Španiji in na Portugalskem imajo običajno dva stolpa. Številni francoski samostani, kot npr. v Clunyju, so imeli številne stolpe različnih oblik. To je običajno tudi v Nemčiji, kjer so apside včasih uokvirjali s krožnimi stolpi in križišče, ki je bilo nadgrajeno z osmerokotnim stolpom kot v stolnici v Wormsu. Veliki pari stolpov s kvadratnim tlorisom se lahko pojavijo tudi na koncih transeptov, kot so tisti v [[Stolnica v Tournaiju|stolnici Tournai]] v Belgiji. V Nemčiji, kjer se pogosto pojavljajo štirje stolpi, imajo pogosto zvonike, ki so lahko štiri ali osem stranski ali značilno renško čelado, ki jo vidimo na stolnicah v Limburgu ali Speyerju. Prav tako je običajno videti zvončaste ali čebulaste stolpe v baročnem obdobju, ki obvladujejo romanske stolpe v srednji in vzhodni Evropi. V Angliji so za velike samostane in stolnice namenili tri stolpe, osrednji stolp pa je bil najvišji. To pogosto ni bilo mogoče doseči s počasnim procesom gradnje in v mnogih primerih zgornji deli stolpa niso bili dokončani še stoletja kasneje kot v Durhamu in Lincolnu. V stolnici v Durhamu, Exetru, Southwell, Norwichu in Tewkesburyju obstajajo veliki normanski stolpi. Takšni stolpi so bili v poznem srednjem veku pogosto zgrajeni z gotskim zvonikom iz lesene konstrukcije, prekrite s svincem, bakrom ali skodlami. V primeru stolnice v Norwichu je ogromen, bogato okrašen stolp iz 12. stoletja dobil zidan zvonik iz 15. stoletja, ki se je dvignil na višino 97,5 m in je ostal do danes. V Italiji so stolpi skoraj vedno samostojno stoječi in položaj pogosto narekujejo značilnosti kraja, ne pa estetike. Tako je v skoraj vseh velikih in majhnih italijanskih cerkvah, razen na Siciliji, kjer so normanski vladarji zgradili številne cerkve in so po videzu bolj francoske. Praviloma so veliki romanski stolpi kvadratni z vogalnimi podporami nizkega profila, ki se dvigujejo brez zmanjševanja skozi različne faze. Stolpi so običajno označeni z jasno določenimi stopnjami po horizontalnih poteh. Ko se stolpi dvigajo, se število in velikost odprtin povečuje, kot je razvidno iz stolpa transepta stolnice v Tournaiju, kjer sta dve ozki reži na četrti ravni z vrha postali eno okno, nato dve okni, nato tri okna najvišji ravni. Takšna ureditev je še posebej opazna na stolpih italijanskih cerkva, ki so običajno zgrajene iz opeke in nimajo drugega okrasja. Dva odlična primera se pojavita v [[Lucca|Lucci]], v cerkvi San Frediano in v stolnici. Opazen je tudi v Španiji. V Italiji obstajajo številni prostostoječi stolpi, ki so okrogli, najbolj znan je [[poševni stolp v Pisi]]. V drugih državah, kjer se pojavljajo krožni stolpi, kot na primer v Nemčiji, se običajno združijo in pogosto obdajajo apsido. Krožni stolpi so v Angliji neobičajni, vendar se pojavljajo v celotnem zgodnjem srednjem veku na Irskem. Na križiščih so se pogosto uporabljali mnogokotni stolpi, ki se pojavljajo v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji, kot je npr. Stara stolnica v Salamanci, ki jo pokriva kupola na rebrastem oboku. Manjše cerkve so včasih imele [[preslica (zvonik)|zvonike na preslico]] namesto stolpov, kar je po mnenju nekaterih avtorjev značilno za preprostost velike arhitekture v romanskem slogu. <gallery> File:San Frediano, Lucca, Italy - tower.JPG|Stolp [[Bazilika San Frediano, Lucca|bazilike San Frediano]], Lucca, ima odprtine, ki so številčne, značilne za italijanski in španski romanski zvonik <small>San Estebán, Segovia,</small> File:Les tours de l'église abbatiale à Plankstetten en automne.JPG|Dvojni stolpi, kot so v samostanu Plankstetten, so značilnost Bavarske in srednjeevropske cerkvene arhitekture.<small>cerkev svetega Jakoba, Lebeny</small> File:Abbaye de Cluny, 2010 crop.jpg|Osmerokotni stolp nad križiščem opatije Cluny je vplival na izgradnjo drugih poligonalnih stolpov v Franciji, Španiji in Nemčiji.<small>opatija Maria Laach</small> File:Sunlit tower, Tewkesbury Abbey - geograph.org.uk - 1037432.jpg|Največji romanski križični stolp je v samostanu Tewkesbury v Angliji, kjer so značilni veliki križični stolpi. File:Pisa - Campo Santo - Campanile 1 - 2005-08-08 10-15 4638.JPG|Poševni stolp v Pisi obkrožen z arkadami je najbolj znan (in najbolj bogato okrašen) od številnih krožnih stolpov v Italiji. </gallery> === Portali === Romanske cerkve imajo običajno en portal, ki je centralno postavljen na zahodni fasadi, osredotočen na dekoracijo fasade stavbe. Nekatere cerkve, kot so Saint-Étienne, Caen, (11. stoletje) in stolnica v Pisi (konec 12. stoletja), so imele tri zahodne portale v obliki zgodnjekrščanskih bazilik. Številne cerkve, tako velike kot majhne, so imele stranske vhode, ki so jih običajno uporabljali verniki. Romanska vrata imajo značilno obliko, podboji pa imajo vrsto padajočih ravnin, v vsako od njih pa je postavljena krožni služnik, vse obdano z neprekinjenim abakusom. Polkrožni lok, ki se dviga iz abakusa, ima enake vrste služnikov kot podboj. Običajno so štiri ravnine, ki vsebujejo tri služnike, lahko pa jih je kar dvanajst, kar simbolizira apostole. Odprtina portala je lahko obokana ali pa je nastavljena s preklado, ki podpira [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]], običajno izrezljan, v Italiji pa je včasih okrašena z mozaikom ali fresko. Vrezan timpanon je večinoma kiparsko delo romanske cerkve. Predmet rezbarije na glavnem portalu je lahko ''Kristus v slavi'' ali ''Poslednja sodba''. Stranska vrata lahko vključujejo druge predmete, kot je ''Kristusovo rojstvo''. Portal je lahko zaščiten s [[portik]]om, ki je značilen za Italijo, z bolj odprtimi verandami in bolj dovršenimi strukturami, značilnimi za Francijo in Španijo. <gallery> File:Verona_Italy_San_Zeno_DSC08235.JPG|San Zeno, Verona, ima verando, značilno za Italijo. Kvadratna vrata so okrašena z mozaikom. Na obeh straneh so marmorni reliefi, ki prikazujejo ''Izgon iz Raja'' in ''Kristusovo življenje''. File:Lincoln cathedral Gallery of Kings.jpg|Obokana centralna zahodna vrata s služniki Lincolnske stolnice so okrašeni s cik-cak frizi in drugim formalnim in figurativnim ornamenti, značilnim za angleški normanski slog. <small>"Galerija kraljev" nad portalom je gotska</small> File:Arles,ancienne_cathédrale_St_Trophime,portail_roman1190.jpg|Bazilika Saint-Trophime, Arles, Francija, ima izpopolnjeno kiparsko shemo, ki vključuje ''Kristusa v slavi'', friz, ki se razprostira nad preklado in galerijo kiparskih likov. File:SantiagoCompostela-PortaPlaterias-bis.jpg|Porta Platerias, stolnica Santiago de Compostela, mojstra Estebana, ima dve široki odprtini s timpanoni, podprti na nosilcih. Kiparski friz nad njim je zaščiten z napuščem na konzolah. File:Portal_moissac.jpg|Portal Saint-Pierre, Moissac, ima nenavadne značilnosti, vključno s frizom okroglih listov na prekladi, z zaobljenimi podboji in figurami prerokov na osrednjem podboju. </gallery> === Notranjost === Struktura velikih cerkva se je regionalno razlikovala in razvijala skozi stoletja. Uporaba slopov pravokotnega tlorisa za podporo arkadam je bila običajna, tako kot pri stolnici v Mainzu in sveti Gertrudi v Nivelle in je ostala običajna v manjših cerkvah po Evropi, pri čemer so arkade pogosto imele obliko odprtin skozi površino stene. V Italiji, kjer je obstajala močna tradicija uporabe marmornih stebrov, skupaj s kapiteli, bazo in abakusom, je to še vedno prevladovalo, pogosto pa se je znova uporabljalo obstoječe antične stebre, kot na primer San Miniato al Monte. Številne cerkve iz 11. stoletja imajo ladje, ki jih odlikujejo ogromni okrogli stebri, ki nimajo svetlobnega nadstropja ali pa je ta zelo majhen, kot pri St Philibert, Tournus. V Angliji so debele stebre velikega premera spremljali okrašeni loki, galerija in svetlobno nadstropje, kot v ladji Malmesbury Abbey. V začetku 12. stoletja so se razvili kompozitni slopi, na katere so pritrjene gredi pomaknjene navzgor do rebrastega oboka ali pa so se nadaljevale v služnike arkade, kot na primer [[Bazilika v Vézelayu]], Saint-Étienne, Caen in Peterborough. Narava notranje površine streh se je zelo razlikovala, od odprtih lesenih streh in lesenih stropov različnih tipov, ki so bili v manjših cerkvah še vedno običajni, do preprostih banjastih obokih in križnih obokov, vse bolj pa do rebrastih obokov v poznem 11. in 12. stoletju, ki naj bi postali skupna značilnost večjih cerkva in stolnic. Številne romanske cerkve so prekrite s serijo kupol. Na opatiji Fontevrault je ladja pokrita s štirimi kupolami, pri cerkvi Saint Fronte, Périgueuxu je cerkev v obliki grškega križa z osrednjo kupolo, obkroženo s štirimi manjšimi kupolami nad ladjo, prezbiterijem in transepti. Notranja dekoracija se je v Evropi razlikovala. Kjer so obstajali široki zidovi, so bili pogosto ometani in pobarvane. Okrašeni so bili leseni stropi in leseni tramovi. V Italiji so bili zidovi včasih oblečeni v barvni marmor. Kjer so bile stavbe zgrajene iz kamna, ki je bil primeren za rezbarjenje, se pojavljajo številne dekorativne podrobnosti, vključno z okrašenimi kapiteli in okrasnimi služniki. Apsidalni vzhodni konec je bil pogosto središče dekoracije, tako arhitekturne oblike, kot so arkadne in slikovne značilnosti, kot izrezljane figure, freske in občasno mozaiki. Vitraž se je v 11. stoletju razširil. V mnogih cerkvah je bil vzhodni del obnovljen v kasnejšem slogu. Od angleških normanskih stolnic, noben vzhodni konec ni ostal nespremenjen. V Franciji so bili vzhodni deli pomembnih samostanov Caen, Vézelay in, najbolj pomembno, bazilika svetega Denisa popolnoma obnovljeni v gotskem slogu. V Nemčiji so velike rekonstrukcije 19. stoletja poskušale vrniti številne romanske zgradbe v prvotno obliko. Primeri enostavnih romanskih apsid so vidni na slikah St. Gertrude, Nivelles, St. Philibert, Tournus in San Miniato al Monte. <gallery> File:Nivelles JPG00 (13).jpg|St Gertrude, Nivelles, Belgija (posvečena 1046) ima glavno in stranske ladje, ki jih delijo slopi, ki podpirajo svetlobno nadstropje. Ladjo delijo prečnimi loki. Notranjost bi bila ometana in pobarvana. File:San Miniato al Monte Florence Italy.jpg|[[San Miniato al Monte]], Firence (1013–1090) ima bazilikalno obliko, odprto leseno streho in dekoracijo iz barvnega marmorja in mozaika. Okras je bil skladen do apsidalnega mozaika leta 1260. File:Tournus 43 .jpg|Cerkev St. Philibert, Tournus, (990–1019) ima visoke krožne slope, ki podpirajo arkado in je pokrita z vrsto banjastih obokov, ki so podprti na lokih. Mala zasenčena okna osvetljujejo obok. File:Vezelay-Basilique-Nef.JPG|Samostan St Mary Magdalene, Vézelay, (posvečen 1104) ima grozde navpičnih služnikov, ki se dvigajo, da podpirajo prečne loke in obok. Oblečen v barven kamen postavitev ima izjemno podrobne služnike. <small>Vzhodni konec je gotski.</small> File:Peterborough interior 01 adjusted.jpg|Ladja stolnice v Peterboroughu (1118–1193) v treh stopnjah arkad, galerije in svetlobnega nadstropja, značilnih za normanske samostanske cerkve. Redki leseni strop ohranja prvotno dekoracijo (pribl. 1230). <small>gotski so loki pod stolpom (c. 1350).</small> </gallery> === Samostanske stavbe === V katoliški tradiciji je meništvo ustanovil sveti [[Benedikt Nursijski|Benedikt]] v [[Monte Cassino|Monte Cassinu]] okoli leta 529. Spodbudil ga je [[Karel Veliki]], saj je bilo v Evropi v poznem srednjem veku ustanovljeno večje število samostanov. Najbolj vplivni redovi v tem obdobju so bili [[benediktinci]], [[klunijci]] ustanovljeni v Clunyju leta 910, nato pa [[cistercijani]] ustanovljeni leta 1098. Bernard iz Clairvauxa je leta 1113 vstopil v cistercijanski red in kot njegov vodja ustanovil več kot petsto samostanov stroge zasnove in pogosto na oddaljenih lokacijah. Karolinški tloris Saint Gall iz zgodnjega 9. stoletja je podroben osnutek samostanske cerkve in pripadajočih samostanskih stavb, ki je najstarejši takšen arhitekturni načrt, ki je obstajal že od rimskih časov. Prikazuje idealizirano postavitev posameznih celic za redovnike, delavnice, opremo, vrtove, hleve in šolo. Predstavlja življenjski prostor za popolnoma samozadostno skupnost. Naravne omejitve, kot so prostor, neposredna bližina mestnih stavb in pomanjkanje sredstev, so pomenile, da je bilo v obdobju romanike v praksi le malo samostanov tako bogato zgrajenih. Od 10. stoletja je velika [[Cluny (opatija)|opatija Cluny]] postavila standard stavbe in udobja, ki so ga morali posnemati drugi. Preživele kmečke in gospodarske stavbe samostanskih kompleksov so na splošno ločene od bivališč skupnostnih laikov po kakovosti strukture in detajlov. Čeprav so bile zgrajene za življenje skupnosti, zaobljubljene revščini in preprostosti, so meniške stavbe na splošno trdno zgrajene in dokončane z obokanimi stropi, frizi, stebri in rezbarijami, ki so neposredno povezane z oblikami, ki jih najdemo v samostanskih cerkvah, saj so samostani nastali kot jedro samostanskega življenja in so pogosto mojstrovine romanske gradnje, sloga in ornamenta. <gallery> File:Abbey-of-senanque-provence-gordes.jpg|Romanski samostan Sénanque s cerkvijo in okoliškimi samostanskimi stavbami, Gordes, Francija. File:Lorsch.jpg|Vhodno poslopje karolinškega [[Benediktinski samostan Lorsch|samostana Lorsch]], Nemčija. File:Abbaye de Longuay 4.jpg| Dvorana bratovščine, samostan Longuay, Aubepierre-sur-Aube, Francija. File:Garden of the Monastery Unser Lieben Frauen Magdeburg.jpg|Križni hodnik in vodnjak, [[samostan Naše ljube gospe, Magdeburg]], Nemčija. </gallery> ==== Tipi stavb ==== Na splošno so bili glavni bivalni in delovni prostori katerega koli samostana s [[križni hodnik|križnim hodnikom]], štirje obokani hodniki, ki so obdajali dvorišče in so bili, če je to bilo mogoče, dozidani na južni (najbolj sončni) strani cerkve. Arkade v pritličju so bile redovnikov delovni in splošni življenjski prostor, ki je vseboval prostore za študij in pisanje, pogosto po eni strani, ''lavatorium'', kjer so si menihi lahko umili roke in obraz pred jedjo. Nad arkadami so bile dolge spalnice ([[dormitorij]]), v katerih so spali menihi. Kjer so takšne stavbe že obstajale iz obdobja romanike, so bile zgrajene iz kamna, čeprav so bile večinoma lesene. Samostanske stavbe so na splošno postale čedalje bolj udobne in bolj robustne, kamen je nadomeščal les, odprte arkade so bile zastekljene proti vetru in odprte spalnice opremljene z lesenimi zasloni za toploto in zasebnost.<ref name= Cross67>Crossley, pp. 67-71</ref> Številne stavbe so obkrožale ali so mejile na samostan. Kapiteljska hiša je bila najpomembnejša, saj je bilo mesto sestankov upravnega organa opatije. Na splošno je predvidena z vzhodne strani samostana, v bližini pa bi lahko imela ozek prehod, ki je vodil do pokopališča v bližini vzhodnega konca cerkve. Poleg arkadnega križnega hodnika je bil ''kalefaktorium'' ali soba za ogrevanje, kjer je pozimi gorel ogenj. Na splošno je bila nameščena pod delom spalnice. Stopnišče se je s spalnice pogosto spuščalo neposredno v transept cerkve in so ga menihi uporabljali ponoči. Iz spalnice je štrlel ''necessarium'' ali toaletni blok z odtokom, ki je potekal pod straniščem. Pomembna stavba, ki se je ohranila v številnih primerih, je bil [[refektorij]] ali jedilnica. Kuhinje so bile blizu refektorija, bližina pa je bila odvisna od tega ali so kuhali samostanski bratje ali laiki.<ref name = Cross71>Crossley, pp. 71-75</ref> Poleg samostana je bil [[bolnišnica]] za zdravljenje bolnih, kjer so lahko skrbeli starejše slabe člane samostanske skupnosti. To je bila na splošno velika dvorana, vendar bi lahko bila celoten ločen kompleks z lastno kapelo, kuhinjo in dvoriščem. K bolnišnici je bila pogosto prizidana ločena jedilnica, znana kot ''misericord'', da bi bolni in slabovidni starejši bratje lahko uživali rdeče meso, kar v refektoriju ni bilo dovoljeno. Že zgodaj ob ustanovitvi samostanov je bilo pričakovati, da bo opat ali prior živel v dormitoriju, v občevanju z drugimi menihi. Ker je vloga opata vse bolj prevzela vlogo vodje poslov in podjetnika, je bil ta skromni življenjski slog opuščen, zunaj samostana pa so bile zgrajene ločene hiše. Druge stavbe, ki se pogosto pojavljajo v samostanski okolici so pekarna, pivovarna, kašča, vodnjak, kovačija, skedenj in golobnjak. Gostišča so bila pogosto zgrajena za popotnike, hiše miloščine pa za oskrbo revnih. Tudi šole so bile v povezavi s samostani. Številni samostani so imeli [[vhodno poslopje]], v katerem so živeli pripadniki laikov in varovali samostansko okrožje. <gallery mode= "packed" heights= "150px" widths= "220px"> File:Fontenay34.jpg|Dormitorij v samostanu Fontenay, Francija. Sedanji strop, zgodnja 1500-ta. File:Vaucelles salles des moines.JPG|Meniška dvorana, samostan Vaucelles, Les Rues-des-Vignes, Francija. File:Sant Michel de Grandmont 3.jpg|Stopnišče v samostanu Saint-Michel de Grandmont, Saint-Privat, Hérault, Francija. File:Abbaye de Fontenay-Forge.jpg|Kovačija v samostanu Fontenay, Francija. File:Sticna12.JPG|Križni hodnik v samostanu Stična, Slovenija </gallery> ==== Primeri ==== Monastični kompleksi so se pogosto razvijali skozi več stoletij, pri čemer so stavbe različnih datumov mejile med seboj, posamezne stavbe pa so se v poznejših arhitekturnih obdobjih povečale in spreminjale. Razen cerkva so velike romanske stavbe redke, tudi v okviru starodavnih samostanov. Vendar obstaja več lepih primerov, razpršenih po Evropi, s [[samostan Sénanque|samostanom Sénanque]], posvečenen leta 1178, kar je redkost in ki je ohranil nedotaknjene številne svoje prvotne romanske stavbe, vključno s cerkvijo, križnim hodnikom, dormitorijem, ogrevano sobo in kapitljem. [[Samostan sveti Martin du-Canigou]], ki je bil ustanovljen leta 1005, je tudi ohranil prvotno obliko in nekatere svoje prvotne stavbe, čeprav so bile poškodovane tako zaradi potresa kot pretiranega obnavljanja. V [[Maulbronn]]u v Nemčiji je srednjeveški samostan ostal skoraj nedotaknjen, vendar se stavbe razlikujejo po času nastanka, najzgodnejša pa je romanska v poznega 12. stoletja. [[Cistercijanska opatija v Fontenayju|Samostan Fontenay]] je obdržal številne pomembne stavbe, vključno z dormitorijem, meniško dvorano, [[skriptorij]]em in veliko kovačijo. V [[Lorsch]]u v Nemčiji in v Bury St. Edmunds v Angliji ostajata dve impresivni vhodni poslopji zelo različnih slogov. Vrata v opatiji Lorsch so vodila v kompleks, katerega obliko zdaj lahko določi le arheologija. Sama vrata segajo v leto 774 in združujejo številne značilnosti iz klasične antike, kot so korintski stebri in motiv triumfalnega loka s severnoevropskim vplivom v triangulaciji 'lokov0 zgornjega nadstropja in strmo nagnjene strehe ter bizantinskega ornamenta v večbarvnem površinskem okrasu. Normanski stolp v Bury St Edmunds je v drugi četrtini 11. stoletja zgradil opat Anselm kot glavni vhod v samostan iz mesta. [22] Dviga se v štirih nadstropjih različnih višin, z enim obokanim portalom in skupinami po tri odprtine raznolike zasnove na zgornjih nivojih, med sploščenimi vogalnimi oporniki. Romanski križni hodniki ostajajo v mnogih starodavnih samostanih, zlasti v Franciji, Španiji in Italiji. Razlikujejo se od preprostih konstrukcij z lesenimi stropi ali banjastimi oboki in arkadami, podprtimi na trdnih [[slop]]ih, kot v [[Cerkev svetega Mihaela, Hildesheim|St. Milchaelu]], [[Hildesheim]], do elegantnih rebrastih obokov in arkad, napolnjenih s [[krogovičje]]m, kot so na [[Tarragonska stolnica|Tarragonski stolnici]] v Španiji in podprtih na visokih okrašenih parih [[steber|stebrov]] s figurativnimi [[kapitel]]i, kot so tisti v [[samostan sv. Petra, Moissac|sv. Petru]] v Moissacu, Francija in [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|sv. Janezu v Lateranu]] v Rimu. Križni hodniki imajo včasih zgornjo arkado, ki omogoča dostop do spalnic ali celic, kot pri stolnici St. Léonce in [[Samostan Santo Domingo de Silos|samostanu Santo Domingo de Silos]] v [[Burgos]]u. Med različnimi sobami, ki so mejile na križni hodnik, so imele tiste v pritličju pogosto banjaste ali rebraste oboke, kot so jih našli v skriptoriju v Fontenayu. Kjer so preživele velike stavbe, kot je kovačija v Fontenayu, imajo obliko dvorane skednja z sploščenimi oporniki in majhnimi okni s polkrožnimi zaključki. Križni hodniki so imeli pogosto [[vodnjak]]. Pri Naši ljubi gospe v Magdeburgu v Nemčiji je v atriju okrašena hiša z vodnjakom, medtem ko je v opatiji Mellifont primer v ruševinah. <gallery> File:Stift Millstatt Kreuzgang Hof 01.JPG| Križni hodnik Millštetskega samostana, Avstrija ima izmenično slope in odprtine. File:Burgos claustro Silos 27 lou.jpg|Samostan Santo Domingo de Silos, Španija, ima zgornjo arkado za dostop. File:Moissac 1.jpg|Križni hodnik samostanu sv. Petra, Moissac, Francija slovi po svojih vklesanih kapitelih. File:Rom Lateran Kreuzgang 05.jpg|Kozmatski slog v delu: zviti stebri in mozaiki pri samostanu sv. Janeza v Lateranu, Rim. </gallery> === Drugi elementi === Med strukturami, povezanimi s cerkvenimi zgradbami, so [[kripta|kripte]], [[veranda|verande]], [[kapiteljska dvorana|kapiteljske dvorane]], [[križni hodnik]]i in [[krstilnica|krstilnice]]. '''[[Kripta]]''' ali grobnica je pogosto prisotna kot temeljna zgradba velike cerkve in je na splošno povsem diskreten prostor, občasno pa je lahko, kot v nekaterih italijanskih cerkvah, poglobljen prostor pod dvignjenim prezbiterijem in preko stopnic odprt v ladjo. Romanske kripte so preživele v mnogih primerih, kot je [[Canterburyjska stolnica||, ko je bila zgrajena sama cerkev. Običajna konstrukcija romanske kripte je s številnimi kratkimi debelimi stebri, ki nosijo križnoločne oboke, kot v [[Worcestrska stolnica|stolnici v Worcestru]]. '''[[Veranda|Verande]]''' se včasih pojavijo kot del prvotne oblike fasade. To je v veliki meri v Italiji, kjer so po navadi le en obok globoke in podprte z dvema stebroma, ki pogosto ležita na levih kot v St Zenu, Verona. Na pročelju ali stranskem vhodu v obstoječe cerkve so bile dodane v različnih obdobjih, so lahko precej obsežne, odprte ali delno odprte z arkado z več oboki, ki so neke vrste [[narteks]], kot pri cerkvi St. Maria Laach. V Španiji imajo romanske cerkve pogosto velike stranske verande podobne [[loža]]m. '''[[Kapiteljska dvorana]]''' se pogosto pojavlja ob samostanski cerkvi ali stolnici. Le malo jih je ohranjenih nedotaknjenih iz romanske dobe. Zgodnje kapiteljske dvorane so imele pravokotno obliko, večje so imele včasih križnoločne ali rebraste oboke, podprte s stebri. Kasneje so romanske kapiteljske dvorane včasih imele apsidalni vzhodni konec. V Durhamski stolnici je širok prostor z rebrastim obokom, ki je bil prvotno zgrajen leta 1130. Krožna kapiteljska dvorana v Worcestrski stolnici, ki jo je zgradil škof Wulfstan (1062–95), je bila prva taka v Evropi in je bila pogosto kopirana v Angliji. '''[[Križni hodnik]]''' je po navadi del samostanskega kompleksa in se pojavlja tudi v stolnicah in samostanskih cerkvah. Bil je bistvenega pomena za način življenja skupnosti, prostor za delo v dnevnih urah in sprostitev v neugodnem vremenu. Običajno se naslanja na cerkveno stavbo in je na zunanji strani obdani z zidovi brez oken, z notranjo odprto arkado, ki gleda čez dvorišče ali samostanski vrt. Lahko je obokan ali ima leseno streho. Arkade so pogosto bogato okrašene in imajo nekatere najbolj domišljijsko izrezljane kapitele romanskega obdobja, kot so Santo Domingo de Silos v Španiji in [[samostan sv. Petra, Moissac]]. Številni romanski samostani so preživeli v Španiji, Franciji, Italiji in Nemčiji, skupaj z nekaterimi pripadajočimi stavbami. '''[[Krstilnica]]''' ali baptisterij se v Italiji pogosto pojavlja kot samostojna struktura, povezana s stolnico. Običajno so osmerokotne ali okrogle oblike s kupolo. Notranjost je lahko arkadirana na več ravneh kot v Pisi. Druge pomembne romanske krstilnice je tista v [[Stolnica v Parmi|Parmi]], ki se odlikuje po galerijski zunanjosti in barvna krstilnica - [[Baptisterij svetega Janeza, Firence]], z obokanimi mozaiki 13. stoletja, vključno s ''Poslednjo sodbo'', delo pripisano slikarju Coppu di Marcovaldo. <gallery> File:Worcester cathedral 031 crop.JPG|Križnoločno obokana kripta Worcestrske stolnice File:Monasterio de la Oliva - Sala Capitular 01.jpg|Kapiteljska dvorana Santa María de la Oliva, Carcastillo, Španija File:SegoviaSEstebán2 22.4.2003.jpg|Stranska veranda cerkve San Estebán, Segovia File:Abbaye de Lavaudieu - Cloître - JPG1.jpg|Križni hodnik samostana Lavaudieu File:Battistero di Parma - Vista Ingresso.jpg| Baptisterij stolnice v Parmi </gallery> === Okras === ==== Arhitekturni okras ==== Arkada je najpomembnejša dekorativna značilnost romanske arhitekture. Pojavlja se v različnih oblikah, od lombardnega pasu, ki je vrsta majhnih lokov, ki se zdi, da podpirajo streho ali nosilce, do plitvih slepih arkad, ki je pogosta značilnost angleške arhitekture in je zelo raznolikai v stolnici v Elyju, do odprte pritlikave galerije, ki je bila prvič uporabljena v stolnici v Speyerju in široko sprejeta v Italiji, kot jo vidimo na stolnici v Pisi in znamenitem poševnem stolpu. Arkade so se lahko uporabljale zelo učinkovito, tako zunaj kot znotraj, kot kaže cerkev Santa Maria della Pieve v Arezzu. <gallery> File:Iglesia de São Bento de Castro de Avelãs (5819068854).jpg|Slepa arkada v opeki v mozarabskem slogu iz Asturije in Leona na apsidi samostana Castro de Avelãs, edinstven primer na Portugalskem. File:St Lawrence's church in Castle Rising - Norman west facade - geograph.org.uk - 1878796.jpg|Prepleteni loki tvorijo slepo arkado v cerkvi sv. Lovrenca v gradu Rising v Angliji. (1150) Polkrožni loki se navzkrižno prekrivajo, motiv, ki je morda vplival na gotiko. File:San Juan de Rabanera-Soria - P7234547.jpg|Ravni progasti stebri (eden od njih je os simetrije, ki ločuje dve okni s polkrožnimi loki) in bogato okrašena slepa okna v apsidi cerkve San Juan de Rabanera v Soriji, Španija. File:2010.08.14.164600 Dom Speyer lighter.JPG|Škrlatne galerije so glavni dekorativni element na zunanji strani stolnice v Speyerju, Nemčija (1090–1106), ki obdaja stene in stolpe. To naj bi postalo značilnost renske romanike. File:Duomo di parma, abside sx 01.JPG|Vzhodna apsida stolnice v Parmi, Italija (v začetku 12. stoletja) združuje raznolikost dekorativnih značilnosti: slepe arkade, galerije, pasove in kiparske motive. File:Toscana Lucca5 tango7174 lighter.JPG|Arkade na fasadi stolnice v Lucci, Toskana (1204) ima številne različice v svojih dekorativnih podrobnostih, tako kiparske kot v intarziranem barvnem marmorju. File:Monreale-bjs-17.jpg|Barvne slepe arkade apside stolnice Monreale na Siciliji (1174–82). Okras kaže na islamski vpliv tako po motivih kot dejstvu, da so vsi loki, vključno s tistimi oken, koničasti. </gallery> ==== Arhitekturno kiparstvo ==== V romanskem obdobju je nastalo obilo kiparskih ornamentov. Najpogosteje je bilo zgolj v geometrijski obliki in se je uporabljalo predvsem za služnike in ravne, kot tudi ukrivljene oblike lokov. V La Madeleine, Vezelay na primer, so barvna rebra oboka obrobljena z ozkimi pasovi prebodenega kamna. Podobna dekoracija se pojavi okrog lokov ladje in vzdolž vodoravnega zidca, ki ločuje arkade in svetlobno nadstropje. V kombinaciji s prebodenim rezbarstvom kapitelov, daje notranjosti krhkost in prefinjenost. V Angliji je lahko taka dekoracija diskretna, kot v stolnicah Hereford in Peterborough ali pa ima občutek velike energije, kot pri Durhamu, kjer so diagonalna rebra obokov označena s cik-cakom, služniki arkad v ladji so izklesane iz več plasti in veliki stebri so globoko vrezane z različnimi geometrijskimi vzorci, ki ustvarjajo vtis usmerjenega gibanja. Te značilnosti ustvarjajo eno od najbogatejših in najbolj dinamičnih notranjosti romanske dobe.<ref>Alec Clifton-Taylor says "With the Cathedral of Durham we reach the incomparable masterpiece of Romanesque architecture not only in England but anywhere."</ref> Čeprav se je v notranjosti cerkva včasih uporabljalo precej kiparskega okrasa, je bila taka dekoracija v glavnem osrednji del zahodne fronte, predvsem pa portali. Cik-cak in drugi geometrijski ornamenti, ki jih pisci 19. stoletja imenujejo »barbarski ornament«, se najpogosteje pojavljajo na profilih osrednjih vrat. Pogosto se pojavi stilizirano listje, ki je včasih globoko izklesano in navzven po načinu akantovih listov na korintskih kapitelih, prav tako izklesano v plitkih reliefnih in spiralnih vzorcih, ki posnemajo zapletenost iluminiranih rokopisov. Na splošno je bil slog ornamenta bolj klasičen v Italiji, kot je tisti, ki ga vidimo pri vratih San Giusta v Lucci, in bolj »barbarski« v Angliji, Nemčiji in Skandinaviji, kot je viden v Lincolnu in Speyerjevi stolnici. Francija je izdelala veliko paleto ornamentov, s posebno fino prepleteno in spiralno vinsko trto v »rokopisnem« slogu, ki se je pojavljal v Saint-Serninu v Toulousu. <gallery> File:Modillonsarthous2.JPG|Detajl apside samostana d'Arthous, Landes, Francija prikazuje konzole, ki predstavljajo vidike greha, kot so poželenje, pijanost in nevednost. File:Avila - Ermita de San Segundo 3.jpg|Portal v Hermitage Sv. Segundu, Avila ima pare bitij in dekorativne trakove cvetov in prepletov. Pare bitij lahko črpa iz bizantinskih in keltskih modelov. File:Aiguilhe - Chapelle St-Michel - JPG3.jpg|Rezbarjenje barvne verande kapele Saint-Michel-D'aiguilhe, Aiguilhe, Haute-Loire, Francija (11. stoletje) je združilo sirene in Božje Jagnje. File:Lincoln cathedral 03 West portal.jpg|Na teh služnikih okrog portala Lincolnove stolnice so formalni cik-cak okraski, pošasti z jeziki, vinska trta in figure ter simetrični motivi. File:Eglise StMartin Gensac detail portail.JPG|Cerkev sv. Martina, Gensac-la-Pallue ima kapitele z zapletenimi prepleti. File:Špitalič pri Slovenskih Konjicah - cerkev Marijinega obiskanja (portal).jpg|Romanski portal z luneto z jagnjetom cerkve v Špitaliču, nekdanje Ecclesie Minor (cerkve laičnih bratov) v Špitaliču pri Žičah, Slovenija </gallery> ==== Figurativno kiparstvo ==== {{glavni|Romanska umetnost}} Z propadom rimskega cesarstva je izumrla tradicija rezbarjenja velikih del v kamnu in kiparskih likov iz brona. Najbolj znano ohranjeno veliko kiparsko delo protoromanske Evrope je leseno ''Križanje'' v naravni velikosti, ki ga je leta 960-65 naročil nadškof Gero iz Kölna. V 11. in 12. stoletju je figurativna skulptura cvetela v izrazito romanskem slogu, ki ga je mogoče prepoznati v Evropi, čeprav so najbolj spektakularni kiparski projekti skoncentrirani v jugozahodni Franciji, severni Španiji in Italiji. Večja figuralna dekoracija se pojavlja predvsem okoli portala stolnice in cerkve, okrasitev timpanona, preklade, podbojev in srednjega stebra. Timpanon je tipično okrašen z upodobitvami ''Kristusa v slavi s simboli štirih evangelistov'', ki so bili narisani neposredno iz pozlačenih ovitkov srednjeveških knjig evangelija. Ta slog vrat je znan v mnogih krajih in se nadaljuje v gotsko obdobje. Redko ohranjena v Angliji so ''Priorjeva vrata'' v stolnici v Elyju. V Franciji so številni preživeli, tudi impresivnimi primeri v opatiji Saint-Pierre, Moissac, opatiji Sainte-Marie, Souillac <ref>{{navedi splet |last=Howe |first=Jeffery |title=Romanesque Architecture (slides) |work=A digital archive of architecture |publisher=Boston College |url=http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/arch/souillac.html |accessdate=2007-09-28 |archive-date=2018-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222070301/http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/arch/souillac.html |url-status=dead }}</ref> in opatiji la Madaleine, Vézelay - vse podružnice Clunyja, z obsežnim drugim kiparstvom v križnih hodnikihin drugih stavbah. V stolnici Autun ima zelo redko ''Poslednjo sodbo'', saj jo je edinstveno podpisal njen ustvarjalec Giselbertus (ki je bil morda bolj zavetnik kot kipar). Isti umetnik naj bi delal v la Madaleine Vezelay, ki ima dva edinstveno izklesana timpanona, zgodnji notranji, ki predstavlja ''Poslednjo sodbo'' in na zunanjem portalu narteksa, ki predstavlja ''Jezusa, ki je pošilja apostole, da pridigajo narodom''. To je značilnost romanske umetnosti, tako v iluminiranih rokopisih kot kiparski dekoraciji, da so figure izkrivljene, da ustrezajo prostoru, ki ga zasedajo. Med številnimi primeri, ki obstajajo, je eden najboljših predstava o ''preroku Jeremiji'' iz stebra portala opatije Saint-Pierre, Moissac, Francija, iz približno leta 1130. Pomemben motiv romanske zasnove je spirala, oblika, ki se uporablja za rastlinske motive in draperije romanskih kipov. Izjemen primer njegove uporabe v draperiji je osrednja figura Kristusa na zunanjem portalu v La Madaleine, Vezelay. Mnoga manjša kiparska dela, zlasti kapiteli, so biblijska v temi in vključujejo prizore ustvarjanja in izgon človeka, epizode iz Kristusovega življenja in tistih [[Stara zaveza|starozaveznih]] prizorov, ki prefigurirajo njegovo smrt in vstajenje, kot sta ''Jona in kit'' ter ''Daniel v levji jami''. Pojavijo se številni dogodki rojstva, pri čemer je tema Treh kraljev še posebej priljubljena. Križni hodnik Santo Domingo de Silos v severni Španiji in Moissac so odlični primeri, ki so popolno ohranjeni. <gallery> File:02 Basilique Ste-Marie-Madeleine de Vézelay - Tympan.jpg|Timpanon notranjega portala Madeleine Vezelay ima prizor ''Kristusa v slavi'' ob ''Poslednji sodbi''. Kristusova figura je zelo formalizirana tako v drži kot v izgledu. (1130-ih) File:Portail sud de l' Abbatiale Saint-Pierre de Moissac (3).JPG|Timpanon Saint-Pierra, Moissac, je zelo prefinjen, tesno zapakiran dizajn, kot je Iluminiran rokpis: Kristus je obkrožen s simboli štirih evangelistov. File:Cathedrale Sainte-Marie Oloron portail avaleur.jpg|Podrobnosti portala stolnice Oloron kažejo demona, leva, ki požira človeka in kralje z glasbili. File:Saint-Trophime 805.jpg|Relief iz St. Trophime, Arles, ki prikazuje kralja Heroda in Tri kralje, sledi konvencijam, da je sedeči Herod veliko večji od stoječih figur. File:ND-en-Vaux Chapiteau 4 adjusted.JPG|Notre-Dame-en-Vaux, Châlons-en-Champagne. Ta parni kapitel, ki predstavlja Kristusa, ki umiva noge učencem, je živahen in naturalističen. </gallery> ==== Stensko slikarstvo ==== {{glavni|Stensko slikarstvo}} Velike stenske površine in ploske ukrivljene oboke romanskega obdobja so poslikali. Na žalost je mnoge od teh zgodnjih stenskih poslikav uničila vlaga ali pa so stene zamenjali in prebarvali. V večini severne Evrope so bile takšne slike sistematično uničene v napadih [[reformacija|reformacijskega]] [[ikonoklazem|ikonoklazma]]. V drugih državah so trpele zaradi vojn, zanemarjanja in spreminjanja mode. Klasična shema za celotno poslikano dekoracijo cerkve, ki izhaja iz prejšnjih primerov, pogosto v [[mozaik]]u, je imela, kot osrednjo točko v pol-kupoli apside, ''Kristusa v slavi'' ali ''Kristusa Odrešenika'', ki je bil postavljen v [[Mandorla|mandorlo]] in uokvirjen s štirimi krilatimi zvermi, simboli štirih evangelistov, ki so neposredno primerljivi s primeri iz pozlačenih platnic ali iluminacij evangeliarijev tega obdobja. Če je bila cerkev posvečena Devici Mariji, bi lahko tu nadomestila Kristusa. Na stenah apside so spodaj svetniki in apostoli, morda tudi pripovedni prizori, na primer svetnika, kateremu je bila cerkev posvečena. Na loku [[prezbiterij]]a so bili liki apostolov, prerokov ali štiriindvajset »starešin Apokalipse«, ki so gledali proti Kristusovemu doprsju ali njegovemu simbolu ''Jagnju'', na vrhu loka. Severna stena ladje bi vsebovala pripovedne prizore iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]], južna stena iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Na zadnji zahodni steni bi bila slika ''Poslednja sodba'', na vrhu pa naj bi bil na prestolu sodnik Kristus.<ref>James Hall, ''A History of Ideas and Images in Italian Art'', p154, 1983, John Murray, London, {{ISBN|0-7195-3971-4}}</ref> Ena izmed najbolj nedotaknjenih shem, ki obstaja, je v Saint-Savin-sur-Gartempe v Franciji. Dolg banjast obok ladje je odlična površina za freske, okrašen pa je s prizori iz Stare zaveze, ki prikazuje ''Nastanek'', ''Izgon človeka'' in druge zgodbe, vključno z živahnim prikazom Noetove ''Arke'' skupaj s strašno figuro in številnimi okni, skozi katere lahko vidimo Noa in njegovo družino na zgornji palubi, ptice na srednjem krovu, na spodnjem pa pare živali. Drug prizor z veliko močjo kaže močvirje faraonove vojske ob Rdečem morju. Shema se razteza na druge dele cerkve, z mučeništvom lokalnih svetnikov v kripti in ''Apokalipso'' v [[narteks]]u in ''Kristusom v slavi''. Uporabljena barvna paleta je omejena na svetlo modro-zeleno, rumeno oker, rdečkasto rjavo in črno. Podobne slike obstajajo v Srbiji, Španiji, Nemčiji, Italiji in drugod v Franciji. <gallery> File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|Poslikana kripta San Isidoro v Leonu v Španiji ima podrobno shemo, ki ponazarja biblijske zgodbe. File:Segovia - San Justo 22 adjust.JPG|Apsida cerkve sv. Justa, Segovia. Kristus v slavi je bila skupna tema apside. File:Absis de Sant Pere del Burgal, 11th c. fresco crop.JPG|Friz s figurami zavzema območje pod pol-kupolo v apsidi. Samostan St Pere of Burgal, Katalonija File:12th-century paintings of Last Judgement (Clayton Church, Sussex).jpg|V Angliji se najpomembnejša slikovna tema pojavi nad cerkvenim lokom v župnijskih cerkvahI. Cerkev St John the Baptist, Clayton, Sussex File:Galenoghippokrates.jpg|Ta freska, ki prikazuje Galena in Hipokrata, je del kompleksne sheme, ki krasi kripto stolnice Anagni, Italija </gallery> ==== Vitraji ==== Najstarejši znani fragmenti srednjeveškega slikovnega vitraja izvirajo iz 10. stoletja. Prve nepoškodovane figure so pet prerokov oken v Augsburgu, ki izvirajo iz poznega 11. stoletja. Figure, čeprav trde in formalizirane, kažejo veliko znanja v oblikovanju, tako slikovno kot funkcionalno uporabo stekla, kar kaže, da je bil njihov izdelovalec dobro navajen na medij. V Canterburyju in Chartresu so preživeli številni paneli iz 12. stoletja, med drugim v Canterburyju, figura Adama in še njegovega sina Seta iz serije ''Kristusovi predniki''. Adam je prikazan izrazito naturalistično in živahno, medtem ko so v figuri Setha obleke uporabljene za velik dekorativni učinek, podobno najboljšemu kamnoseškemu obdobju. Veliko čudovitih francoskih oken iz stekla, vključno s slavnimi okni Chartresa, izvira iz 13. stoletja. Daleč manj velikih oken ostaja nedotaknjeno od 12. stoletja. Eden takih je Križanje v Poitiersu, izjemna kompozicija, ki se dviguje skozi tri stopnje, najnižja pa s četverolistom, ki prikazuje mučeništvo sv. Petra, največja osrednja stopnja, na kateri je vladalo Križanje in zgornja faza, ki prikazuje Kristusov vnebohod v mandorli. Slika križanega Kristusa že kaže gotsko krivuljo. George Seddon okno opisuje kot »nepozabno lepoto«.<ref name=GS>George Seddon in Lee, Seddon and Stephens, ''Stained Glass''</ref> <gallery> File:King David in Augsburg Cathedral light.JPG|Kralj David iz stolnice v Augsburgu, konec 11. stoletja. Eden od številnih prerokov, ki je najstarejši vitraž in situ. File:Canterbury, Canterbury cathedral-stained glass 03 Seth and Adam.JPG|Dve plošči figur v naravni velikosti, Set in Adam iz ''Kristusovih prednikov'' iz 12. stoletja, stolnica v Canterburyju, sta zdaj postavljeni v okno s ploščami iz različnih obdobij. File:Bas-côté nord, baie VI Otto II Rex (dernier tiers XIIe).jpg|Oton II., sveti rimski cesar, iz serije cesarjev (12. in 13. stoletje). Plošče so zdaj postavljene v gotska okna, stolnica v Strasbourgu. File:David et Salomon, vitrail roman, Cathédrale de Strasbourg.jpg|Detajl majhne plošče, ki prikazuje kralje Davida in Salomona v arhitektonskem okviru velikega okna v Strasbourgu. Konec 12. stoletja. Spreminjanje rdeče in modre barve je tipična naprava enostavnejše zasnove oken. Je približno 1/3 višine in je veliko manj zapleteno v izvedbi kot serija cesarjev, od katerih je Oton II. del. File:Poitiers, Cathédrale Saint-Pierre -PM 34985 lighter.JPG|Redko in izjemno preživetje, "nepozabne lepote", zelo veliko okno Križanja stolnice Poitiers, Francija. </gallery> === Barve === Barvo so v tem obdobju uporabljali na različne načine. Ometani zidovi so bili lahko obarvani, v različnih regijah prevladuje različna oblika. V kamnitih zgradbah so bile včasih v barvi zunanje podrobnosti. V Italiji so bile zgradbe pogosto zgrajene z izmeničnimi pasovi iz opeke in kamna. V Benetkah so bile palače bogatih družin iz marmorja in poslikane štukature. Notranje velike stenske površine in plosko ukrivljeni oboki romanskega obdobja so bili okrašeni s slikami, sledovi pa so bili najdeni tudi v gradovih in bogatih domovih.<ref>Banister Fletcher, p. 310</ref> Vendar je velika večina teh slik, tako kot same zgradbe, uničena z obnovo in preslikavo, zaradi vlage, vojn, zanemarjanja in spreminjanja mode. Nekaj izjem posvetne dekoracije je bolj ali manj ohranjene, ker so bile v oskrbi cerkve. Zelo redke visoko kakovostne so slike iz Arlanze v Španiji, ki so zdaj razpršene po muzejih v Barceloni in Ameriki. Te freske približno iz leta 1210 izvirajo iz samostana, vendar imajo posvetne teme in so verjetno podobne tistim, ki so obstajale v nekaterih palačah. Obstaja veliko ogromnih realnih in mitičnih živali, ki odražajo svet heraldike in iluminiranih bestiarij.<ref>Dodwell, 268</ref> Tapiserije in druge tekstilne obloge so bile tudi uporabljene za okrasitev palač, pri čemer je Tapiserija iz Bayeuxa najbolj znan primer - čeprav je bila, zdaj v stolnici Bayeux, zelo verjetno prvotno narejena za okras palače škofa Oda v 1070-ih, zabeležene pa so tudi druge takšne tapiserije. Pripovedna zgodba o junaški zmagi v vojni je bila druga tema, ki se je nedvomno pogosto ponavljala. Prt St. Gereona iz 11. stoletja je bila morda vedno v cerkvi, toda prilagoditev modelov iz figuriranega vzhodnega tekstila je bil verjetno tudi slog, ki so ga uporabljali v velikih domovih. Tekstilne obloge so pripomogle k toplemu občutenju kamnitih stavb in so imele veliko prednost za tiste z več domovi, da so jih relativno enostavno nosili s seboj.<ref>Dodwell, 11-15</ref> == Romanski gradovi, hiše in druge zgradbe == {{glavni|Grad|Palača|Mestna hiša}} [[Grad]] predstavlja v veliki meri vrsto posvetne arhitekture, za katero je v romanskem slogu največ ohranjenih primerov. Obstajajo tudi številne posvetne stavbe povezane z samostanskimi območji, palačami, upravnimi stavbami in meščanskimi hišami. === Bivalno-obrambni grad === {{glavni|Bivalno-obrambni grad}} Gradovi so se razvili iz lesenih [[palisada|palisad]], zgrajenih za obrambo ali iz tipa [[Mota (grad)|mota]], kjer je bil zemeljski nasip, navadno umeten, obkrožen z visoko leseno konstrukcijo in pogosto obdan z jarki. Slednji obrambni sistem je bil nadalje razvit z dodatkom zunanjih palisad, ki so obdajale [[podgradje]], v katerem so bile zgrajene hiše in gospodarska poslopja.<ref>Banister Fletcher, p. 437</ref> Od približno leta 1000 naprej je bila lesena zgradba mota zamenjana z kamnitim bivalno-obrambnim gradom (angleško ''keep'', francosko ''donjon''), katerega najstarejši naj bi bil v [[Doue-la-Fontaine]], [[Maine-et-Loire]], Francija, zgrajen okoli leta 950.<ref name = Toman3>Rolf Toman, pp. 499-451</ref> Sodeč po velikosti odprtin, ki jih najdemo v spodnjih nadstropjih se zdi, da so najstarejše visoke kamnite stavbe v glavnem služile kot stanovanja. Vendar so z nujnostjo razvijale vse večje obrambne lastnosti. Veliko takšnih gradov naj bi postavili normanski napadalci Anglije. Čeprav so bile številne ohranjene iz 12. stoletja, kot sta gradova v Houdanu in [[Tour César, Provins|Provinsu]] v Franciji, v tlorisu krožna ali poligonalna, je v Angliji prevladoval kvadratni tloris. Primeri so ''[[White Tower]]'' (Beli stolp ali [[Tower of London|Londonski stolp]]), [[grad Hedingham]] v [[Essex (grofija)|Essexu]] in [[Rochestrski grad]] v Kentu. Po letu 1150 je bilo večje število mnogokotnih gradov, ki so bili težje za rušenje. Primeri so [[Grad Windsor]], [[Conisborouški grad]] in [[Orfordski grad]].<ref name = BF438>Banister Fletcher, p.438</ref> Ti gradovi pravokotnega tlorisa so dvoranski, njihov glavni namen je stanovanje vladarja, dvorana je glavni bivalni prostor, na splošno v prvem nadstropju. V nekaterih takšnih gradovih ima kletni nivo stebre, ki podpirajo obok. Nadstropja nad tem so iz lesa, podprta na dolgih lesenih tramovih, za katere les je bilo takrat mogoče posekati v gozdovih. Znotraj velikega gradu v Rochesteru bi bilo mogoče glavne prostore razdeliti s kamnitim zidom ali arkadami, ki se dvigajo skozi več nadstropij. Številni gradovi so imeli na vogalih štrleče stolpiče s spiralnimi stopnicami, debele stene zgornjih nadstropij pa za hodnike. Rochester je ohranil kamin, postavljen v steno znotraj okrašenega loka. Zgornja nadstropja romanskih gradov imajo včasih različna okna za zasebne prostore gospodarja in njegove žene. Lahko je imel tudi kapelo; na primer, v White Towru v Tower of London je kapela sv. Janeza, postavljena v vogalni stolpič. V gorskih regijah so imeli gradovi pogosto zelo nepravilne oblike in tloris na različne načine prilagojen terenu. Gradovi so se skozi stoletja pogosto razvijali in so navadno imeli dodana dodatna obzidja. Med letoma 1072 in 1080 je Sancho III. Navarrski zgradil [[grad Loarre]] na visokem skalnem grebenu ob vznožju [[Pireneji|Pirenejev]] kot predanost [[rekonkvista|rekonkvisti]]. Grad je bil v 13. stoletju dodatno utrjen z zunanjim obzidjem z desetimi stolpi. Čeprav je zunaj strogega videza, ima grad Loarre bivalne prostore primerljivega udobja in kapelo, okrašeno s finimi rezbarijami.<ref>Toman, p. 192</ref> <gallery mode= "packed" caption="Razvoj bivalno-obrambnega gradu" heights= "150px" widths= "220px"> File:Turmhügelburg.jpg|Rekonstruirana mota s stolpom v Lütjenburgu, Nemčija. File:Chateau-de-Gisors.jpg|Poligonalni donžon v Gisorsu, Francija, na hribu z obdajajočim obzidjem File:Rochester castle.jpg|Rochestrski grad, pravokoten normanski stolp v Angliji. File:Castillo de Loarre - Vista 02.jpg|Nepravilno oblikovan grad Loarre v Pirenejih v Španiji. </gallery> === Obzidani gradovi in palače === Drugi gradovi, začeti v 11. stoletju, so bili zgrajeni na povišanih mestih, ki so izkoristila strma pobočja za obrambo, ne pa z jarki. Osrednji stolp je postal zadnji obrambni nivo gradu [28], medtem ko so bile glavna druga poslopja zgrajena ob obzidju po obodu, kar je omogočilo veliko prostora za različne funkcije. [[Grad Conisborough]] je angleški primer, okrogli bivalno-obrambni stolp se še danes dviga kot nekoč, obzidje, ki obdaja podgradje, pa obzidavajo stanovanjski in servisni prostori. Razvaline znotraj podgradja so velika dvorana s centralnim kaminom, kuhinjo in dvonadstropnim stanovanjskim blokom z dodanimi latrinami. V samem stolpu je bil prostor za gospodarja, opremljen s kaminom z napo, medtem ko je bila v debeli zunanji steni stolpa vgrajena majhna obokana kapelica. V [[Ludlowski grad|Ludlowskem gradu]] v Shropshiru, ki se je začel graditi v 11. stoletju, so živeli številni člani tudorske kraljeve družine in so njegove utrdbe in bivalne prostore v več stoletjih izboljševali. [[Staufovci|Hohenstaufen]]ski [[Château de Saint-Ulrich]] v Ribeauvilléju v Alzaciji in grad Trifel pri Annweilerju sta primera tovrstnih gradov z udobnimi bivalnimi prostori. [[Grad Münzenberg]] je izjemen, saj ima dva visoka donžona. Obkrožata ga dve obzidji z okrašenim [[palas]]om, vgrajenim v steno zgornjega krila, z galerijami z okni s [[krogovičje]]m, ki gledajo čez dolino. Ostala manj utrjena bivališča, kot so Kaiserwerth, Gelnhausen, Landsberg in [[Goslar]], so bila zgrajena na bolj dostopnih mestih in so jih cesarski dvor ali uradniki redno uporabljali. Imajo velike dvorane, atrije, balkone s kolonami in dvorišča, obdana z arkadami, podobnimi samostanskim križnim hodnikom. Ti kompleksi, ki so preživeli brez pretirane romanske obnove do 19. stoletja, kot je videti pri Goslarju, so stavbe velike arhitekturne prefinjenosti. Številna mestna obzidja, samostanska območja in palače so imela zgrajena [[vhodno poslopje|vhodna poslopja]] s stražarnico ali bivalnimi prostori nad velikim obokom. Ena najzgodnejših so vrata opatije v Lorschu, katerih spodnji del ima tri odprtine, kot rimski [[slavolok]], medtem ko ima zgornji del detajle iz večbarvne opeke, ki spominjajo na [[predalčna lesena gradnja|polleseno gradnjo]], učinek pa je povečan zaradi velike strme skrilaste strehe. Nasprotno vhodno poslopje opatije Bury St Edmunds spominja na cerkveni stolp. Številna romanska vhodna poslopja so postavljena v obzidje italijanskih mest. Ta so neizogibno zidana in razgibana, vendar drugače brez okrasja. <gallery mode= "packed" heights= "150px" widths= "220px"> File:Fortress St. Ulrich.jpg|Château_de_Saint-Ulrich je najbolje ohranjen romanski grad Alzacija. File:Ludlow01.jpg|Ludlowski grad razkriva svojo dolgo zgodovino v oknih svojih poslopij. File:Münzenberg Palas.JPG|Okrašen palas in visok ozek stolp v zgornjem oddelku gradu Münzenberg. File:Cheb hrad 5.jpg|Grad Cheb na Češkem je ohranil nedotaknjeno kapelo sv. Erharda in svete Ursule. </gallery> == Posvetne stavbe == === Značilnosti === V Evropi je preživelo le nekaj hiš iz romanskega obdobja.<ref>Banister Fletcher, p 347</ref> Eden od razlogov je, da so bile številne zgrajene kot lesene ali pollesene konstrukcije. Iz tega obdobja so danes v Nemčiji v Esslingenu, Bad Wimpfenu in [[Schwäbisch Hall]]u vidne številne pollesene hiše. Hiše, ki še stojijo, so večinoma iz kamna, kot so hiša na Bad Munstereifel v Nemčiji, hiše v Lincolnshireu v Angliji in hiše vasi Saint-Guilhem-le-Désert, Languedoc-Roussillon, Francija. Ena najpreprostejših vrst romanske hiše je bila 'dolga hiša'. Te so bile navadno zgrajene iz lesa in slame, iz enega samega nadstropja, v njej so bivali tako družina kot živina. Dolga hiša je imela vrata na obeh krajših stranicah, tako da je imela prehod, ki je ločeval bivalne prostore družine od živalskih. Dnevna soba je imela osrednje ognjišče, z dimnimi luknjami v slemenu. V Bad Kösenu, Nemčija, obstaja stara kamnita hiša tega tlorisa. <gallery mode= "packed" caption="Dolga hiša ali dvorana" heights= "150px" widths= "220px"> File:Romanisches Haus Bad Kösen-1.JPG|Romanska dolga hiša v Bad Kösenu, Nemčija. File:Boothby Pagnell.jpg|Dvorec Boothby Pagnell, Lincolnshire, Anglija. File:Oakham Castle and church spire.jpg|Velika dvorana v gradu Oakham, Anglija. File:Oakham Castle Horseshoes.jpg|Notranjost gradu Oakham. </gallery> V veliki kamniti zidani romanski hiši, kot je romanski bivalno-obrambni grad, je bil po navadi glavni bivalni prostor v prvem nadstropju, dvignjen nad kletjo. Ta podzemni del je imel lahko dve obliki, bodisi zaprt, kleti podoben prostor ali odprto ložo. Lahko je služil za skladiščenje, kot hlev ali za trgovske namene, odvisno od lokacije in lastnikov hiše. Ta ureditev je očitna v Manor House v Boothby Pagnell in cehovski hiši St Mary, obe v Lincolnshireu, Anglija.<ref>Banister Fletcher, p. 447</ref> Bivalni prostor v prvem nadstropju je bil v enostavnejših hišah ena sama soba, z dostopom po zunanjem stopnišču iz kamna ali lesa. Zgodnje hiše so imele lahko odprto kamnito ognjišče in luknjo v stropu za dim. Notranjost hiš se je razvila z ločenimi komorami in pregradami iz kamna ali lesa. Do dodatnih prostorov je bilo mogoče dostopati iz zunanje lesene galerije na konzolah, ki so štrlele iz lukenj in konzol vzdolž obzidja, kot je vidno v hiši iz 13. stoletja v Poreču na Hrvaškem. Vhodna vrata so lahko imela kamnito ali leseno nadstrešnico, pogosto so bila obokana, v lepših hišah pa so imela krogovičje, okrasne rezbarije in morda stebričke in izklesane kapitele okoli vrat. Splošna oblika vhodnih vrat v Italiji je imela oblikovane konzole, ki so štrlele navznoter, da bi podpirale kamnito obrobo, nad katero se je dvigal odprt lok. Ta oblika se je nadaljevala v gotsko obdobje in se razvila v nadsvetlobo. Najpreprostejša okna so bila ozka, s polkrožnim zaključkom. Okna v pomembne prostore so imela pogosto par odprtin, razdeljena s stebričkom ali [[paličevje]]em. Nekatere hiše so imele pare oken postavljena pod preklade in ne loke, medtem ko je v Franciji več hiš, ki imajo vrste oken s kvadratnim zaključkom, razdeljene s paličevjem in slopi, postavljena v vodoravne okvirje, ki so tvorili galerijo. === Meščanske hiše in stanovanjski stolpi === Hiše, zgrajene znotraj srednjeveških mest, so bile omejene v prostoru, pogosto zaradi dejstva, da je mesto obdajalo obzidje. Kot odgovor na to so bile hiše v mestih običajno večnadstropne. Najpreprostejše od teh zgradb so bile izredno utesnjene s prostorom, saj so v vsakem nadstropju imele samo eno sobo, ki je bila dostopna le po strmih lestvah podobnih stopnicam. V nekaterih primerih so imele zunanja stopnišča na lesene balkone, ki so služila zgornjim nadstropjem cele vrste visokih ozkih hiš, o čemer pričajo nizi lukenj in podpornih konzol, ki jih najdemo v stenah številnih italijanskih srednjeveških stavb. Prav tako so obstajala majhna notranja dvorišča, ki so zagotavljala svetlobo in zrak okoliškim stavbam. Poskrbeli so tudi za zbiranje deževnice. Ozke večnadstropne hiše romanskega obdobja so preživele v številnih mestih, največ pa jih je v Italiji, kjer so praviloma zgrajene iz kamna ali opeke in so jih pozneje pogosto podaljšali ali pa so se njihove romanske odprtine spremenile, zaradi česar jih ni mogoče razlikovati od poznejših srednjeveških stavb. Casa Dante, za katero velja, da je bila dom [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]] v [[Firence|Firencah]], je dober ohranjen primer. V Nemčiji je stolp Baumburg v Regensburgu eleganten primer poznega 13. stoletja, ki se v svojih dekorativnih okenskih odprtinah, ki so v vsakem nadstropju različne, prehodno premikajo med romaniko in gotiko in so v nasprotju z gladko obzidanimi stenami. Druga hiša v Kardenu ima podobne lastnosti, vendar po obliki združuje stolpno hišo in dvorano. Skrajne točke visokih mestnih stanovanjskih stolpov najdemo v [[San Gimignano|San Gimignanu]] in [[Bologna|Bologni]], kjer so se družine med seboj pomerile pri gradnji zelo visokih stolpnih hiš. V Bologni sta preživela le Torre Garisenda (1100) 36,5 m in Torre Asinelli (1109) 68,5 m, veliko manjše obzidano mestece San Gimignano vsebuje štirinajst stolpnih hiš in še veliko več štrcljev. Domnevajo, da so visoke hiše tega mesta služile praktičnemu namenu obešanja vrvi za sušenje perila v senci in ne na soncu.<ref>Moffett, Fazio and Wodehouse, p. 264</ref> <gallery> File:Rosheim maison romane.jpg|Hiša v Rosheimu, Francija, kaže zunanje stopnišče. File:Cluny R Lamartine maison DSCN1907.JPG|Hiša v Clunyju, Francija, pollesena in ometana. File:Villemagne-l'Argentiere maison monnaies 02.JPG|Hiša v Villemagne-l'Argentiere, Francija, z izrezljanimi detajli na vratih in oknih File:San Gimignano 05 crop 2.JPG|Hiša na Piazza del Duomo v San Gimignano, Italija. </gallery> V Franciji je več lokacij, na katerih so ohranjeni kompleksi romanskih hiš. Skupina obstaja v vasi Saint-Guilhem-le-Désert, blizu starodavnega samostana. V Clunyju je precejšnje število, vključno s primeri iz pollesenih ometanih hiš. Najboljša romanska mestna hiša je v St-Antonin-Noble-Val, Tarn-et-Garonne, Francija, ki jo je zgradila družina Granolhet v začetku 12. stoletja. Ta velika hiša s tremi nadstropji ima široko ulico spredaj, ki jo na eni strani oblikuje zvonik s tipičnimi parnimi zidanimi okni. V pritličju je odprta loža z arkado na slopih. Čez prvo nadstropje je dolgo okno ali vdolbina galerije z občutljivimi stebrički, vse uokvirjeno med dvema neprekinjenima vodoravnima paličevjema. V zgornjem nadstropju je vrsta treh oken s paličevjem.<ref>Toman, p.177</ref> V Italiji je pomembna zgradba tega časa Rektorska palača iz 12. ali 13. stoletja v San Gimignanu. Ta skromno velika stavba, usmerjena na trg, ima simetrično pročelje, nizek podaljšek, ki ohranja videz klasičnega [[pediment]]a, in [[portal]], ki ima polkrožni lok, dvignjen nad široko preklado, podprto na konzolah, kar je splošna značilnost srednjeveške italijanske posvetne arhitekture. Ta hiša ima vrata, tudi z lokom in preklado, med dvema oknoma zgornjega nadstropja, ki sta nekoč vodila na balkon, kot tista, ki je bila obnovljena na hiši iz 13. stoletja v Poreču v Istri na Hrvaškem. Hiša v Poreču opisuje naravo nekaj kamnitih hiš, ki so ostale iz tega obdobja, saj so bili glavni bivalni prostori v prvem nadstropju, dvignjeni nad kletjo ali 'pod zemljo', do katerih se je dostopalo po zunanjem kamnitem stopnišču. Hiša v Poreču ima še eno značilnost, ki jo opazimo tudi drugje. Zunanji del dimnika sega iz zgornjega nadstropja neposredno nad vrati. Na primerno imenovani Strmi ulici, ki vodi do Lincolnske stolnice (nekoč velika normanska cerkev, skoraj v celoti obnovljena v gotskem slogu), sta dve trgovski hiši, ki sta znani kot 'Judovska hiša' in 'Judovska hiša Aron', (c 1170). Obe hiši sta bili precej spremenjeni in opremljeni z okni in trgovskimi sprednjimi stenami, obe pa sta ohranili vrata in obe sta imeli prvotno kamin do zgornje sobe neposredno nad njo, z loki, ki podpirajo dimnik in uokvirjajo vrata. Podrobnosti oblikovanja lokov nad vrati in zgornjimi okni so izvrstne izdelave.<ref>English Heritage, ''[http://www.pastscape.org.uk/hob.aspx?hob_id=326685 Aaron the Jew's House]'', National Monuments Record. (accessed: 07-07-2011)</ref><ref>English Heritage, ''[http://www.pastscape.org.uk/hob.aspx?hob_id=326716 The Jew's House]'', National Monuments Record. (accessed: 07-07-2011)</ref> V Italiji je bil obnovljen kompleks srednjeveških stavb na gradu Monselice (Castello Cini), ki vključuje hiše iz 11., 12. in 13. stoletja. Najstarejša, znana kot Casa Romanica, ima v pritličju dva velika oboka, ki tvorita ložo, nad katero se dviga navadna fasada, ki jo lomijo le majhna okna in štrleči dimnik. Loža vodi v veliko kuhinjo z grobimi lesenimi stebri, ki stojijo na kamnitih podstavkih in nosijo težo širokih tramov zgornjega nadstropja na štrlečih vodoravnih nosilcih. Zgornje nadstropje ima 'veliko dvorano' in manjšo sobo nad ložo z banjastim obokom. ''Castelletto'' in ''Ezzolino'' stolp iz 13. stoletja sta ohranila romanske značilnosti, pozneje pa sta bila zgrajena iz opeke in imata bolj okrašene lastnosti, kot so parna zidana okna v zgornjem nadstropju.<ref>[http://www.castellodimonselice.it/en-US/castle-of-monselice Castle of Monselice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110722025729/http://www.castellodimonselice.it/en-US/castle-of-monselice |date=2011-07-22 }}, (accessed: 2011-07-14)</ref> <gallery mode= "packed" caption="Romanske hiše v Franciji" heights= "150px" widths= "220px"> File:Saint-Guilhem-le-Désert20 adjusted.JPG|Dve hiši v Saint-Guilhem-le-Désert. File:Cluny - Maisons romanes rue Joséphine-Desbois -444.jpg|alt= Romanesque house in Cluny.|Romanska hiša v Clunyju. File:FacadeAncienneStAntonin.jpg|Hiša vikonta Saint-Antonin-Noble-Val, (1125). File:Saint-Guilhem-le-Désert8.JPG|Hiša v vasi Saint-Guilhem-le-Désert. </gallery> <gallery mode= "packed" caption="Romanske hiše v Nemčiji, Hrvaški, Angliji in Španiji" heights= "170px" widths= "220px"> File:Seligenstadt Romanisches Haus crop tone adjusted.jpg|Hiša iz 12. stoletja lokalnega vladarja v Seligenstadtu, Nemčija. File:Porec romanisches Haus crop.JPG|Romanska hiša v Poreču, Hrvaška. File:Lincoln Jew's House straight.JPG|Judovska hiša iz 12. stoletja v Lincolnu v Angliji, medtem ko je skrbno ohranjena in zaščitena, ohranja vse spremembe in povečanja poznejših stoletij. File:Estella-Palacio Reyes Navarra crop.JPG|Palača kraljev Navarre, Estella, Španija. Stolp in zgornja raven sta dodatka iz 16. stoletja. </gallery> == Trgovske palače in poslovne stavbe == Trgovske palače so v bistvu mestne stavbe, ki so bile sprva skromne, vendar so se v 13. stoletju povečevale, v katerih so živele in opravljale svoje dejavnosti premožne trgovske družine. V Benetkah ostajajo številne stavbe z odprtimi kletnimi ložami, ki se raztezajo ob glavni vodni poti, Velikem kanalu in glavnimi prostori v [[piano nobile]], ki se odpira na obokan balkon z razgledom. Loki z polkrožnimi zaključki so pogosto izumetničeni [40], odprtine v zgornjih nadstropjih pa so grupirane v vzorce, pri čemer so stranske različne od skupin v sredini. Podrobnosti so obdelane lahkotno in nežno, kar tipizira beneško srednjeveško arhitekturo. Medtem ko so konstrukcije iz opeke, je bil favoriziran material za arhitekturno dekoracijo marmor, ki je izredno vklesan v zapletene detajle ali pa je bil položen na površino kot vzorčasti furnir. Tako kot bazilika svetega Marka tudi arhitektura hiš kaže bizantinski vpliv. To so hiše Ca 'Farsetti, Ca' da Mosto, Ca 'Loredan in Fondaco dei Turchi. [[Fondaco dei Turchi]] je bila zgrajena kot zasebna palača za premožno družino Pesaro in je bila, tako kot druge palače ob Velikem kanalu, zasnovana tako, da olajša poslovanje, saj se njena dolga arkada razteza vzdolž glavne vodne poti. Bila je ena izmed najbolj impozantnih stavb v Benetkah v poznem srednjeveškem obdobju, uporabljal pa jo je senat za sprejem gostujočih dostojanstvenikov. Pozneje je bila dana v zakup turškim trgovcem, od tod tudi njeno ime. Čeprav je bila stavba močno obnovljena v 19. stoletju, kaže značilne beneške značilnosti romanike: izumetničenost, polkrožne oboke arkad, paviljone na vsakem koncu stavbe, zgornjo galerijo, [[prsobran]] in [[patera|patere]], marmorne okrogle ali listne okraske, nanesene na zunanje stene.<ref>Kaminski, p.564</ref> Primer severnoevropske različice trgovske hiše je v Overstolzenhaus v [[Köln]]u s šestimi nadstropji oken in stopničastim [[zatrep]]om. Medtem ko so se odprte lože hiš uporabljale za trgovino in so se mestne hiše široko uporabljale za trgovanje, so za lažjo trgovino včasih mestne oblasti zgradile posebne poslovne stavbe. Pomemben primer obstoječe trgovske hiše je Korenstapelhuis ('skladišče za koruzo') v [[Gent]]u v [[Belgija|Belgiji]], ki je blizu nabrežja in ima široko sprednjo stran z dvema odprtinama za lažje rokovanje in zlaganje vreč z žitom. <gallery> File:Venice - Palazzo Loredan & Palazzo Farsetti crop.JPG|Ca' Loredan in Ca' Farsetti, Benetke. Dve spodnji etaži sta iz začetka 13. stoletja. File:Fondaco dei Turchi.jpg|Fondaco dei Turchi (zgodnje 13. st.) ob Velikem kanalu, Benetke. File:Köln-Altstadt-Süd Rheingasse 8 Overstolzenhaus Denkmal 124.jpg|Hiša Overstolz, Köln, Nemčija. File:Gent - Spijker crop.jpg|''Korenstapelhuis'', Gent, Belgija. </gallery> == Upravne stavbe == V Italiji so številne pomembne romanske stavbe v veliki meri ostale nedotaknjene in se še naprej uporabljajo. Za italijansko srednjeveško arhitekturo je značilno, da ni jasnega preloma med romanskim in gotskim slogom. Križni oboki, zaobljeni loki, parna okna in druge take lastnosti so se nadaljevale v uporabi od 11. stoletja do začetka 15. stoletja.<ref>Banister Fletcher, pp. 598-633</ref> Pogosto v posvetni arhitekturi samo oblika zaključkov oken označuje datum poznega 13. ali 14. stoletja, ne pa 12. ali začetek 13. stoletja. Mnoge najboljše italijanske romanske stavbe, kot je Palazzo della Ragione, [[Mantova]] (začetek 1250), so bile zgrajene mnogo let po tem, ko je bil gotski slog že dobro uveljavljen. Odprta loža v pritličju, ki jo najdemo v nekaterih romanskih mestnih hišah, se pojavlja tudi v Italiji pri številnih stavbah, ki so služile civilnim ali komunalnim namenom. V mestih Mantova, [[Milano]] in [[Padova]] je Palazzo della Ragione ('mestna hiša') in v Comu Broletto služila kot [[mestna hiša]] in središče lokalne uprave. Te stavbe so se stale na velikih mestnih trgih, ki so bile nasprotje utesnjenim srednjeveškim bivalnim prostorom večine prebivalcev. Loža je nudila pokrit komunalni prostor, v Padovi pa so jo razširili na glavni mestni trg. [[Palazzo della Ragione (Milano)|Palača v Milanu]], znana tudi kot ''Broletto Nuovo'', (Nova dvorna hiša'), je konstrukcija iz rdeče opeke s kamnitimi slopi in okrašenim zgornjim nadstropjem. Okenski oboki so v italijanskem slogu večbarvni. Broletto v Comu ima na fasadi večbarvni marmor. Toskansko mesto [[Massa Marittima]] ima dve romanski stavbi, ki opisujeta značaj srednjeveške arhitekture Toskane v primerjavi s tisto na severu. Palazzo del Podestà in Palazzo del Comune predstavljata vrsto romanske grajske stavbe, ki se je v gotskem slogu nadaljevala tudi v drugih hribovskih mestih, kot je [[Volterra]], svoj največji izraz pa je dosegla v poznem 13. stoletju v Bargellu in v začetku 14. stoletja v [[Palazzo Vecchio]] v Firencah in [[Palazzo Pubblico, Siena|Palazzo Pubblico]] v [[Siena|Sieni]]. <gallery mode= "packed" caption="Upravne stavbe v Italiji" heights= "150px" widths= "220px"> Exterior of Palazzo della Ragione (Padua).jpg| Palazzo della Ragione, Padova, (1172–1219) File:Mantova01.jpg|Palazzo della Ragione, Mantova, (1250), ima parapet, ki razglaša politično pripadnost mestu. File:Broletto-Est.JPG|Večbarvna marmorna fasada Broletta, Como. </gallery> == Neoromanska arhitektura == {{glavni|Neoromanska arhitektura}} V 19. stoletju, ko je bila modna gotska arhitektura, so bile zgradbe občasno oblikovane v romanskem slogu. Obstajajo številne neoromanske cerkve, ki izvirajo že v 1830-ih in se nadaljujejo v 20. stoletje, kjer so cenili in oblikovali masivno in "brutalno" kvaliteto romanskega sloga iz opeke. Prirodoslovni muzej v Londonu, ki ga je zasnoval Alfred Waterhouse iz leta 1879, je neoromanska stavba, ki v celoti izkorišča dekorativni potencial romanske arkade in arhitekturne skulpture. Romanski videz je bil dosežen, medtem ko se je celoten slog prosto prilagajal funkciji zgradbe. Stebri v preddverju na primer dajejo vtis zarezanega geometrijskega vzorca, podobnega tistim v stolnici v Durhamu. Vendar pa so viri vrezanih vzorcev debla palm, cik-cak in tropskih drevesnih praproti. Živalski motivi, ki jih je veliko, vključujejo redke in eksotične vrste. Tip sodobnih stavb, za katere je bil najpogosteje prilagojen romanski slog, je bilo skladišče, kjer je bilo zaželeno pomanjkanje velikih oken in velika moč in stabilnost. Te stavbe, večinoma iz opeke, imajo pogosto opornike, ki se dvigajo do širokih lokov na zgornjih ravneh po načinu nekaterih italijanskih romanskih fasad. Ta slog je bil prilagojen tako, da je ustrezal poslovnim zgradbam, tako da je odprl prostore med loki v velika okna, opečni zidovi so postali oklep v stavbi, ki je bila v bistvu sodobna konstrukcija iz jekla, arhitekt Henry Hobson Richardson pa je dal ime slogu Richardsonian Romanes. Dobri primeri tega sloga so Marshall Field's Wholesale Store, Chicago, HH Richardson, 1885, in Chadwick Lead Works v Bostonu, ZDA, William Preston, 1887. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *V.I. Atroshenko and Judith Collins, The Origins of the Romanesque, Lund Humphries, London, 1985, ISBN 0-85331-487-X *John Beckwith, Early Medieval Art, Thames and Hudson, (1964) *R. Allen Brown, Castles: A History and Guide, New Orchard Editions, (1985) ISBN 1-85079-013-2 *Trewin Copplestone, World Architecture, an Illustrated History, Paul Hamlyn, (1963) *F. H. Crossley, revised, Brian Little, The English Abbey, Batsford, London, (1962) *Dodwell, C.R.; The Pictorial arts of the West, 800-1200, 1993, Yale UP, ISBN 0300064934 *Banister Fletcher, A History of Architecture on the Comparative method (2001). Elsevier Science & Technology. ISBN 0-7506-2267-9. *Helen Gardner; Fred S. Kleiner, Christin J. Mamiya, Gardner's Art through the Ages. Thomson Wadsworth, (2004) ISBN 0-15-505090-7. *George Holmes, editor, The Oxford Illustrated History of Medieval Europe, Oxford University Press, (1992) ISBN 0-19-820073-0 *René Huyghe, Larousse Encyclopedia of Byzantine and Medieval Art, Paul Hamlyn, (1958) *Paul Johnson, The National Trust Book of British Castles, Weidenfeld & Nicolson, (1978) ISBN 0-297-77439-5 *Marion Kaminski, Art and Architecture of Venice, Könemann, (1999) ISBN 3-8290-2667-6 *Peter Kidson, The Medieval World, Paul Hamlyn, (1967) *Marian Moffett, Michael Fazio, Lawrence Wodehouse, A World History of Architecture, Lawrence King Publishing, (2003), ISBN 1-85669-353-8. *Nikolaus Pevsner, An Outline of European Architecture. Pelican Books (1964) *Rolf Toman, Romanesque: Architecture, Sculpture, Painting, Könemann, (1997), ISBN 3-89508-447-6 *Rosella Vantaggi, San Gimignano, Town of fine Towers, Plurigraf, (1979) ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Romanesque architecture}} {{Commonscat|Romanesque sculptures}} *[http://www.crsbi.ac.uk Corpus of Romanesque Sculpture in Britain and Ireland] *[http://www.art-roman.net Overview of French Romanesque art] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110105204710/http://art-roman.net/ |date=2011-01-05 }} *[http://www.romanes.com French Romanesque art through 300 places] *[http://www.americansinfrance.net/Attractions/Southern-Burgundy-Romanesque-Churches.cfm Romanesque Churches in Southern Burgundy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060214234443/http://www.americansinfrance.net/Attractions/Southern-Burgundy-Romanesque-Churches.cfm |date=2006-02-14 }} *[http://www.circulo-romanico.com Círculo Románico - Visigothic, Mozarabic and Romanesque art in Europe] *[http://www.romanicoportugal.info/ Romanesque Churches in Portugal] *[http://www.beyond-the-pale.org.uk/satan1.htm Satan in the Groin - exhibitionist carvings on medieval churches] *[http://www.green-man-of-cercles.org/articles/the_cusped_arch_on_romanesque_churches.pdf An illustrated article by Peter Hubert on the cusped arch ] * [http://www.mozaweb.com/Extra-Videos-Romanesque_architecture-210251 - Romanesque architecture, Video] *[http://www.romanicodigital.com/listado-Pdf.aspx Enciclopedia del Románico en la Península Ibérica. Románico Digital.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190113004249/http://www.romanicodigital.com/listado-Pdf.aspx |date=2019-01-13 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romanska arhitektura| ]] [[Kategorija:Arhitekturni slogi]] [[Kategorija:Srednjeveška umetnost]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Romanika]] [[Kategorija:Krščanska arhitektura]] jf6gf7lu0psn561jrl5hn9zj7cz8s9e 0 456629 6709163 6666559 2026-07-10T09:53:54Z VidicK01 193275 /* Stranke članice iz Slovenije */ minus Grims 6709163 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | colorcode = {{EUPP data|color}} | name = {{EUPP data|official name}} | native_name = European People's Party | abbreviation = {{EUPP data|acronym}} | logo = [[File:EPP logo-sl.svg|250px|Logotip Evropske ljudske stranke]] | president = [[Manfred Weber]] ([[Germany|DE]]) | secretary_general = [[Dolors Montserrat]] ([[Spain|ES]]) | foundation = {{EUPP data|foundation date}} | headquarters = {{Q|69872011}} 10,<br />1000 [[Bruselj]],<br />[[Leopold Quarter|European Quarter]], Belgija | think_tank = [[Wilfried Martens Centre for European Studies|Wilfried Martens Centre]] | youth_wing = [[Youth of the European People's Party|Podmladek<br />Evropske ljudske stranke]] | student_wing = {{nowrap|[[Demokratski študentje Evrope]]}} | womens_wing = Ženske<br />Evropske ljudske stranke | membership_year = {{EUPP data|individual members year}} | membership = {{EUPP data|individual members}} | ideology = {{ubl|class=nowrap| | [[Konzervatizem]]<ref name="reuters"/><br>[[Liberalni konzervatizem]]<ref name=":1">{{navedi splet|url=http://www.parties-and-elections.eu/eu.html|title=European Union|website=Parties and Elections in Europe|last=Nordsieck|first=Wolfram|year=2015|access-date=2017-05-28}}</ref> | [[Krščanska demokracija]]<ref name=":1"/> | [[Evropski federalizem]] | [[Proevropejstvo]]<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://www.usatoday.com/videos/news/world/2017/05/15/macron-merkel-say-ready-change-eu-treaties-if-needed/101726390/|title=Macron, Merkel say ready to change EU treaties if needed|date=15 May 2017|website=www.usatoday.com}}</ref> }} | position = [[Desna sredina|Desna sredina]]<ref name="reuters">{{navedi novice |last=Maushagen |first=Peter |title=German conservative seeks to front center-right in EU elections|url=https://www.reuters.com/article/us-eu-election-germany-weber/german-conservative-seeks-to-front-center-right-in-eu-elections-source-idUSKCN1LK2KN |accessdate=23 September 2018 |work=[[Reuters]] |date=4 September 2018}}</ref> | international = {{ubl| |[[Centrist Democrat International]]<ref>{{cite web|url=https://www.idc-cdi.com/|title=IDC-CDI|access-date=2 June 2020|website=[[Centrist Democrat International]]}}</ref> |[[International Democracy Union]]<ref>{{cite web|url=https://www.idu.org/members/|title=Members|website=[[International Democracy Union]]|date=February 2018 |access-date=2 June 2020}}</ref> }} | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke]]<br>[[Renew Europe]] ([[People's Movement Party|PMP]]) | colours = {{ubl|{{Color box|#0155A0|border=darkgray}} Temno modra|{{Color box|#FBB034|border=darkgray}} Rumen |{{color box|{{EUPP data|color}}|border=darkgray}} Nebesno modra}} <!-- Values derived from Wikidata; do not manually edit -> https://www.wikidata.org/wiki/Q208242 --> | seats1_title = [[Evropski parlament]] | seats1 = {{EUPP data|seat composition bar|EP}} | seats2_title = {{nobr|[[Evropska komisija]]}} | seats2 = {{EUPP data|seat composition bar|EC}} | seats3_title = [[Evropski svet]] | seats3 = {{EUPP data|seat composition bar|EUCO}} | seats4_title = [[nacionalni parlamenti Evropske unije|Evropski<br/>Spodnji dom]] | seats4 = {{EUPP data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats5_title = [[nacionalni parlamenti Evropske unije|Evropski<br/>Zgornji dom]] | seats5 = {{EUPP data|seat composition bar|ms-upper-house}} | website = {{EUPP data|website}} | country = Evropska Unija }} '''Evropska ljudska stranka''' (''kratica:'' '''ELS'''; ''angleško:'' European People's Party, '''EPP'''; ''francosko:'' Parti populaire européen, PPE) je [[Konservatizem|konzervativna]]<ref name="Slomp2011">{{Navedi knjigo|first=Hans|last=Slomp|date=26 September 2011|title=Europe, A Political Profile: An American Companion to European Politics|publisher=ABC-CLIO|page=246|url=https://books.google.com/books?id=LmfAPmwE6YYC&pg=PA246|accessdate=20 September 2018|isbn=978-0-313-39182-8}}</ref> in [[Krščanska demokracija|krščanska demokratična]]<ref name="Slomp2011" /> [[Evropska politična stranka|evropska politična stranka]]. Je mednarodna organizacija, sestavljena iz nacionalnih političnih strank držav članic [[Evropska unija|Evropske unije]]. Leta 1976 so jo ustanovile predvsem [[Krščanska demokracija|krščanske demokratične]] stranke, od takrat pa je razširila svoje članstvo, tako da vključuje liberalno-konzervativne stranke in stranke z drugimi desno-sredinskimi političnimi nazori.<ref name="Magone">{{Navedi knjigo|last=José María Magone|title=The New World Architecture: The Role of the European Union in the Making of Global Governance|year=2006|publisher=Transaction Publishers|location=New York|isbn=978-0-7658-0279-8|page=130|url=https://books.google.com/books?id=OzCwCrK5zekC|accessdate=}}</ref><ref name="HloušekKopeček">{{Navedi knjigo|last=Vít Hloušek|last2=Lubomír Kopeček|title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared|year=2010|publisher=Ashgate Publishing|location=London|isbn=978-0-7546-7840-3|page=11|url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC|accessdate=}}</ref><ref name="Colomer">{{Navedi knjigo|last=Josep Maria Colomer|chapter=The European Union: A Federal Democratic Empire?|editor-last=Josep Maria Colomer|title=Comparative European Politics|year=2008|publisher=Taylor & Francis|location=London|isbn=978-0-415-43755-4|page=288|url=https://books.google.com/books?id=18aSGqADApUC|accessdate=}}</ref><ref name="Johansson2009">{{Navedi knjigo|last=Karl Magnus Johansson|chapter=The Emergence of Political Parties at European Level: Integration Unaccomplished|editor-last=Sverker Gustavsson|title=How Unified Is the European Union?: European Integration Between Visions and Popular Legitimacy|url=https://books.google.com/books?id=N8tL9yHvTFwC&pg=PA160|year=2009|publisher=Springer|isbn=978-3-540-95855-0|page=160}}</ref> Članice iz Slovenije so [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[Nova Slovenija|NSi]].<ref>{{Navedi splet|title=O stranki - Evropski poslanci|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/evropski-poslanci-sds|website=www.sds.si|accessdate=2019-02-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evropska ljudska stranka – EPP « Slovenska ljudska stranka|url=http://www.sls.si/o-stranki/evropska-ljudska-stranka/|website=www.sls.si|accessdate=2019-02-24|archive-date=2019-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190225044746/http://www.sls.si/o-stranki/evropska-ljudska-stranka/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Evropskega parlamenta|url=http://nsi.si/evropski-poslanec/|website=Nova Slovenija - krščanski demokrati|accessdate=2019-02-24|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == Evropska ljudska stranka je bila ustanovljena 8. julija 1976 v Luksemburgu na pobudo [[Jean Seitlinger|Jeana Seitlingerja]], tedanjega belgijskega premierja in prvega predsednika ELS [[Leo Tindemans|Lea Tindemansa]] ter [[Wilfried Martens|Wilfrieda Martensa]]. Predhodniki stranke so bili sekretariat ''International des partis démocratiques d'inspiration chrétienne'', ustanovljen leta 1925,<ref name="CESvanhecke">[http://kohl.ort.be/images/upload/vanhecke.pdf "On the Road Towards Transnational Party Cooperation in Europe" by Steven van Hecke]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2017|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}} in "European View", Volume 3, 2006, from the [http://kohl.ort.be/intro.php Centre for European Studies] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090203215948/http://kohl.ort.be/intro.php |date=3 February 2009 }}</ref> ''Nouvelles Equipes Internationales'', ustanovljen leta 1946<ref name="GOV14I4P455">{{Cite journal|last1=Claey|first1=P. H.|last2=Loeb-Mayer|first2=N.|year=1979|title=Trans-European Party Groupings: Emergence of New and Alignment of Old Parties in the Light of the Direct Elections to the European Parliament|url=https://dipot.ulb.ac.be/dspace/bitstream/2013/286262/4/94913178-74c5-40fa-ad4c-3269976821a9.txt|journal=Government and Opposition|volume=14|issue=4|pages=455|doi=10.1111/j.1477-7053.1979.tb00257.x}}</ref> (ali 1948),<ref name="CESvanhecke2">[http://kohl.ort.be/images/upload/vanhecke.pdf "On the Road Towards Transnational Party Cooperation in Europe" by Steven van Hecke]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=October 2017|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}} in "European View", Volume 3, 2006, from the [http://kohl.ort.be/intro.php Centre for European Studies] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090203215948/http://kohl.ort.be/intro.php |date=3 February 2009 }}</ref> in [[Evropska unija krščanskih demokratov|''Evropska unija krščanskih demokratov'']], ustanovljena leta 1965.<ref name="GOV14I4P4552">{{Cite journal|last1=Claey|first1=P. H.|last2=Loeb-Mayer|first2=N.|year=1979|title=Trans-European Party Groupings: Emergence of New and Alignment of Old Parties in the Light of the Direct Elections to the European Parliament|url=https://dipot.ulb.ac.be/dspace/bitstream/2013/286262/4/94913178-74c5-40fa-ad4c-3269976821a9.txt|journal=Government and Opposition|volume=14|issue=4|pages=455|doi=10.1111/j.1477-7053.1979.tb00257.x}}</ref> Konec devetdesetih let je finski politik [[Sauli Niinistö]] izpogajal združitev [[Evropska demokratična unija|Evropske demokratične unije]] (EDU), katere predsednik je bil, v Evropsko ljudsko stranko. Oktobra 2002 je EDU na posebnem dogodku v Estorilu na [[Portugalska|Portugalskem]] prenehal s svojim delovanjem. Kot priznanje njegovim prizadevanjem je bil Niinistö istega leta izvoljen za častnega predsednika ELS. === Seznam predsednikov stranke === {| class="wikitable" style="text-align:center" !# !Slika !Ime !Mandat !Narodnost |- !'''1.''' |[[Slika:Bundesarchiv B 145 Bild-F050938-0028, Bonn, Tagung CDU-Bundesausschuss, Tindemans.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Bundesarchiv%20B%20145%20Bild-F050938-0028,%20Bonn,%20Tagung%20CDU-Bundesausschuss,%20Tindemans.jpg|alt=|111x111px]] |[[Leo Tindemans|'''Leo Tindemans''']] <small>(1922–2014)</small> |1976–1985 |{{zastava|Belgija}} |- !'''2.''' |[[Slika:Piet Bukman 1980 (1).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Piet%20Bukman%201980%20(1).jpg|alt=|79x79px]] |'''[[Piet Bukman]]''' <small>(born 1934)</small> |1985–1987 |{{zastava|Nizozemska}} |- !3. |[[Slika:Jacques Santer.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Jacques%20Santer.jpg|alt=|97x97px]] |'''[[Jacques Santer]]''' <small>(1937)</small> |1987–1990 |{{zastava|Luksemburg}} |- !'''4.''' |[[Slika:Wilfried Martens.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Wilfried%20Martens.jpg|alt=|89x89px]] |'''[[Wilfried Martens]]''' <small>(1936–2013)</small> |1990–2013 {{ref_label|Umrl med mandatom|Umrl med mandatom}} |{{zastava|Belgija}} |- !'''5.''' |[[Slika:Joseph Daul, 2010-09-02.jpg|sredina|brezokvirja|93x93px|alt=]] |'''[[Joseph Daul]]''' <small>(1947)</small> |2013–2019 |{{zastava|Francija}} |- !6. |[[Slika:Donald Tusk 2019.jpg|sredina|brezokvirja|91x91px|alt=]] |'''[[Donald Tusk]]'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/tusk-napovedal-boj-proti-narascujocemu-populizmu-v-evropi/505578|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-11-21}}</ref> <small>([[1957]])</small> |21. november 2019–1. junij 2022 |{{zastava|Poljska}} |- !7. |[[Slika:(Manfred Weber) Brexit debate - Manfred Weber (EPP, Germany) (48753411591) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|93x93_pik]] |'''[[Manfred Weber]]''' <small>([[1972]])</small> |1. junij 2022– |{{zastava|Nemčija}} |} == Upravljanje == [[Slika:European People's Party summit Brussels, Belgium in October 2024 - 35.jpg|sličica|Srečanje voditeljev iz ELS, oktober 2024]] Evropska ljudska stranka deluje kot mednarodno neprofitno združenje po belgijski zakonodaji v skladu s svojimi podzakonskimi akti, statutom Evropske ljudske stranke (Statuts du Parti Populaire Européen), prvotno sprejetim 29. aprila 1976. === Predsedstvo === Predsedstvo je izvršilni organ stranke. Odloča o splošnih političnih smernicah Evropske ljudkse stranke in vodi politično skupščino. Predsedstvo sestavljajo predsednik, deset podpredsednikov, častni predsedniki, generalni sekretar in blagajnik. Predsednik skupine ELS v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]], [[Predsednik Evropske komisije|predsedniki Komisije]], [[Predsednik Evropskega parlamenta|Parlamenta]] in Sveta ter visoki predstavnik (če so člani stranke članice ELS) so vsi po uradni dolžnosti podpredsedniki. === Politična skupščina === Politična skupščina opredeljuje politična stališča Evropske ljudske stranke med kongresi in odloča o prošnjah za članstvo, političnih smernicah in proračunu. Politično skupščino sestavljajo imenovani delegati iz strank članic ELS, pridruženih strank, združenj članov in drugih povezanih skupin. Politična skupščina se sestane vsaj trikrat letno. === Kongres === Kongres je najvišje odločevalsko telo Evropske ljudske stranke. Sestavljajo ga delegati iz strank članic, združenj ELS, poslancev skupine ELS, predsedstva ELS, nacionalnih voditeljev strank in vlad ter evropskih komisarjev, ki pripadajo stranki. Po statutu ELS se mora Kongres sestajati enkrat na tri leta, vendar se običajno sestaja tudi v letih volitev v [[Evropski parlament]] (vsakih pet let), sklicani pa so bili tudi izredni kongresi. Kongres izvoli predsedstvo Evropske ljudske stranke vsaka tri leta, odloča o glavnih političnih dokumentih in volilnih programih ter ponuja platformo za strankine državne voditelje in voditelje strank članic ELS. == Zastopanost v institucijah Evropske unije == {| class="wikitable" <!-- Values derived from Wikidata; do not manually edit -> https://www.wikidata.org/wiki/Q208242 --> |- ! Organizacija !! Institucija !! Zastopanost |- |rowspan=5 | {{EU}} || [[Evropski parlament]] || {{EUPP data|seat composition bar|EP|percent=yes|reference=yes}} |- | [[Evropska komisija]] || {{EUPP data|seat composition bar|EC|percent=yes|reference=yes}} |- | [[Evropski svet]]<br /><small>(Heads of Government)</small> || {{EUPP data|seat composition bar|EUCO|percent=yes|reference=yes}} |- | [[Svet Evropske unije]]<br /><small>(Participation in Government)</small> || |- | [[Evropski odbor regij]] || {{EUPP data|seat composition bar|COR|percent=yes|reference=yes}} |- | {{flag|Svet Evrope}} (kot del {{wd|property|Q132153817|P1813}})|| [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope|Parlamentarna skupščina]] || {{Composition bar|{{wd|property|Q132153817|P1410|P194=Q939743}}|{{wd|property|Q939743|P1342}}|hex={{EUPP data|color}}|per=1}} {{wd|references|Q132153817|P1410|P194=Q939743}} <!-- Values derived from Wikidata; do not manually edit -> https://www.wikidata.org/wiki/Q132153817 --> |} [[Slika:EPP Summit March 2011 (65).jpg|sličica|303x303_pik|Vrh stranke 2011]][[Slika:A23A6062 (42165595065).jpg|sličica|304x304_pik|Predsedniki [[Leo Varadkar|Varadkar]], [[Angela Merkel|Merklova]] in [[Jean-Claude Juncker|Juncker]] na vrhu stranke 2018]] == Dejavnosti zunaj Evropske unije == === V tretjih državah === Preko svojih pridruženih in opazovalnih strank ima Evropska ljudska stranka več vodij držav ali vlad v državah, ki niso članice Evropske unije: * {{zastava|Srbija}}: '''[[Aleksandar Vučić]]''', predsednik države * {{zastava|Severna Makedonija}}: '''[[Gordana Siljanovska-Davkova]]''', predsednica države * {{zastava|Moldavija}}: [[Maia Sandu|'''Maia Sandu''']], predsednica države * {{zastava|Severna Makedonija}}: [[Hristijan Mickoski]], predsednik vlade * {{zastava|Bosna in Hercegovina}}: Borjana Krišto, predsednica sveta ministrov === V Svetu Evrope === Skupina Evropske ljudske stranke v Parlamentarni skupščini [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] zagovarja svobodo izražanja in obveščanja ter svobodo gibanja idej in verske strpnosti. Spodbuja načelo subsidiarnosti in lokalne avtonomije ter obrambo narodnih, socialnih in drugih manjšin. Skupino EPP/CD vodi [[Aleksander Pociej]], član poljske Civilne platforme. Skupina EPP / CD vključuje tudi člane strank, ki niso povezane s samo ELS, vključno s člani Patriotske unije ([[Lihtenštajn]]), Napredne državljanske stranke ([[Lihtenštajn]]) ter Nacionalne in demokratične unije ([[Monako]]).<ref>{{navedi splet|url=http://assembly.coe.int/ASP/AssemblyList/Annuaire_02W_Groups.asp?GroupID=2|title=PACE website|access-date=21 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120831222144/http://assembly.coe.int/ASP/AssemblyList/Annuaire_02W_Groups.asp?GroupID=2|archive-date=31 August 2012}}</ref> === V zvezi NATO === Evropska ljudska stranka je prisotna in aktivna tudi v parlamentarni skupščini [[NATO|Organizacije Severnoatlantske pogodbe]] (NATO) in tam tvori skupino "ELS in pridruženi člani". Vodi jo nemški politik CDU [[Karl Lamers]], ki je tudi sedanji predsednik skupščine. V skupini so bili tudi člani Konservativne stranke Kanade in Republikanske stranke ZDA, zdaj pa so člani Konservativne skupine. === Odnosi z Združenimi državami Amerike === [[Slika:Flickr - europeanpeoplesparty - EPP in the USA (26).jpg|sličica|Od leve proti desni: López-Istúriz, McCain & Martens]] ELS je v tesnih odnosih z Mednarodnim republiškim inštitutom (IRI), organizacijo, ki jo je ameriška vlada financirala posebej za spodbujanje demokracije in demokratizacije. Evropska ljudska stranka in IRI sodelujeta v okviru pobude za evropsko partnerstvo. Pokojni predsednik ELS [[Wilfried Martens]] je na predsedniških volitvah leta 2008 [[John McCain|Johna McCaina]] potrdil republikanskega kandidata za predsednika ZDA. McCain je bil tudi predsednik IRI. Martens in McCain sta leta 2011 v skupni izjavi za javnost izrazila zaskrbljenost nad stanjem demokracije v [[Ukrajina|Ukrajini]]. === Globalna omrežja === Evropska ljudska stranka je evropsko krilo dveh globalnih desnosredinskih organizacij, [[Mednarodna demokratična zveza|Mednarodne demokratične zveze]] (IDU) in [[Krščanska demokratična organizacija|Krščanske demokratične organizacije]] (CDI). == Stranke članice iz Slovenije == {| class="wikitable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" ! colspan="2" |Stranka !Predsednik ! colspan="2" |Število evropskih poslancev !Število sedežev v [[Državni zbor Republike Slovenije|DZ RS]] |- |[[Slika:SDS logotype.svg|sredina|brezokvirja|69x69px]] | style="text-align:center;" |'''[[Slovenska demokratska stranka]]''' |[[Janez Janša|'''Janez Janša''']] |{{composition bar|3|9|hex=#fcda00}} | * [[Romana Tomc]] * [[Zala Tomašič]] * [[Milan Zver]] | style="text-align:center;" |{{composition bar|28|90|hex=#fcda00}} |- |[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|sredina|brezokvirja|99x99px]] | style="text-align:center;" |'''[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - krščanski demokrati]]''' |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |{{composition bar|1|9|hex=#009ac9}} | * [[Matej Tonin]] | style="text-align:center;" |{{composition bar|7|90|hex=#009ac9}} |- |[[Slika:SLS_logotip.png|sredina|brezokvirja|100x100px]] | style="text-align:center;" |[[Slovenska ljudska stranka|'''Slovenska ljudska stranka''']] |'''[[Tina Bregant]]''' |{{composition bar|0|9|hex=#0385ff}} | | style="text-align:center;" |{{composition bar|1|90|hex=#0385ff}} |} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Panevropske politične stranke]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1976]] == Združenja stranke == ELS je povezana z več posebnimi združenji, ki se osredotočajo na določene skupine in organizirajo seminarje, forume, publikacije in druge dejavnosti. === Mali in srednji podjetniki Evropa (MSP Evropa) === SME Europe (Small and Medium Entrepreneurs Europe) je uradna poslovna organizacija ELS in služi kot mreža za poslovneže in politične organizacije. Njen glavni cilj je oblikovanje politike EU na bolj prijazen način za MSP v tesnem sodelovanju s krogom MSP skupine ELS v Evropskem parlamentu, GD za podjetništvo in podjetniškimi organizacijami strank članic ELS. Njene glavne prednostne naloge so reforma pravnega okvira za MSP po vsej Evropi ter spodbujanje in podpiranje interesov malih in srednje velikih podjetij. SME Europe so maja 2012 ustanovili trije poslanci v Evropskem parlamentu [[Paul Rübig]], [[Nadezhda Neynsky]] in [[Bendt Bendtsen]]. === Evropski demokratski študenti === Evropski demokratski študenti (angleško: European Democrat Students, EDS) je uradna študentska organizacija Evropske ljudske stranke, čeprav je bila ustanovljena leta 1961, 15 let pred samo ELS. EDS, ki ga vodi [[Virgilio Falco]], združuje 40 organizacij, ki zastopajo skoraj 1.600.000 študentov in mladih v 31 državah, vključno z [[Belorusija|Belorusijo]] in [[Gruzija|Gruzijo]]. EDS vsako leto gosti poletne in zimske "univerze" ter več seminarjev. Prav tako redno izdaja revijo ''[[Bullseye]]'' in organizira aktualne kampanje. === Evropska unija starejših === [[Evropska unija starejših]] (angleško: Youth of the European People's Party; ESU), ki je bila v Madridu ustanovljena leta 1995 in jo vodi [[Ann Hermans]] iz [[Krščansko demokratska in flamska stranka|CD&V]], je največja politična organizacija starejših v Evropi. ESU je zastopana v 26 državah s 45 organizacijami in ima približno 500.000 članov. === Evropska unija krščansko-demokratičnih delavcev === [[Evropska unija krščansko-demokratičnih delavcev]] (angleško: European Union of Christian Democratic Workers; EUCDW) je delovna organizacija ELS s 24 organizacijami v 18 različnih državah. EUCDW kot uradno priznano združenje delavcev ELS vodi evropski poslanec [[Elmar Brok]]. Cilj EUCDW je politično poenotenje demokratične Evrope, razvoj ELS na podlagi krščanskega socialnega učenja in obramba interesov delavcev pri oblikovanju evropske politike. === Ženske Evropske ljudske stranke === [[Ženske Evropske ljudske stranke]] (EPP Women) je Evropska ljudska stranka priznala kot uradno združenje [[Ženska|žensk]] iz vseh enako mislečih političnih strank v [[Evropa|Evropi]]. EPP Women ima več kot 40 organizacij iz držav [[Evropska unija|Evropske unije]] in zunaj nje. Vse so ženske organizacije političnih strank, ki so članice ELS. EPP Women vodi [[Doris Pack]]. === Mladi Evropske ljudske stranke === [[Mladina Evropske ljudske stranke]] (angleško: Youth of the European People's Party; YEPP), ki jo vodi [[Lídia Pereira]], je uradna mladinska organizacija Evropske ljudske stranke. Ima 64 organizacij, ki združujejo od enega do dva milijona mladih v 40 državah. == Glej tudi: == *[[Evropska stranka|Evropske politične stranke]] *[[Politične skupine v Evropskem parlamentu]] == Sklici == {{sklici}}{{Evropska stranka}} {{normativna kontrola}} aqqbcfk6qzbammm1mgm9rwr870qadh9 0 461397 6708897 6708044 2026-07-09T15:20:50Z Sportomanokin 14776 6708897 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 56 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 28 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(14 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (1. etapa)'' ::zmagal v eni etapi (št.3) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|55 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|27 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 22 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''75 dni''' | '''3 dni''' | '''47 dni''' | '''82 dni''' | '''31 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 122 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (122) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=14 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2032,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.093 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] rqi0ey58o7g8pcokf0u2fm9fo58c5r8 6708902 6708897 2026-07-09T15:23:20Z Sportomanokin 14776 /* Rezultati */ 6708902 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 56 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 28 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3., 6. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6. etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|55 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|27 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 22 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''75 dni''' | '''3 dni''' | '''47 dni''' | '''82 dni''' | '''31 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 122 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (122) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=14 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2032,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.093 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 4nt5lwdajlpezqezqq5o170nshq7212 6708903 6708902 2026-07-09T15:24:42Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6708903 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 56 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 28 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3., 6. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6. etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|56 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|28 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''76 dni''' | '''3 dni''' | '''48 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 122 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (122) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=14 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2032,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.093 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] e3od5hszzmtf0vjhox01crx9i547cjo 6708904 6708903 2026-07-09T15:24:59Z Sportomanokin 14776 /* Ostalo */ 6708904 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 56 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 28 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3., 6. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6. etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|56 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|28 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''76 dni''' | '''3 dni''' | '''48 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (122) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|122 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=14 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2032,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.093 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 5hawpdqzjg4ykbmh3980t7wat3kla8g 6708905 6708904 2026-07-09T15:25:58Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (122) */ 6708905 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 56 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 28 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3., 6. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6. etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|56 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|28 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''76 dni''' | '''3 dni''' | '''48 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2032,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.093 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] idssowan9o47c3vxfkuovcdlmjaw26f 6709028 6708905 2026-07-09T19:52:23Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6709028 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 56 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 28 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3., 6. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6. etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|56 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|28 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''76 dni''' | '''3 dni''' | '''48 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2042,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.105 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 3rh5eb17y1v9tcv6j5njxmvsm24dlep 6709116 6709028 2026-07-10T07:49:59Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6709116 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::23 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2026) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Švici]]''' (2026) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, '24, '25, '26) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Je tudi edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno ima v karieri [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 profesionalnih zmag]] (18. na večni lestvici). Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 23 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil 56 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih je na dirki nosil 28 dni in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 260 tednov (in rekordnih 250 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(15 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :''1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno (po 3., 6. etapi)'' [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 3., 6. etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji (po 1., 6. etapi)'' ::zmagal v dveh etapah (št.3 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|56 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|28 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 23 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''76 dni''' | '''3 dni''' | '''48 dni''' | '''82 dni''' | '''32 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 123 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 259 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (123) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|123 zmagami]] (je 18. na večni lestvici).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''4.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2042,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|43.323 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] r67sr8ngw5gmiwhatkqn5hlade8vpt6 3 463981 6709055 6703902 2026-07-10T05:15:26Z Yerpo 8417 /* Slike */ nov razdelek 6709055 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] (in kaj Wikipedija ni...) :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] / [[Wikipedija:Konflikt interesov|konflikt interesov]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]] - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]] (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki> ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kakšno vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|Pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code>, pošlji e-pošto na <code>info-sl (afna) wikimedia.org</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! — {{#if:|}} |}{{Konec okvira}}Prosim pa, da v gesla ne dodajaš podvojenih notranjih povezav. Vsaka np naj bo v geslu le enkrat, ne vsakič, ko se pojem pojavi. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 09:13, 25. julij 2019 (CEST) == Konflikt interesov == Glede na uporabniško ime sklepam, da si Teodor Goznikar, in si tako pri urejanju gesla o Zmagu Jelinčiču v [[Wikipedija:Konflikt interesov|konfliktu interesov]]. Prosim, preberi navodila na povezavi in jih upoštevaj. [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 08:46, 1. avgust 2019 (CEST) == [[Klemen Jelinčič Boeta]] == Prosim če navedeš kakšen vir o njegovem rojstnem datumu, ti podatki spadajo med občutljivejše (glej [[WP:BŽO]]). Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:07, 2. april 2023 (CEST) ==Izraba AI orodij== [[File:Information.svg|25px|alt=Information icon]] Pozdravljen-a, sem [[Uporabnik:A09|A09]]. Urejanje, ki si ga pred kratkim izvršil/a to [[:Združenje policistov Slovenije]] izpade, kot da ga je zgeneriral [[veliki jezikovni model]] (npr. AI-pogovorna orodja ali podobne tehnologije). Besedila, ki jih generirajo tovrstne aplikacije so [[WP:AI|neprimerna za enciklopedijo]], njihovi rezultati pa morajo biti natančno preverjeni. Tvoje urejanje je morda bilo razveljavljeno. Če hočeš nadaljevati s testiranjem, prosim stori to v svojemu [[Uporabnik:GoznikarT/peskovnik|peskovnik]]u. Če meniš, da je bila storjena napaka ali pa imaš kakršnakoli vprašanja, mi lahko pustiš sporočilo na [[Uporabniški pogovor:A09|moji pogovorni strani]]. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o uporabi velikih jezikovnih modelov|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-ai1 -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:59, 28. junij 2026 (CEST) :Spoštovani, :moram priznati, da sem malo uzaljen, ker ste me oznacili za UI. ;) :Besedilo za stran Zdruzenje policistov Slovenije sem ustvaril sam. Besedilo sem crpal predsvem iz preambule statuta zdruzenja, ki sem ga spisal sam, leta 2008, ko se UI ni delovala v javnosti. ;) :In pisanje taksni besedil zame ni neka posebnost, zato ne razumem kako ste lahko prepoznali besedilo kot bi ga generiral jezikovni model? Morda imamo nekateri v svojem besednem zakladu vec kot 600 besed. ;) :Priznavam, da sem besedilo dal slovnicno pregledati oz. pregledati ali so pravilno postavljena locila. Prav tako dam ustvariti WIKI kode, ki se jih ne bom sel nikoli uciti na pamet. Prav tako navajanja virov, ki jih sicer imam zbrane, ampak je potrebno potem s kodo povezati do vira. Menim da bi bil to cisti nesmisel ter potrata casa. :Ergo, besedila, ki jih objavljam, pisem sam. :Vse dobro. :Teodor Goznikar [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] ([[Uporabniški pogovor:GoznikarT|pogovor]]) 16:40, 28. junij 2026 (CEST) == Slike == Portret Tomaža Kranjca sem brisal, ker je bil snet z [https://www.facebook.com/KrajncTomaz/photos/122109513411219079/ njegovega profila na Facebooku] in dvomim, da je bil res lastno delo kot je pisalo, zato je šlo verjetno za kršitev avtorskih pravic. Dela tretjih avtorjev se lahko nalagajo le s pravilnimi podatki o avtorstvu in ostalem in z njihovim pisnim soglasjem po navodilih na [[WP:VRTIZJ]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:15, 10. julij 2026 (CEST) m0fyjc7m0mtex0e06enbsiebprssmn6 0 464541 6708940 6473299 2026-07-09T16:19:54Z Ljuba24b 92351 /* Vsebina */ np 6708940 wikitext text/x-wiki [[File:Leon (San Isidoro, panteón).jpg|thumb|300px|Poslikana kripta v [[Bazilika svetega Izidorja|baziiki sv. Izidorja]] v Leónu, Španija]] [[File:MorganLeafVerso.jpg|thumb|''Morganov list'', ločen od winchestrske Biblije iz leta 1160−75. Prizori iz ''Davidovega življenja''.]] '''Romanska umetnost''' je umetnost Evrope od približno leta 1000 n. št. do vzpona [[gotska umetnost|gotskega sloga]] v 12. stoletju ali kasneje, odvisno od regije. Prejšnje obdobje je znano kot [[Predromanska umetnost|predromansko]] obdobje. Izraz so izumili umetnostni zgodovinarji 19. stoletja, zlasti za [[romanska arhitektura|romansko arhitekturo]], ki je ohranila številne osnovne značilnosti [[Rimska arhitektura|rimskega arhitekturnega]] sloga - predvsem polkrožni [[lok (arhitektura)|lok]], pa tudi banjasti [[obok]], [[apsida]] in okras iz listov [[akant (ornament)|akant]]a - a se je razvil tudi z zelo različnimi lastnostmi. V južni Franciji, Španiji in Italiji je bila poznoantična arhitekturna kontinuiteta, vendar je bil romanski slog prvi, ki se je razširil po celotni katoliški Evropi, od Sicilije do Skandinavije. Na romansko umetnost sta močno vplivali tudi [[bizantinska umetnost]], zlasti v slikarstvu in antiklasična energija dekoracije [[otoška keltska umetnost|otoške umetnosti]] Britanskih otokov. Iz teh elementov je bil skovan zelo inovativen in skladen slog. == Značilnosti == Zunaj romanske arhitekture je za umetnost tega obdobja značilen živahen slog tako v kiparstvu kot slikarstvu. Slednje je še najbolj sledilo v bistvu bizantinskim ikonografskim modelom za najpogostejše teme v cerkvah, ki so ostale ''Kristus v slavi'', ''Poslednja sodba'' in prizori iz ''Kristusovega življenja''. V [[iluminiran rokopis|iluminiranih rokopisih]] je vidno več izvirnosti, saj so morali prikazati nove prizore. Najbolj razkošno okrašeni rokopisi tega obdobja so bile biblije in psalterji. Enaka izvirnost je veljala za [[kapitel]]e stebrov: pogosto vklesane s popolnimi prizori z več figurami. Veliko leseno [[razpelo]] je bila nemška inovacija na samem začetku obdobja, prav tako pa tudi samostoječi kipi ustoličene Marije. Visoki [[relief (umetnost)|relief]] je bil prevladujoč kiparski način tega obdobja. [[File:'The Virgin and Child in Majesty and the Adoration of the Maji', Romanesque fresco by the Master of Pedret from the apse of the Church of Saint Joan at Tredos, Lleida, Spain, c. 1100.jpg|thumb|right|Mojster Pedreta, ''Devica in otrok na prestolu in čaščenje Trh kraljev'', freska v apsidi iz Tredòsa, Val d'Arana, Katalonija, Španija, c. 1100, zdaj v The Cloisters v New Yorku.]] Barve so bile zelo presenetljive in večinoma primarne. V 21. stoletju: te barve je mogoče videti le v izvirni svetlosti v vitraju in v nekaj dobro ohranjenih rokopisih. [[Vitraj]] je postal široko uporabljen, čeprav je žal malo ohranjenih. Izum tega obdobja je bil [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] pomembnih cerkvenih [[portal]]ov vklesani z monumentalnimi shemami, pogosto ''Kristusom v slavi'' ali ''Poslednjo sodbo'', vendar obravnavani z več svobode kot naslikane različice, saj ni bilo enakovrednih bizantinskih modelov. Sestave običajno niso imele več globine in jih je bilo treba prilagoditi, da bi jih lahko stisnili v obliko velikih začetnic, kapitele stebrov in cerkvene timpanone; napetost med tesnim okvirjem, iz katerega kompozicija včasih uhaja, je v romanski umetnosti ponavljajoča se tema. Figure so se pogosto spreminjale glede na njihov pomen. Pokrajinsko ozadje je bilo, če sploh, bližje abstraktnim okrasom kot realizmu - kot drevesa v ''Morganovem listu''. Portreti komajda obstajajo == Ozadje == V tem obdobju je Evropa vedno bolj uspevala in umetnost najvišje kakovosti ni bila več omejena, kot v karolinških in otonskih obdobjih, na kraljevi dvor in majhen krog samostanov. Samostani so bili še naprej izredno pomembni, zlasti ekspanzionistični novi redi tega obdobja, cistercijanski, klunijski in kartuzijanski, ki so se razširili po Evropi. Mestne cerkve, tiste na romarskih poteh in številne cerkve v majhnih mestih in vaseh so bile natančno okrašene po zelo visokih standardih - to so pogosto strukture, ki so preživele, ko so bile obnovljene stolnice in mestne cerkve. Nobena romanska kraljeva palača ni zares ohranjena. Laični umetnik je postajal cenjena figura - zdi se, da je bil [[Nikolaj iz Verduna]] znan po celini. Večina gradbenikov in zlatarjev je bilo zdaj laičnih, laični slikarji, kot je mojster Hugo, pa se zdi, da so bili do konca obdobja v večini, vsaj tisti, ki so delali najbolje. Ikonografija njihovih cerkvenih del je brez dvoma nastajala v posvetovanju s cerkvenimi svetovalci. == Kiparstvo == === Kovina, emajl in slonovina === [[File:Stavelot.Triptych.jpg|right|thumb|''Triptih iz Stavelota'', [[mozanska umetnost]], Belgija, c. 1156–1158. {{nowrap|48 × 66 cm}} z odprtimi krili, Morgan Library, New York]] Dragi predmeti v navedenih medijih so imeli v tem obdobju zelo visok status, verjetno veliko bolj kot slike - imena več ustvarjalcev teh predmetov so bolj znana kot imena sodobnih slikarjev, iluminatorjev ali stavbenikov. Kovinski izdelki, vključno z dekoracijo v [[lošč|emajl]]u, so postali zelo prefinjeni. Ohranjenih je veliko spektakularnih [[relikviarij]]ev, ki hranijo [[relikvija|relikvije]], med katerimi je najbolj znana [[Skrinja Treh kraljev, Köln|Skrinja Treh kraljev]] v [[Stolnica v Kölnu |Kölnski stolnici]] [[Nikolaj iz Verduna|Nikolaja iz Verduna]] in druge (približno 1180–1225). [[Triptih iz Stavelota]] in [[relikviarij sv. Maura]] sta še dva primera [[mozanska umetnost|mozanskega]] emajla. Okoli lesenega ogrodja so bili zgrajeni veliki relikviariji in oltarne fronte, manjše skrinje pa so bile vse kovinske in emajlirane. Preživelo je nekaj posvetnih kosov, na primer zrcalnih šatulj, nakita in zaponk, vendar ti nedvomno predstavljajo premajhno količino fine kovine, ki jo je imelo v lasti plemstvo. [[File:Gloucester candlestick.jpg|thumb|left| Gloucestrski svečnik, zgodnje 12. stoletje]] Bronasti ''Gloucestrski svečnik'' in medeninast [[Krstilnik Reinera Huya |krstilnik]] (1108–1117), ki je zdaj v [[Liège |Liègeu]], sta odlična primera, zelo različna v slogu, kovinskih litin. Oblika je zelo zapletena in energična, upodablja rokopisno sliko, saj prikazuje mozanski slog v svoji najbolj klasični in veličastni maniri. Bronasta vrata, triumfalni steber in drugo okovje v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Hildesheim |Hildesheimski stolnici]], vrata Gniezno in vrata [[Bazilika san Zeno, Verona|bazilike San Zeno]] v Veroni so druga pomembna ohranjena dela. Zdi se, da je bil ''akvamanile'', posoda z vodo za umivanje, v Evropo uveden v 11. stoletju. Obrtniki so predmetom pogosto dajali fantastične zoomorfne oblike; ohranjeni primeri so večinoma v medenini. Številni voščeni vtisi z impresivnih pečatov so ohranjeni na listinah in dokumentih, čeprav romanski kovanci na splošno ne prinašajo velikega estetskega zanimanja. ''Cloisters Cross'' je nenavadno velik slonokoščeni križ, s kompleksnim rezbarjenjem, ki vključuje številne figure prerokov in drugih, ki so ga pripisali enemu od razmeroma redkih umetnikov, katerega ime je znano kot mojster Hugo, ki je tudi iluminiral rokopise. Kot številni kosi je bil prvotno tudi delno obarvan. ''[[Šahovske figure z otoka Lewis]]'' so dobro ohranjen primer majhne slonovine, med katerimi je veliko kosov ali drobcev, ki so ostanki [[Škofovska palica |škofovskih palic]], plošč, [[Pektoral|prsnih križev]] in podobnih predmetov. === Arhitekturno kiparstvo === [[File:02 Basilique Ste-Marie-Madeleine de Vézelay - Tympan.jpg|thumb|280px|Timpanon iz bazilike v Vézelayu, Burgundija, Francija, 1130-ih, ima v draperijah veliko dekorativnih spiralnih detajlov.]] S padcem Zahodnega rimskega cesarstva je tradicija rezljanja velikih del iz kamna in kiparskih figur v [[bron]]u izumrla, kot je to dejansko (iz verskih razlogov) delovalo v bizantinskem (vzhodno rimskem) svetu. Nekatere skulpture v naravni velikosti so bile očitno narejene iz štuka ali ometa, vendar so ohranjeni primeri razumljivo redki.<ref>Some (probably) 9th century near life-size stucco figures were discovered behind a wall in Santa Maria in Valle, Cividale del Friuli in Northern Italy relatively recently. Atroshenko and Collins p. 142</ref> Najbolj znano ohranjeno tako kiparsko delo protoromanske Evrope je leseno [[razpelo]] ''[[Gerov križ]]'' v naravni velikosti, ki ga je okrog leta 960–965 naročil nadškof Gero iz Kölna, kar je očitno prototip tega, kar je postalo priljubljena oblika. Razpela so bila pozneje v 12. st. postavljena na tram pod lokom [[prezbiterij]]a, ki so ga ob straneh spremljale figure [[sveta Marija|Device Marije]] in [[Janez Evangelist|Janeza Evangelista]].<ref>G Schiller, ''Iconography of Christian Art, Vol. II'', 1972 (English trans from German), Lund Humphries, London, pp. 140–142 for early crosses, p. 145 for roods, {{ISBN|0-85331-324-5}}</ref> V 11. in 12. stoletju je figurativna skulptura močno oživela, arhitekturni [[relief (umetnost)|relief]]i pa so znak poznejšega romanskega obdobja. ==== Viri in slog ==== Figurativna skulptura je temeljila zlasti na dveh virih, iluminiranih rokopisih in manjši skulpturi v slonovini in kovini. Obsežni [[friz]]i, ki so bili značilni za armensko in sirsko cerkev, so predlagani kot še en verjeten vpliv. <ref>V. I. Atroshenko and Judith Collins, ''The Origins of the Romanesque'', p. 144–150, Lund Humphries, London, 1985, {{ISBN|0-85331-487-X}}</ref> Ti viri so skupaj ustvarili izrazit slog, ki ga je mogoče prepoznati po vsej Evropi, čeprav so najbolj spektakularni kiparski projekti zbrani v jugovzhodni Franciji, severni Španiji in Italiji. [[File:Cathédrale de Cahors 159714.jpg|thumb|left|Človek in živali, stolnica Cahors]] Podobe, ki so se pojavljale v kovinskih izdelkih, so bile pogosto reliefne. Nastala površina je imela dve glavni ravnini in podrobnosti, ki sta bili običajno vrezani. Ta obdelava je bila prilagojena klesanju kamna in je vidna zlasti v timpanonu nad portalom, kjer so slike ''Kristusa v slavi s simboli štirih evangelistov'' črpane neposredno iz pozlačenih platnic srednjeveških evangeliarijev. Ta slog vhodnih vrat se pojavlja na mnogih mestih in se nadaljuje v gotsko obdobje. Redko ohranjena v Angliji so "Prior's Door" v [[Stolnica Ely |stolnici v Elyju]]. V jugovzhodni Franciji jih je ohranjenih veliko, z impresivnimi primeri v Saint-Pierreju, Moissacu, Souillacu <ref>{{navedi splet| last =Howe| first =Jeffery| title =Romanesque Architecture (slides)| work =A digital archive of architecture| publisher =Boston College| url =http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/arch/souillac.html| accessdate =2007-09-28| archive-date =2018-02-22| archive-url =https://web.archive.org/web/20180222070301/http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/arch/souillac.html| url-status =dead}}</ref> in [[Bazilika v Vézelayu|La Madeleine, Vézelay]] - vse hčerinske hiše Clunyja, z obsežnim drugim kiparskih okrasom, ki je ostal v samostanih in drugih stavbah. V bližini ima [[Autunska stolnica]] ''Poslednjo sodbo'' velike redkosti, saj jo je edinstveno podpisal njen ustvarjalec Giselbertus.<ref name=HG>Helen Gardner, ''Art through the Ages''.</ref><ref name=RH>Rene Hyughe, ''Larousse Encyclopedia of Byzantine and Medieval Art</ref> Značilnost figur v rokopisih je, da pogosto zasedajo omejen prostor v katerega so prilagojene. Običaj umetnikov, da prilagodijo lik razpoložljivemu prostoru, se je odrazil tudi pri načrtovanju figur za okraševanje vratnih opornikov in nadstreškov ter drugih takih arhitekturnih površin. Halje figur so bile običajno obdelane plosko ali v dekorativnem slogu, z gubami, ki so padale pod težo tkanine. Ta funkcija je bila prilagojena tudi kiparstvu. Med številnimi primeri, ki obstajajo, je med najlepšimi figura preroka Jeremije iz stebra portala [[Samostan sv. Petra, Moissac|samostan sv. Petra]] v [[Moissac]]u v Franciji iz okoli leta 1130. Eden najpomembnejših motivov romanskega oblikovanja, ki se pojavlja tako v figurativni kot nefigurativni skulpturi, je [[spirala]]. Med možnimi viri so lahko jonski [[kapitel]]i. Zavita trta je bila pogost motiv bizantinskega in rimskega oblikovanja in jih lahko vidimo v mozaikih na obokih cerkve Santa Costanza v Rimu iz 4. stoletja. Rokopisi in arhitekturne rezbarije 12. stoletja so zelo podobne motivom zavite trte. [[File:ND-en-Vaux Chapiteau 4.jpg|thumb|Ta kapitel ‘’Kristus, ki umiva noge svojih apostolov'' ima močne pripovedne lastnosti v interakciji figur.]] Drugi vir spirale so očitno iluminirani rokopisi 7. do 9. stoletja, zlasti [[Otoška keltska umetnost |irski rokopisi]], kot je ''Evangeliarij iz St. Galla'', ki so jih v Evropo razširili misionarji iz Irske in Škotske. V teh iluminacijah uporaba spirale nima nič skupnega z vinsko trto ali drugimi rastlinskimi oblikami. Motiv je abstrakten in matematičen. Slog je bil nato izbran v [[karolinška umetnost|karolinški umetnosti]] in ji je dal bolj botaničen značaj. V prilagoditvi te oblike se spirala pojavlja v kiparskih draperijah in vitrajih. Med vsemi številnimi primeri, ki se pojavljajo na romanskih portalih, je med najbolj izstopajočimi osrednji lik Kristusa v samostanki cerkvi La Madeleine, Vezelay. Drug vpliv otoške umetnosti so prepletene živali, ki se pogosto uporabljajo za vrhunski učinek v kapitelih in včasih na samem stebru (kot v Moissacu). Velik del obravnava pare. Soočene in prepletene živali v romanski dekoraciji imajo podoben otoški izvor, kot tudi živali, katerih telesa imajo čisto okrasne oblike. Vpliv je bil precej enosmeren. Irska umetnost je v tem obdobju ostala izolirana, razvijala je edinstven nabor domačih irskih in vikinških slogov, ki je počasi ugašal v začetku 13. stoletja in ga je nadomestil glavni romanski slog po anglo-normanski invaziji na Irsko.<ref>Roger A. Stalley, "Irish Art in the Romanesque and Gothic Periods". In ''Treasures of Irish Art 1500 B.C. to 1500 A.D.'', New York: Metropolitan Museum of Art/Alfred A. Knopf, 1977.</ref> [[File:Autun Cathedrale Chapiteau pendaison de Judas.jpg|thumb|''Juda Iškarjot se obesi, pomagajo mu hudiči'', vedno najljubši predmet rezbarjev. Autunska stolnica]] ==== Vsebina ==== Predmet večine romanskih skulptur je nazorno in svetopisemsko. Na kapitelih najdemo veliko različnih tem, ki vključujejo prizore ''Stvarjenja'' in ''Adam in Eva'', epizode iz ''Kristusovega življenja'' in prizore iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]], ki predpostavljajo njegovo smrt in vstajenje, kot sta ''Jona in riba'' ter ''Danielova zgodba''. Pojavljajo se številni prizori ''Jezusovega rojstva'', tema ''Čaščenje Treh kraljev'' je še posebej priljubljena. [[Križni hodnik]] [[samostan Santo Domingo de Silos |samostana Santo Domingo de Silos]] v Severni Španiji in [[Samostan sv. Petra, Moissac|Moissac]] so odlični primeri ohranjenega kompleta, prav tako tudi reliefni kipi na številnih krstilnikih iz Tournaija, ki jih najdemo v cerkvah v južni Angliji, Franciji in Belgiji. Značilnost nekaterih romanskih cerkva je obsežna kiparska shema, ki pokriva območje portala ali v nekaterih primerih večji del fasade. [[Stolnica svetega Petra, Angoulême|Stolnica sv. Petra]] v Angoulemu v Franciji ima zelo izpopolnjeno shemo skulptur, postavljeno znotraj širokih niš, ki jih ustvarja arkadiranje fasade. V španski regiji Kataloniji vrata cerkve Santa Maria v Ripollu obdaja zapletena shema v nizkem reliefu. [[File:Modillonsarthous2.JPG|thumb|Okrog zgornje stene kora v Abbaye d'Arthous, departma Landes, Francija, so majhne figure, ki prikazujejo poželenje, nestrpnost in barbarske opice, simbol človeške pokvarjenosti.]] Namen kiparskih shem je bil prenašati sporočilo, da bi moral krščanski vernik prepoznati krivico, se pokesati in biti odrešen. ''Poslednja sodba'' vernika opominja, naj se pokesa. Izklesano ali poslikano razpelo, prikazano v cerkvi, spominja na grešnika odrešenja. [[File:Kilpeck Details of Door Arch.jpg|thumb|left|''Urobor'', samski in v paru v cerkvi v Kilpecku, Anglija]] Pogosto je skulptura v obliki in vsebini zaskrbljujoča. Ta dela najdemo na kapitelih, prekladah in sklepnikih ali pa v listje prepletenih na vratnih frizih. Predstavljajo oblike, ki jih danes ni enostavno prepoznati. Pogosti motivi so ''Sheela na gig'', strašljivi demoni, ''urobor'' ali zmaj, ki goltajo rep in številna druga mitska bitja z nejasnim pomenom. Spirale in parni motivi so prvotno imeli poseben pomen v ustnem izročilu, ki so ga sodobni učenjaki izgubili ali zavrnili. Pogosto so zastopani tudi ''Sedem smrtnih grehov'', vključno s poželenjem, požrešnostjo in strahospoštovanjem. Videz številnih figur z velikimi genitalijami je mogoče enačiti z nagajivim grehom, prav tako številne figure prikazujejo štrleče jezike (značilnost vrat [[Stolnica v Lincolnu, Anglija|Lincolnske stolnice]]). Vlečenje brade je bilo simbol masturbacije, na široko odprta usta pa je bilo tudi znamenje lahkomiselnosti. Demoni, ki se borijo za dušo krivca, kot je hudodelec, je še ena priljubljena tema.<ref>{{navedi splet | title =Satan in the Groin | publisher =beyond-the-pale | url =http://www.beyond-the-pale.org.uk/satan1.htm | accessdate = 2007-09-28 }}</ref> [[File:Santiago Catedral Pórtico da gloria GDFL6.JPG|thumb|250px|''Pórtico da Gloria'', stolnica [[Santiago de Compostela]]. Ohranjena je bila barva, ki je bila nekdaj običajna za romansko kiparstvo.]] ==== Poznoromanska skulptura ==== [[Gotska arhitektura]] se po navadi začne z zasnovo [[kor (arhitektura)|kora]] v opatiji [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis |Saint-Denis]], severno od Pariza, opata Sugerja, posvečen leta 1144. Začetek gotskega kiparstva pa je po navadi datiran nekoliko kasneje, z rezljanjem figur okoli kraljevega portala v [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres |stolnici v Chartresu]], Francija, 1150–1155. Slog kiparstva se je iz Chartresa hitro razširil in prehitel novo gotsko arhitekturo. Pravzaprav je bilo veliko cerkva poznega romanskega obdobja postavljeni še za stavbo v Saint-Denisu. Kiparski slog je bolj temeljil na opazovanju in naturalizmu kot na formalizirani zasnovi. Menijo, da je bil eden od razlogov za hiter razvoj naravoslovnih oblik vse večja zavest o klasičnih ostankih v krajih, kjer so bili najštevilčnejši in so premišljeno posnemali njihov slog. Posledica tega je bila, da obstajajo vrata, ki so po obliki romanska in vendar kažejo naturalizem, povezan z zgodnjim gotskim kiparstvom. Ena takšnih so ''Pórtico da Gloria'' iz leta 1180 v [[Santiago de Compostela]]. Ta portal je notranji in je še posebej dobro ohranjen, celo je ohranil barvo na figurah in kaže na krasen videz arhitekturne dekoracije, ki je danes razumljena kot enobarvna. Okoli vrat so vgrajene figure, ki so integrirane s stebriči, ki tvorijo letve vrat. So tridimenzionalni, vendar rahlo sploščeni. So zelo individualizirani, ne samo po videzu ampak tudi po izrazu in imajo precej podobnost s tistimi okoli severnega preddverja opatije St. Denis iz leta 1170. Pod timpanonom je realistično vklesan niz figur, ki igrajo vrsto različni glasbenih inštrumentov, ki jih je enostavno prepoznati. == Slikarstvo == [[File:Albanipsalter DreiKoenige.jpg|thumb|left|upright|''Trije kralji'' iz psaltra St. Albans, angleščina, 12. stoletje.]] === Iluminiran rokopis === Številne regionalne šole so se zbližale v zgodnjem romanskem iluminiranem rokopisu: angleška in severnofrancoska šola sta močno vplivali na anglosaško umetnost, medtem ko je bil v južni Franciji slog bolj odvisen od iberskega vpliva, v Nemčiji in Nizozemskih deželah se je [[Otonska umetnost|otonski slog]] še naprej razvijal in poleg bizantinskega sloga vplival tudi na Italijo. Do 12. stoletja so bili vplivi vzajemni, čeprav je ostala regionalna posebnost. Tipična žarišča romanske iluminacije sta bila [[Sveto pismo]], kjer je vsaka knjiga lahko izhajala z velikimi okrašenimi začetnicami in Psalter, kjer je bilo podobno. V obeh primerih so v bolj razkošnih primerih lahko cikli prizorov na popolnoma iluminiranih straneh, včasih z več prizori na stran, v oddelkih. Zlasti Sveto pismo je imelo in je lahko bilo povezano v več zvezkih. Primeri so psalter St. Albans, Hunterjev psalter, Winchestrska biblija, Biblija iz Stavelota in Biblijo opatije Parc. Konec obdobja so postale pomembne komercialne delavnice umetnikov in pisarjev, iluminacija in knjige na splošno pa so postale širše dostopne tako laikom kot duhovščini. === Stensko slikarstvo === [[File:Novalesa_Sant_Eldrado-2.jpg|thumb|left|''Življenje svetega Eldrada'', opat. Freska iz 11. stoletja v opatiji Novalesa]] [[File:Meister aus Tahull 001.jpg|thumb|Apsida v Sant Climent de Taüll, španska freska mojstra iz Taülla, zdaj v Museu Nacional d'Art de Catalunya.]] Velike stenske površine in plosko ukrivljeni oboki romanskega obdobja so se naslonili na [[stensko slikarstvo|stensko poslikavo]]. Na žalost je veliko teh zgodnjih stenskih poslikav uničila vlaga ali pa so bili zidovi preoblikovani in prebarvani. V Angliji, Franciji in na Nizozemskem so takšne slike sistematično uničevali ali belili v napadih [[reformacija|reformacijskega]] [[ikonoklazem|ikonoklazma]]. Na Danskem in drugje so bile mnoge odtlej obnovljene. V Kataloniji (Španija) je bila v začetku 20. stoletja (od leta 1907) taka poslikava ohranjena tako, da so jo odstranili in prenesli na hrambo v Barcelono, zato je nastala spektakularna zbirka v Nacionalnem umetniškem muzeju Katalonije. V drugih državah so trpele zaradi vojne, zanemarjanja in spreminjanja mode. Klasična shema za celotno naslikano dekoracijo cerkve, ki izhaja iz prejšnjih primerov, pogosto v [[mozaik]]u, je imela kot osrednjo točko v polkupoli apside ''Kristusa v slavi'' ali ''Kristusa Odrešenika'', ustoličenega v [[mandorla|mandorli]] in uokvirjenega s štirimi krilatimi zvermi, simboli štirih evangelistov, neposredno v primerjavi s primeri iz pozlačenih platnic ali iluminacij evangeliarijev tega obdobja. Če je bila zavetnica cerkve Devica Marija, bi lahko tukaj nadomestila Kristusa. Na stenah spodaj bi bili svetniki in apostoli, morda tudi pripovedni prizori, na primer svetnika, ki mu je bila cerkev posvečena. Na loku prezbiterija so bile figure apostolov, prerokov ali štiriindvajsetih ''starejših apokalipse'', ki so gledali proti poprsju Kristusa ali njegovega simbola Jagnjeta na vrhu loka. Severna stena ladje bi vsebovala pripovedne prizore iz Stare zaveze, južna stena pa iz Nove zaveze. Na zadnji zahodni steni bi bila ''Poslednja sodba'', z ustoličenim Kristusom sodnikom na vrhu.<ref name="#1">James Hall, ''A History of Ideas and Images in Italian Art'', p154, 1983, John Murray, London, {{ISBN|0-7195-3971-4}}</ref> Ena najbolj nedotaknjenih shem je ta v Saint-Savin-sur-Gartempeu v Franciji. Dolg obok ladje nudi odlično površino za fresko in je okrašen s prizori iz Stare zaveze, ki prikazujejo ''Stvarstvo'', ''Padec človeka in druge zgodbe'', vključno z živahnim prikazom ''Noetove Arke'', skupaj s strašljivo figuro in številnimi okni skozi katere je na zgornjem krovu mogoče videti Noeta in njegovo družino, na srednjem krovu ptice, na spodnjem pa pare živali. Drug prizor z veliko močjo prikazuje plavanje faraonove vojske v Rdečem morju. Shema se razprostira na druge dele cerkve z mučeništvom lokalnih svetnikov, prikazanimi v kripti in apokalipso v [[narteks]]u in ''Kristusom v slavi''. Paleta uporabljenih barv je omejena na svetlo modro-zeleno, rumeno oker, rdečkasto rjavo in črno. Podobne slike obstajajo v Srbiji, Španiji, Nemčiji, Italiji in drugod po Franciji.<ref name="#1"/> Zdaj razpršene slike iz Arlanze v provinci Burgos v Španiji, čeprav iz samostana, so posvetne po vsebini in prikazujejo ogromne in živahne mitske zveri nad frizom v črni in beli barvi z drugimi bitji. Dajo redko predstavo o tem, kaj bi vsebovale okrašene romanske palače. [[File:Süddeutscher Glasmaler 001.jpg|thumb|upright|Vitraj, ''prerok Danijel'' iz Augsburške stolnice, konec 11. stoletja.]] == Druge vizualne umetnosti == === Vezenine === Romansko vezenje je najbolj znano iz [[Tapiserija iz Bayeuxa|tapiserije iz Bayeuxa]], vendar so se ohranili številni bolj natančno obdelani kosi ''Opus Anglicanum''. Drugi slogi so preživeli večinoma kot cerkvena oblačila. === Vitraj === Najstarejši znani drobci srednjeveškega slikovnega vitraja se pojavljajo iz 10. stoletja. Najstarejše nedotaknjene figure je pet preroških oken v [[Augsburg]]u, ki izvirajo iz konca 11. stoletja. Figure, čeprav trde in formalizirane, kažejo na veliko strokovno znanje, tako v slikovni kot v funkcionalni uporabi stekla, kar kaže na to, da je bil njihov proizvajalec dobro navajen na medij. V [[Stolnica sv. Julijana iz Le Mansa, Le Mans|stolnici v Le Mansu]], [[Canterburyjska stolnica|Canterburyju]] in Chartresu ter Saint-Denisu so preživele številne plošče iz 12. stoletja. V Canterburyju sta figura Adama Kopa in njegovega sina Seta iz niza ''Kristusovi predniki''. Adam predstavlja zelo naturistično in živahno upodobitev, medtem ko je na figuri Seta halja uporabljena kot velik dekorativni učinek, podobno najboljšemu klesanju v kamnu tega obdobja. Steklarji so počasneje kot arhitekti spreminjali svoj slog in veliko stekla iz vsaj prvega dela 13. stoletja lahko štejemo za v bistvu romanskega. Posebej lepe so velike figure iz 1200-ih iz [[Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu|Strasbourške stolnice]] (nekatere so zdaj odstranjene v muzej) in iz približno leta 1220 v cerkvi svetega Kuniberta v Kölnu. Večina veličastnih vitrajev Francije, vključno s slavnimi okni v Chartresu, izvira iz 13. stoletja. Veliko manj oken ostaja nedotaknjenih iz 12. stoletja. Eden takšnih je ''Križanje iz Poitiersa'', izjemna kompozicija, ki se dviga skozi tri etaže, najnižja je s četverico, ki prikazuje ''Mučeništvo svetega Petra'', največji osrednji oder, kjer prevladuje ''Križanje'' in zgornja stopnja, ki prikazuje ''Kristusov vnebohod'' v mandorli. Podoba križanega Kristusa že kaže gotske sledi. George Seddon je okno opisal kot »nepozabno lepoto« <ref>George Seddon in Lee, Seddon and Stephens, ''Stained Glass''</ref>. Številni samostojni fragmenti so v muzejih, okno v cerkvi Twycross v Angliji pa je sestavljeno iz pomembnih francoskih plošč, rešenih pred francosko revolucijo.<ref>[http://www.sheepychurches.org.uk/twycross.htm Church website] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080708091556/http://www.sheepychurches.org.uk/twycross.htm |date=2008-07-08 }}</ref> Steklo je bilo tako drago kot dokaj prilagodljivo (saj so ga lahko dodali ali preuredili) in zdi se, da so ga pogosto uporabljali, ko so bile cerkve obnovljene v gotskem slogu - najstarejše datirano angleško steklo, plošča v [[Stolnica svetega Petra, York|York Minstru]] iz ''Jesejevega drevesa'', verjetno že pred letom 1154, je bilo reciklirano na ta način. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == * Legner, Anton (ed). ''Ornamenta Ecclesiae, Kunst und Künstler der Romanik.'' Catalogue of an exhibition in the Schnütgen Museum, Köln, 1985. 3 vols. * Conrad Rudolph, ed., ''A Companion to Medieval Art: Romanesque and Gothic in Northern Europe'', 2nd ed. (2016) == Zunanje povezave == {{Commons|Romanesque art}} * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/rmsq/hd_rmsq.htm Metropolitan Museum Timeline Essay] * [http://www.crsbi.ac.uk/ crsbi.ac.uk] (Electronic archive of medieval British and Irish Romanesque stone sculpture) * [http://www.vads.ac.uk/collections/CRSBI Corpus of Romanesque Sculpture in Britain and Ireland] * [http://romanes.com/index_en.html Romanes.com Romanesque Art in France] * [http://www.circulo-romanico.com/ Círculo Románico: Visigothic, Mozarabic and Romanesque art's in all Europe] * [https://www.flickr.com/groups/romanesque_sculpture/ Romanesque Sculpture group on Flickr] [[Kategorija:Romanika| ]] {{normativna kontrola}} m0xmkhn0unswjyj9ewj2348syrl2u1o 0 468702 6709160 6439094 2026-07-10T09:48:41Z VidicK01 193275 /* 10. sklic Evropskega parlamenta */ Posodobitev 6709160 wikitext text/x-wiki {{politika Evropske unije}}'''Politične skupine v Evropskem parlamentu''' so parlamentarne skupine v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] - zakonodajni veji oblasti v [[Evropska unija|Evropski uniji]].<ref>{{Navedi splet|title=The political groups|url=https://www.europarl.europa.eu/about-parliament/en/organisation-and-rules/organisation/political-groups|website=The political groups|accessdate=2019-11-16|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Parliament starts new term with seven political groups {{!}} News {{!}} European Parliament|url=https://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/eu-affairs/20190612STO54311/parliament-starts-new-term-with-seven-political-groups|website=www.europarl.europa.eu|date=2019-02-07|accessdate=2019-11-16|language=en}}</ref> Politična skupina v Evropskem parlamentu običajno predstavlja uradno parlamentarno predstavništvo ene od [[Evropska politična stranka|evropskih političnih strank]] (na primer [[Evropska ljudska stranka]], [[Stranka evropskih socialistov]] idr.), ki jo včasih dopolnjujejo člani iz drugih nacionalnih [[Politična stranka|političnih strank]] ali neodvisni politiki. V nasprotju z evropskimi političnimi strankami je političnim skupinam prepovedano organizirati ali financirati politično kampanjo med evropskimi volitvami, saj je to izključna odgovornost strank.<ref>{{Navedi splet|title=European political parties and foundations|url=https://www.europarl.europa.eu/contracts-and-grants/en/political-parties-and-foundations|accessdate=2024-07-13|website=europarl.europa.eu|language=en}}</ref> Čeprav je večina političnih skupin v Evropskem parlamentu povezanih z ustrezno politično stranko, so tu tudi primeri, ko se člani dveh političnih strank združijo v skupno politično skupino: na primer [[Evropska svobodna zveza]] (EFA) in [[Evropska zelena stranka]] (EGP) sta od leta 1999 združeni v skupini [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zelenih in Evropske svobodne zveze]], saj sta tako močnejši, kot bi bili v samostojni skupini. Enako velja za skupino [[Renew Europe]], katere večina članov je iz stranke [[ALDE|Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE), vključuje pa jih tudi nekaj iz manjše [[Evropska demokratska stranka|Evropske demokratske stranke]]. Oba sta imela tudi neodvisne poslance, njuni skupini pa so se pridružili tudi evropski poslanci iz manjših strank. Da je politična skupina uradno priznana s strani Evropskega parlamenta, mora izpolnjevati pogoje, določene v poslovniku Evropskega parlamenta. Ta določa minimalna merila, ki jih mora skupina izpolniti, da se kvalificira kot skupina. Osnovni kriterij je najmanj 23 evropskih poslancev, ki morajo prihajati iz vsaj sedmih [[Države članice Evropske unije|držav članic EU]]. Prav tako morajo imeti poslanci sorodne politične interese in predložiti uradno deklaracijo, v kateri navedejo namen skupine, vrednote, za katere se ta zavzema, in glavne politične cilje, za katere si nameravajo člani skupaj prizadevati.<ref>{{Navedi splet|title=Rules of Procedure of the European Parliament|url=https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/RULES-9-2023-11-01-TOC_EN.html|accessdate=2024-07-13|website=europarl.europa.eu|language=en}}</ref> Politične skupine Evropskega parlamenta v takšni ali drugačni obliki obstajajo od septembra [[1952]] dalje, od prvega srečanja predhodnice EP, [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Skupnosti za premog in jeklo]]. Skupine so bile koalicije evropskih poslancev ter evropskih in nacionalnih strank, ki so jim ti poslanci pripadali. Prve tri skupine so bile ustanovljene v prvih dneh parlamenta. To so bile "Skupina socialistov" (ki je sčasoma postala skupina [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|S&D]]), "Skupina krščanskih demokratov" (kasneje skupina [[Skupina Evropske ljudske stranke|EPP]]) in "Skupina liberalcev in zaveznikov" (kasneje skupina [[Renew Europe]]). Z razvojem parlamenta so se pojavile tudi druge skupine. Gaulisti iz Francije so ustanovili Skupino Evropske demokratične unije. Ko so se priključili konservativci z Danske in iz Združenega kraljestva, so ustvarili skupino Evropskih konservativcev, ki se je sčasoma združila s skupino Evropske ljudske stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Le Parlement Européen depuis 1979|url=https://www.europe-politique.eu/parlement-europeen.htm|accessdate=2024-07-13|website=europe-politique.eu|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Groupe des Démocrates Européens (DE)|url=https://www.europe-politique.eu/groupe-des-democrates-europeens.htm|accessdate=2024-07-13|website=europe-politique.eu|language=en}}</ref> Na prvih neposrednih evropskih volitvah leta [[1979]] so bile ustanovljene nadaljnje politične skupine in evropske politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Groupe du Parti populaire européen - Démocrates-chrétiens (PPE)|url=https://www.europe-politique.eu/wiki/Groupe_du_Parti_populaire_europ%E9en_-_D%E9mocrates-chr%E9tiens_(PPE)|accessdate=2024-07-13|website=europe-politique.eu|language=en|archive-date=2024-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20240713131849/https://www.europe-politique.eu/wiki/Groupe_du_Parti_populaire_europ%E9en_-_D%E9mocrates-chr%E9tiens_%28PPE%29|url-status=dead}}</ref> == 10. sklic Evropskega parlamenta == {| class="wikitable" ! colspan="3" |Evropska skupina (2024-29)<br><small>povezane evropske politične stranke</small> ! Vodja ! Mandati |- | style="color:inherit;background:{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | align="center" |'''EPP''' | align="left" |'''[[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropska ljudska stranka]]'''<br><small>[[Evropska ljudska stranka]] (EPP)</small> |'''[[Manfred Weber]]''' |{{Composition bar|184|720|{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | align="center" |'''S&D''' | align="left" |'''[[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Napredno zavezništvo socialistov in demokratov]]'''<br><small>[[Stranka evropskih socialistov]] (PES)</small> |'''[[Iratxe García]]''' |{{Composition bar|135|720|{{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}}}} |- | style="color:inherit;background:#1f3173;" | | align="center" |'''Patriots''' | align="left" |'''[[Domoljubi za Evropo]]'''<br><small>[[Patriots.eu]]<br>Evropsko krščansko politično gibanje (ECPM)</small> |'''[[Jordan Bardella]]''' |{{Composition bar|85|720|hex=#013366;}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|European Conservatives and Reformists}};" | | align="center" |'''ECR''' | align="left" |'''[[Evropski konservativci in reformisti]]'''<br><small>[[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi]] (ECR)<br>Evropska krščanska politična stranka (ECPP)</small> |'''[[Nicola Procaccini]]<br>[[Joachim Brudziński]]''' |{{Composition bar|82|720|{{party color|European Conservatives and Reformists}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Renew Europe}};" | | align="center" |'''Renew''' | align="left" |'''[[Renew Europe]]'''<br><small>[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE)<br>Evropska demokratska stranka (EDP)</small> |'''[[Valérie Hayer]]''' |{{Composition bar|78|720|{{party color|Renew Europe}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Greens–European Free Alliance}};" | | align="center" |'''G/EFA''' | align="left" |'''[[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze]]'''<br><small>[[Evropska zelena stranka]] (EGP)<br>[[Evropska svobodna zveza]] (EFA)<br>[[Evropska piratska stranka]] (PPEU)<br>Volt Evropa (Volt)</small> |'''[[Bas Eickhout]]<br>[[Terry Reintke]]''' |{{Composition bar|53|720|{{party color|Greens–European Free Alliance}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|The Left in the European Parliament – GUE/NGL}};" | | align="center" |'''GUE/NGL''' | align="left" |'''[[Skupina levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL]]'''<br><small>[[Stranka evropske levice]] (PEL)<br>Severno zeleno levičarsko zavezništvo (NGLA)<br>Zdaj ljudje! (NTP!)<br>Živalska politika EU (APEU)</small> |'''[[Martin Schirdewan]]<br>[[Manon Aubry]]''' |{{Composition bar|45|720|{{party color|The Left in the European Parliament – GUE/NGL}}}} |- | style="color:inherit;background:#13517e;" | | align="center" |'''ESN''' | align="left" |'''[[Evropa suverenih narodov]]'''<br><small>[[Stranka Evropa suverenih narodov]]</small> |'''[[René Aust]]<br>[[Stanisław Tyszka]]''' |{{Composition bar|27|720|hex=#13517e;}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Non-Inscrits}};" | | align="center" |'''NI''' | align="left" |'''[[Skupina nepovezanih v Evropskem parlamentu|Nepovezani poslanci]]''' |<center>'''/'''</center> |{{Composition bar|30|720|{{party color|Non-Inscrits}}}} |- |} == 9. sklic Evropskega parlamenta == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Evropska skupina (2019-24)<br><small>povezane evropske politične stranke</small> ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Št. poslancev |- ! Pred Brexitom ! Po Brexitu |- | style="color:inherit;background:{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | align="center" |'''EPP''' | align="left" |'''[[Skupina Evropske ljudske stranke|Evropska ljudska stranka]]'''<br><small>[[Evropska ljudska stranka]] (EPP)</small> |'''[[Manfred Weber]]''' |{{composition bar|182|751|hex={{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}}} |{{composition bar|187|705|hex={{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | align="center" |'''S&D''' | align="left" | '''[[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Napredno zavezništvo socialistov in demokratov]]'''<br><small>[[Stranka evropskih socialistov]] (PES)</small> |'''[[Iratxe García]]''' |{{composition bar|154|751|hex={{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}}}} |{{composition bar|147|705|hex={{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Renew Europe}};" | | align="center" |'''Renew''' | align="left" | '''[[Renew Europe]]'''<br><small>[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE)<br>Evropska demokratska stranka (EDP)</small> |'''[[Stéphane Séjourné]]''' |{{composition bar|108|751|hex={{party color|Renew Europe}}}} |{{composition bar|98|751|hex={{party color|Renew Europe}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Greens–European Free Alliance}};" | | align="center" |'''G/EFA''' | align="left" | '''[[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze]]'''<br><small>[[Evropska zelena stranka]] (EGP)<br>[[Evropska svobodna zveza]] (EFA)<br>[[Evropska piratska stranka]] (PPEU)<br>Volt Evropa (Volt)</small> |'''[[Terry Reintke]]'''<br>'''[[Philippe Lamberts]]''' |{{composition bar|74|751|hex={{party color|Greens–European Free Alliance}}}} |{{composition bar|67|705|hex={{party color|Greens–European Free Alliance}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Identity and Democracy}};" | | align="center" |'''ID''' | align="left" | '''[[Identiteta in demokracija]]'''<br><small>[[Stranka identitete in demokracije]] (ID)</small> |'''[[Marco Zanni]]''' |{{composition bar|73|751|hex={{party color|Identity and Democracy}}}} |{{composition bar|76|705|hex={{party color|Identity and Democracy}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|European Conservatives and Reformists}};" | | align="center" |'''ECR''' | align="left" | '''[[Evropski konservativci in reformisti]]'''<br><small>[[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi]] (ECR)<br>Evropsko krščansko politično gibanje (ECPM)</small> |'''[[Raffaele Fitto]]'''<br>'''[[Ryszard Legutko]]''' |{{composition bar|62|751|hex={{party color|European Conservatives and Reformists}}}} |{{composition bar|61|705|hex={{party color|European Conservatives and Reformists}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|The Left in the European Parliament – GUE/NGL}};" | | align="center" |'''GUE/NGL''' | align="left" | '''[[Skupina levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL]]'''<br><small>[[Stranka evropske levice]] (PEL)<br>Severno zeleno levičarsko zavezništvo (NGLA)<br>Zdaj ljudje! (NTP!)<br>Živalska politika EU (APEU)</small> |'''[[Manon Aubry]]'''<br>'''[[Martin Schirdewan]]''' |{{composition bar|41|751|hex={{party color|The Left in the European Parliament – GUE/NGL}}}} |{{composition bar|39|705|hex={{party color|The Left in the European Parliament – GUE/NGL}}}} |- | style="color:inherit;background:{{party color|Non-Inscrits}};" | | align="center" |'''NI''' | align="left" | '''[[Skupina nepovezanih v Evropskem parlamentu|Samostojni poslanci in ostali]]'''<br><small>[[Zavezništvo za mir in svobodo]] (APF)<br>[[Pobuda komunističnih in delavskih strank]]</small> |<center>'''/'''</center> |{{composition bar|54|751|hex={{party color|Non-Inscrits}}}} |{{composition bar|29|705|hex={{party color|Non-Inscrits}}}} |- |} == Glej tudi: == * [[Predsednik Evropskega parlamenta]] * [[Podpredsednik Evropskega parlamenta]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evropski parlament]] qvba1a50m6qss9vuvrhoqbkyxidoxz9 0 473087 6709214 6706773 2026-07-10T11:23:35Z Gledalec 242658 pp 6709214 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Požar v predoru pod Mont Blancom''' je bil katastrofalen [[požar]], ki se je zgodil [[24. marec|24. marca]] [[1999]] potem, ko je belgijski tovornjak, ki je prevažal [[Moka|moko]] in [[Margarina|margarino]], v [[Predor pod Mont Blancom|predoru]] zajel požar. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Požar v predoru pod Mont Blancom|image=Mont Blanc Tunnel Commemorative Plaque.JPG|caption=Spomenik na francoski strani predora, posvečen v spomin na žrtve požara.|date=24. marec 1999 - 26. marec 1999|fatalities=39|injuries=10|location=[[Predor pod Mont Blancom]]}} Požar je trajal 53 ur in dosegel temperaturo 1000 °C ter pri tem uničil 24 tovornjakov, 10 avtomobilov, 1 motorno kolo, 1 kombi, vključno s tremi gasilskimi vozili. 39 ljudi je umrlo v požaru, zaradi velike škode pa je bil predor zaprt 3 leta. Popravila in preiskave, ki so sledile, so ugotovile pomembne varnostne pomanjkljivosti: nujni postopki in varnostni ukrepi niso bili upoštevani že veliko let. == Ozadje == {{Seealso|Predor pod Mont Blancom}} Ko je bil leta [[1965]] uradno odprt 11,6 km dolg predor pod Mont Blancom, je veljal za enega najdaljših in najvarnejših predorov na svetu. Predor je postal najpomembnejši prevoz v Alpah, saj je zmanjšal čas, ki je bil potreben za prečkanje meje iz Francije v Italijo in obratno. Skozi predor na dan pripelje več, kot pet tisoč vozil. == Požar == Zjutraj 24. marca 1999 je na francoski strani predora ob 10:46 prispel belgijski hladilni tovornjak znamke Volvo FH12, katerega voznik je bil 57-letni [[Gilbert Degrave]], v prikolici tovornjaka pa je prevažal 12 ton [[Moka|moke]] in 9 ton [[Margarina|margarine]]. Tovornjak je v predor vstopil ob 10:47. Začetna vožnja skozi predor je bila rutinska. Po poročanju dokumentarnega programa [[National Geographic|National Geographica]] [[Seconds from Disaster]] sta se ogenj in dim pojavila ob 10:49. Kmalu zatem je Degrave ugotovil, da je nekaj narobe, ko so vozila, ki so vozila iz nasprotne smeri, oddajala svetlobne signale proti njemu; v ogledalu je opazil bel dim, ki se je valil izpod njegove kabine. To še ni veljalo za požarno nesrečo. Pravzaprav je bilo v preteklih 35 letih v predoru 16 primerov, ko je na tovornjakih izbruhnil požar, vendar so vse na kraju samem pogasili vozniki tovornjakov. Ob 10:53 je voznik Gilbert Degrave, po 6 kilometrih vožnje, ustavil tovornjak na polovici 11,6 kilometra dolgega predora, da bi poskušal pogasiti ogenj, vendar se je moral umakniti, ko je se je ogenj nenadoma razširil na prikolico. Degrave je zapustil svoje vozilo in začel teči do italijanske strani predora. Ob 10:54 je voznik iz točke 22 poklical in sprožil alarm. Ob 10:55 so uslužbenci predora sprožili požarni alarm in ustavili nadaljnji promet. V tistem trenutku je bilo v predoru, ki so vstopili s francoske strani, vsaj 10 avtomobilov in 18 tovornjakov. Nekaj vozil z italijanske strani je uspelo prevoziti ustavljen goreči tovornjak Volvo, ne da bi se ustavilo. Nekaterim avtomobilom s francoske strani se je uspelo obrniti v ozkem dvopasovnem predoru in se odpeljati nazaj v Francijo, vendar je navigacija po cesti v gostem dimu, ki je hitro napolnil predor, to hitro onemogočila, zaradi česar je ostalo ujetih veliko vozil. Med 10:53 in 10:57 je dim zajel več kot pol kilometra predora na francoski strani. Večji tovornjaki so obtičali, saj niso imeli dovolj prostora za obračanje, vzvratna vožnja pa ni bila mogoča. Večina voznikov je ostala v svojih vozilih ter zaprla okna in čakala na reševalce. Prezračevalni sistem v predoru je strupeni dim pognal nazaj v predor hitreje, kot bi lahko kdorkoli stekel na varno. Ti hlapi so hitro napolnili predor in omejili kisik, zaradi česar so onesposobili vozila, vključno z gasilskimi vozili, ki so jih gasilci morali zapustiti. Številni vozniki v bližini požara, ki so poskušali zapustiti svoja vozila in pobegniti v varnostna zaklonišča, so hitro padli v nezavest zaradi strupenega dima, ki je vseboval [[ogljikov monoksid]] in [[cianid]]. Ob 10:57 in 10:59 sta se na razpletajočo se nesrečo odzvali dve gasilski vozili iz [[Chamonix|Chamonixa]]. Medtem se je v predoru električna napeljava stalila, zaradi česar je v predoru nastala tema. Zaradi dima in zaradi zapuščenih vozil, ki so jima blokirala pot, gasilska vozila nista mogla nadaljevati in so se bila prisiljena ustaviti 1200 metrov stran od gorečega tovornjaka. Ker ni bilo druge možnosti, so gasilci zapustili svoja vozila in se zatekli v dve zasilni gasilski kabini (majhni prostori z zaprtimi protipožarnimi vrati, nameščeni v stenah vsakih 600 metrov). Med 10:57 in 11:01 so se italijanski gasilci približali gorečemu tovornjaku na razdalji 300 metrov, dva od njih pa sta se lahko prebila do točke 21. Videla sta goreči tovornjak, ki je povzročil požar. Vendar je goreče gorivo steklo po cestišču, zaradi česar so eksplodirale pnevmatike in rezervoarji za gorivo, smrtonosni šrapneli pa so se dvignili v zrak in ogenj razširili na druga vozila. To je italijanske gasilce prisililo k umiku, rešili pa so 12 ljudi z italijanske strani. Ob 11:10 je šest gasilcev iz Chamonixa vstopilo v predor, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 2700 metrov stran od gorečega tovornjaka. Do 11:11 so prišli še drugi italijanski gasilci, da bi se spopadli s požarom. Ustaviti so se morali pri točki 22 in so zapustili svoja vozila ter iskali ujete skupine gasilcev, ki so se zatekli v gasilske kabine. Ko so ugotovili, da kabine ne nudijo veliko zaščite pred dimom, so začeli iskati vrata, ki so vodila do prezračevalnega jaška. Do 11:30, 37 minut po začetku požara, je dim dosegel francoski vhod v predor, 6 kilometrov od gorečega tovornjaka ter se začel kaditi iz predora. Ob 11:39 je druga ekipa gasilcev vstopila v predor s francoske strani, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 54800 metrov stran od gorečega tovornjaka. Vse gasilce je pet ur pozneje rešila tretja gasilska ekipa, ki se je odzvala in do njih prišla preko prezračevalnega kanala; od 15 ujetih gasilcev jih je bilo 14 v resnem stanju, eden (njihov poveljnik) pa je kasneje umrl v bolnišnici. Požar je gorel 53 ur in pri tem dosegel temperaturo več kot 1000 °C, predvsem zaradi količine margarine v gorečem tovornjaku, kar ustreza 23.000-litrskemu (5.100 imp gal; 6.100 US gal) tankerju za [[Nafta|nafto]]. Ogenj se je razširil na druga bližnja tovorna vozila, ki so prav tako prevažala vnetljive tovore. Ogenj je ujel približno 40 vozil v gostem in strupenem dimu, ki je vseboval ogljikov monoksid in vodikov cianid. Zaradi vremenskih razmer je zrak tekel skozi predor z italijanske na francosko stran. Oblasti so učinek dima še poslabšale z vpihovanjem svežega zraka z italijanske strani, kar je stopnjevalo ogenj in hkrati ujelo strupene hlape v notranjosti. Ujeta so bila le vozila, ki so se pripeljala na francoski strani predora, medtem ko so vozila na italijanski strani požara večinoma ostala neprizadeta. V vozilih je umrlo 29 ljudi, devet pa jih je umrlo pri poskusu pobega peš. Vsi umrli so bili na francoski strani in so se zaradi močne vročine na koncu spremenili v kosti in pepel. Od prvih petdesetih ljudi, ujetih v požaru, jih je 12 preživelo, vsi z italijanske strani. Nekaterim žrtvam je uspelo pobegniti v protipožarna zaklonišča. Med njimi je bil tudi [[Pierlucio Tinazzi]], italijanski varnostnik, ki je poskušal rešiti ujete ljudi. Prvotna protipožarna vrata so bila zasnovana tako, da so zdržala le dve uri. Nekatera so bila v štiriintridesetih letih od izgradnje predora Mont Blanc nadgrajena, da so zdržala največ štiri ure. Po koncu požara je trajalo več kot pet dni, da se je predor dovolj ohladil, in šele nato so se lahko začela popravila in preiskave. == Žrtve == === Seznam žrtev po narodnosti === {| class="wikitable" |+ !Narodnost !Mrtvi |- |[[Francija]] !18 |- |[[Italija]] !13 |- |[[Belgija]] !2 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] !1 |- |[[Luksemburg]] !1 |- |[[Nizozemska]] !1 |- |[[Slovenija]] !1 |- |[[Hrvaška]] !1 |- |[[Nemčija]] !1 |- ! '''Skupaj''' !39 |} == Dejavnosti po dogodku == Zaradi velike škode je bil predor 3 leta zaprt za promet. Za popravila in preiskave so porabili 481 milijonov dolarjev. Med popravili so uvedli različne varnostne izboljšave in spremembe. Zgrajena so bila dodatna ognjevarna zaklonišča z računalniško videonadzorno povezavo do nadzornega centra predora, vzporedni prezračevalni jaški skozi katere se pretaka čist zrak in manjša gasilska postaja na sredini predora. Na obeh straneh predora so zgradili postajo za dalinjski pregled vozil oz. tovora, ki pred vstopom v predor zaznajo pregrevanje. Predor je bil za promet znova odprt 9. marca 2002, vendar samo za avtomobile, motoriste in kombije, leto pozneje pa še za tovornjake in druga tovorna vozila. === Obtoženi in sojenje === Januarja 2005 se je v Grenoblu v Franciji začelo sojenje 16 ljudem in podjetjem, obtoženim kazenske odgovornosti za nesrečo. Obtoženci so bili: * Gilbert Degrave, belgijski voznik tovornjaka, ki je začel požar, * Volvo, proizvajalec tovornjaka, ki je začel požar, * Francoski in italijanski vodja predora, * podjetji ATMB in SITMB, * osebje za varnostno zakonodajo, * župan Chamonixa, * višji uradnik francoskega ministrstva za javna dela. Sojenje je potekalo šest mesecev. Italijansko podjetje SITMB, ki je bilo odgovorno za opravljanje predora, je moralo plačati 13,5 milijona evrov oz. odškodnine svojcem nesreče. Na sojenje so poklicali tudi Eduarda Balladurja, bivšega direktorja francoskega podjetja, ki je upravljalo predor (od leta 1968 do 1980), in predsednika francoske vlade. Spraševali so ga o varnostnih ukrepih, ki jih je in, ki jih ni sprejel. Balladur je za katastrofo okrivil dejstvo, da sta predor ločeno upravljali dve podjetji - francosko in italijansko - ki v nastali situaciji nista delovali koordinirano. 27. julija 2005 je bilo 13 oseb spoznanih za krive: * [[Gerard Roncoli]], vodja varnosti v predoru, je bil obsojen na 6 mesecev zapora in dodatno dve leti pogojne zaporne kazni - to je bila tudi najvišja izrečena kazen, * [[Remy Chardon]], bivši predsednik francoskega podjetja za upravljanje predora, je bil obsojen na dve leti pogojnega zapora in 18 000 dolarjev kazni, * Gilbert Degrave, voznik tovornjaka, ki je zagorel, je dobil 4 mesece pogojnega zapora, * [[Michel Charlet]], župan Chamonixa, je dobil 6 mesecev pogojnega zapora in 150 000 dolarjev kazni, * sedem drugih ljudi, vključno z italijanskim vodjem varnosti v predoru, je prejelo odpoved delovnega razmerja in denarne kazni. Tri podjetja so prejela po 180 000 dolarjev kazni. Proizvajelec tovornjaka Volvo je bil oproščen. == Vzrok požara == Preiskava nesreče ni uspela ugotoviti natančnega vzroka požara. Eno od mnenj je bilo, da je odvržen cigaretni ogorek padel v cev za dovod zraka v motor, kjer se je vnel zračni filter. Drugi so za požar okrivili napako na električni napeljavi tovornjaka, mehanično napako ali slabo vzdrževanje tovornjaka. Nekateri so dejali, da se je tovornjak morda pregrel med vzponom do predora. == Viri in opombe == * https://www.theguardian.com/inequality * [https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in-mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569 https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569] * https://www.dw.com/en/the-security-features-of-the-mont-blanc-tunnel/a-18591388 * https://www.chamonix.net/english/news/2009-03-23.htm * https://www.dnevnik.si/122511 * https://www.sta.si/398341/pozar-pod-mont-blancom-morda-terjal-40-zivljenj * Povzeto iz dokumentarnega filma Seconds from disaster: Mont Blanc Tunnel Inferno. [[Kategorija:Katastrofe leta 1999]] [[Kategorija:Požari|Predor pod Mont Blancom]] [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Katastrofe v Franciji]] lyco5jvribgvkno8pz51s5fgep87ti8 6709215 6709214 2026-07-10T11:24:19Z Gledalec 242658 /* Požar */ pp 6709215 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Požar v predoru pod Mont Blancom''' je bil katastrofalen [[požar]], ki se je zgodil [[24. marec|24. marca]] [[1999]] potem, ko je belgijski tovornjak, ki je prevažal [[Moka|moko]] in [[Margarina|margarino]], v [[Predor pod Mont Blancom|predoru]] zajel požar. {{Infopolje Napad na civiliste|title=Požar v predoru pod Mont Blancom|image=Mont Blanc Tunnel Commemorative Plaque.JPG|caption=Spomenik na francoski strani predora, posvečen v spomin na žrtve požara.|date=24. marec 1999 - 26. marec 1999|fatalities=39|injuries=10|location=[[Predor pod Mont Blancom]]}} Požar je trajal 53 ur in dosegel temperaturo 1000 °C ter pri tem uničil 24 tovornjakov, 10 avtomobilov, 1 motorno kolo, 1 kombi, vključno s tremi gasilskimi vozili. 39 ljudi je umrlo v požaru, zaradi velike škode pa je bil predor zaprt 3 leta. Popravila in preiskave, ki so sledile, so ugotovile pomembne varnostne pomanjkljivosti: nujni postopki in varnostni ukrepi niso bili upoštevani že veliko let. == Ozadje == {{Seealso|Predor pod Mont Blancom}} Ko je bil leta [[1965]] uradno odprt 11,6 km dolg predor pod Mont Blancom, je veljal za enega najdaljših in najvarnejših predorov na svetu. Predor je postal najpomembnejši prevoz v Alpah, saj je zmanjšal čas, ki je bil potreben za prečkanje meje iz Francije v Italijo in obratno. Skozi predor na dan pripelje več, kot pet tisoč vozil. == Požar == Zjutraj 24. marca 1999 je na francoski strani predora ob 10:46 prispel belgijski hladilni tovornjak znamke Volvo FH12, katerega voznik je bil 57-letni [[Gilbert Degrave]], v prikolici tovornjaka pa je prevažal 12 ton [[Moka|moke]] in 9 ton [[Margarina|margarine]]. Tovornjak je v predor vstopil ob 10:47. Začetna vožnja skozi predor je bila rutinska. Po poročanju dokumentarnega programa [[National Geographic|National Geographica]] [[Seconds from Disaster]] sta se ogenj in dim pojavila ob 10:49. Kmalu zatem je Degrave ugotovil, da je nekaj narobe, ko so vozila, ki so vozila iz nasprotne smeri, oddajala svetlobne signale proti njemu; v ogledalu je opazil bel dim, ki se je valil izpod njegove kabine. To še ni veljalo za požarno nesrečo. Pravzaprav je bilo v preteklih 35 letih v predoru 16 primerov, ko je na tovornjakih izbruhnil požar, vendar so vse na kraju samem pogasili vozniki tovornjakov. Ob 10:53 je voznik Gilbert Degrave, po 6 kilometrih vožnje, ustavil tovornjak na polovici 11,6 kilometra dolgega predora, da bi poskušal pogasiti ogenj, vendar se je moral umakniti, ko je se je ogenj nenadoma razširil na prikolico. Degrave je zapustil svoje vozilo in začel bežati proti italijanski strani predora. Ob 10:54 je voznik iz točke 22 poklical in sprožil alarm. Ob 10:55 so uslužbenci predora sprožili požarni alarm in ustavili nadaljnji promet. V tistem trenutku je bilo v predoru, ki so vstopili s francoske strani, vsaj 10 avtomobilov in 18 tovornjakov. Nekaj vozil z italijanske strani je uspelo prevoziti ustavljen goreči tovornjak Volvo, ne da bi se ustavilo. Nekaterim avtomobilom s francoske strani se je uspelo obrniti v ozkem dvopasovnem predoru in se odpeljati nazaj v Francijo, vendar je navigacija po cesti v gostem dimu, ki je hitro napolnil predor, to hitro onemogočila, zaradi česar je ostalo ujetih veliko vozil. Med 10:53 in 10:57 je dim zajel več kot pol kilometra predora na francoski strani. Večji tovornjaki so obtičali, saj niso imeli dovolj prostora za obračanje, vzvratna vožnja pa ni bila mogoča. Večina voznikov je ostala v svojih vozilih ter zaprla okna in čakala na reševalce. Prezračevalni sistem v predoru je strupeni dim pognal nazaj v predor hitreje, kot bi lahko kdorkoli stekel na varno. Ti hlapi so hitro napolnili predor in omejili kisik, zaradi česar so onesposobili vozila, vključno z gasilskimi vozili, ki so jih gasilci morali zapustiti. Številni vozniki v bližini požara, ki so poskušali zapustiti svoja vozila in pobegniti v varnostna zaklonišča, so hitro padli v nezavest zaradi strupenega dima, ki je vseboval [[ogljikov monoksid]] in [[cianid]]. Ob 10:57 in 10:59 sta se na razpletajočo se nesrečo odzvali dve gasilski vozili iz [[Chamonix|Chamonixa]]. Medtem se je v predoru električna napeljava stalila, zaradi česar je v predoru nastala tema. Zaradi dima in zaradi zapuščenih vozil, ki so jima blokirala pot, gasilska vozila nista mogla nadaljevati in so se bila prisiljena ustaviti 1200 metrov stran od gorečega tovornjaka. Ker ni bilo druge možnosti, so gasilci zapustili svoja vozila in se zatekli v dve zasilni gasilski kabini (majhni prostori z zaprtimi protipožarnimi vrati, nameščeni v stenah vsakih 600 metrov). Med 10:57 in 11:01 so se italijanski gasilci približali gorečemu tovornjaku na razdalji 300 metrov, dva od njih pa sta se lahko prebila do točke 21. Videla sta goreči tovornjak, ki je povzročil požar. Vendar je goreče gorivo steklo po cestišču, zaradi česar so eksplodirale pnevmatike in rezervoarji za gorivo, smrtonosni šrapneli pa so se dvignili v zrak in ogenj razširili na druga vozila. To je italijanske gasilce prisililo k umiku, rešili pa so 12 ljudi z italijanske strani. Ob 11:10 je šest gasilcev iz Chamonixa vstopilo v predor, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 2700 metrov stran od gorečega tovornjaka. Do 11:11 so prišli še drugi italijanski gasilci, da bi se spopadli s požarom. Ustaviti so se morali pri točki 22 in so zapustili svoja vozila ter iskali ujete skupine gasilcev, ki so se zatekli v gasilske kabine. Ko so ugotovili, da kabine ne nudijo veliko zaščite pred dimom, so začeli iskati vrata, ki so vodila do prezračevalnega jaška. Do 11:30, 37 minut po začetku požara, je dim dosegel francoski vhod v predor, 6 kilometrov od gorečega tovornjaka ter se začel kaditi iz predora. Ob 11:39 je druga ekipa gasilcev vstopila v predor s francoske strani, vendar so se bili prisiljeni ustaviti 54800 metrov stran od gorečega tovornjaka. Vse gasilce je pet ur pozneje rešila tretja gasilska ekipa, ki se je odzvala in do njih prišla preko prezračevalnega kanala; od 15 ujetih gasilcev jih je bilo 14 v resnem stanju, eden (njihov poveljnik) pa je kasneje umrl v bolnišnici. Požar je gorel 53 ur in pri tem dosegel temperaturo več kot 1000 °C, predvsem zaradi količine margarine v gorečem tovornjaku, kar ustreza 23.000-litrskemu (5.100 imp gal; 6.100 US gal) tankerju za [[Nafta|nafto]]. Ogenj se je razširil na druga bližnja tovorna vozila, ki so prav tako prevažala vnetljive tovore. Ogenj je ujel približno 40 vozil v gostem in strupenem dimu, ki je vseboval ogljikov monoksid in vodikov cianid. Zaradi vremenskih razmer je zrak tekel skozi predor z italijanske na francosko stran. Oblasti so učinek dima še poslabšale z vpihovanjem svežega zraka z italijanske strani, kar je stopnjevalo ogenj in hkrati ujelo strupene hlape v notranjosti. Ujeta so bila le vozila, ki so se pripeljala na francoski strani predora, medtem ko so vozila na italijanski strani požara večinoma ostala neprizadeta. V vozilih je umrlo 29 ljudi, devet pa jih je umrlo pri poskusu pobega peš. Vsi umrli so bili na francoski strani in so se zaradi močne vročine na koncu spremenili v kosti in pepel. Od prvih petdesetih ljudi, ujetih v požaru, jih je 12 preživelo, vsi z italijanske strani. Nekaterim žrtvam je uspelo pobegniti v protipožarna zaklonišča. Med njimi je bil tudi [[Pierlucio Tinazzi]], italijanski varnostnik, ki je poskušal rešiti ujete ljudi. Prvotna protipožarna vrata so bila zasnovana tako, da so zdržala le dve uri. Nekatera so bila v štiriintridesetih letih od izgradnje predora Mont Blanc nadgrajena, da so zdržala največ štiri ure. Po koncu požara je trajalo več kot pet dni, da se je predor dovolj ohladil, in šele nato so se lahko začela popravila in preiskave. == Žrtve == === Seznam žrtev po narodnosti === {| class="wikitable" |+ !Narodnost !Mrtvi |- |[[Francija]] !18 |- |[[Italija]] !13 |- |[[Belgija]] !2 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] !1 |- |[[Luksemburg]] !1 |- |[[Nizozemska]] !1 |- |[[Slovenija]] !1 |- |[[Hrvaška]] !1 |- |[[Nemčija]] !1 |- ! '''Skupaj''' !39 |} == Dejavnosti po dogodku == Zaradi velike škode je bil predor 3 leta zaprt za promet. Za popravila in preiskave so porabili 481 milijonov dolarjev. Med popravili so uvedli različne varnostne izboljšave in spremembe. Zgrajena so bila dodatna ognjevarna zaklonišča z računalniško videonadzorno povezavo do nadzornega centra predora, vzporedni prezračevalni jaški skozi katere se pretaka čist zrak in manjša gasilska postaja na sredini predora. Na obeh straneh predora so zgradili postajo za dalinjski pregled vozil oz. tovora, ki pred vstopom v predor zaznajo pregrevanje. Predor je bil za promet znova odprt 9. marca 2002, vendar samo za avtomobile, motoriste in kombije, leto pozneje pa še za tovornjake in druga tovorna vozila. === Obtoženi in sojenje === Januarja 2005 se je v Grenoblu v Franciji začelo sojenje 16 ljudem in podjetjem, obtoženim kazenske odgovornosti za nesrečo. Obtoženci so bili: * Gilbert Degrave, belgijski voznik tovornjaka, ki je začel požar, * Volvo, proizvajalec tovornjaka, ki je začel požar, * Francoski in italijanski vodja predora, * podjetji ATMB in SITMB, * osebje za varnostno zakonodajo, * župan Chamonixa, * višji uradnik francoskega ministrstva za javna dela. Sojenje je potekalo šest mesecev. Italijansko podjetje SITMB, ki je bilo odgovorno za opravljanje predora, je moralo plačati 13,5 milijona evrov oz. odškodnine svojcem nesreče. Na sojenje so poklicali tudi Eduarda Balladurja, bivšega direktorja francoskega podjetja, ki je upravljalo predor (od leta 1968 do 1980), in predsednika francoske vlade. Spraševali so ga o varnostnih ukrepih, ki jih je in, ki jih ni sprejel. Balladur je za katastrofo okrivil dejstvo, da sta predor ločeno upravljali dve podjetji - francosko in italijansko - ki v nastali situaciji nista delovali koordinirano. 27. julija 2005 je bilo 13 oseb spoznanih za krive: * [[Gerard Roncoli]], vodja varnosti v predoru, je bil obsojen na 6 mesecev zapora in dodatno dve leti pogojne zaporne kazni - to je bila tudi najvišja izrečena kazen, * [[Remy Chardon]], bivši predsednik francoskega podjetja za upravljanje predora, je bil obsojen na dve leti pogojnega zapora in 18 000 dolarjev kazni, * Gilbert Degrave, voznik tovornjaka, ki je zagorel, je dobil 4 mesece pogojnega zapora, * [[Michel Charlet]], župan Chamonixa, je dobil 6 mesecev pogojnega zapora in 150 000 dolarjev kazni, * sedem drugih ljudi, vključno z italijanskim vodjem varnosti v predoru, je prejelo odpoved delovnega razmerja in denarne kazni. Tri podjetja so prejela po 180 000 dolarjev kazni. Proizvajelec tovornjaka Volvo je bil oproščen. == Vzrok požara == Preiskava nesreče ni uspela ugotoviti natančnega vzroka požara. Eno od mnenj je bilo, da je odvržen cigaretni ogorek padel v cev za dovod zraka v motor, kjer se je vnel zračni filter. Drugi so za požar okrivili napako na električni napeljavi tovornjaka, mehanično napako ali slabo vzdrževanje tovornjaka. Nekateri so dejali, da se je tovornjak morda pregrel med vzponom do predora. == Viri in opombe == * https://www.theguardian.com/inequality * [https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in-mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569 https://www.dw.com/en/guilty-verdicts-in mont-blanc-tunnel-fire-trial/a-1661569] * https://www.dw.com/en/the-security-features-of-the-mont-blanc-tunnel/a-18591388 * https://www.chamonix.net/english/news/2009-03-23.htm * https://www.dnevnik.si/122511 * https://www.sta.si/398341/pozar-pod-mont-blancom-morda-terjal-40-zivljenj * Povzeto iz dokumentarnega filma Seconds from disaster: Mont Blanc Tunnel Inferno. [[Kategorija:Katastrofe leta 1999]] [[Kategorija:Požari|Predor pod Mont Blancom]] [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Katastrofe v Franciji]] fbgvr7hodkrpcd209w1jga7oaetptap 0 475193 6709208 6051123 2026-07-10T11:13:42Z Gledalec 242658 popravljene napačne informacije iz ang izvirnika 6709208 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba |known for=Reševalec, ki je umrl v požaru v predoru pod Mont Blancom, ko je poskušal rešiti ujete ljudi.}} '''Pierlucio Tinazzi''', znan tudi kot '''Spadino''', [[Italijani|italijanski]] [[reševalec]] in [[varnostnik]], * [[27. december]] [[1962]], [[Italija]], † [[24. marec]] [[1999]], [[predor pod Mont Blancom]]. Tinazzi je bil varnostnik in reševalec v predoru pod Mont Blancom v katerem je bil zadolžen za varnost. Leta 1999 je umrl, ko je v predoru izbruhnil [[Požar v predoru pod Mont Blancom leta 1999|požar, v katerem je umrlo 39 ljudi]]. Tinazzi je bil v času izbruha požara na francoski strani predora, od koder si je nadel dihalno opremo in se z motorjem [[BMW K75]] zapeljal v predor, da bi rešil ljudi, ujete v predoru zaradi požara. Potem ko je našel nezavestnega voznika tovornjaka [[Maurice Lebras|Mauricea Lebrasa]], ga je poskušal naložiti na svoj motor, vendar je bil pretežek, da bi ga naložil na motor, zaradi gostega in strupenega dima, ki se je razširil po predoru, pa ga je Tinazzi odpeljal do bližnjega varnostnega zaklonišča v predoru, kjer sta oba umrla zaradi izgube [[Kisik|kisika]]. Tinazzi je bil več kot eno uro v radijski zvezi z reševalci in gasilci na italijanski strani, preden je podlegel visoki vročini, zaradi katere se je njegov motor stopil na cestišču. Tinazzi, ki je umrl pri poskusu reševanja drugega človeka, je bil razglašen za junaka, pokopan pa je bil z častmi in posmrtno odlikovan z italijansko [[Medaglia d'Oro al Valore Civile|Medaglio d'Oro al Valore Civile]] (zlato medaljo za civilno hrabrost). Prejel je tudi posebno zlato medaljo, ki jo je podelila mednarodna motociklistična zveza (FIM). V njegov spomin je bila na italijanski strani predora postavljena spominska plošča. Časopisi so Tinazziju več let napačno pripisovali tudi zasluge za rešitev desetih do dvanajstih ljudi, ki jih je s svojim motorjem prepeljal na varno, preden so umrli v požaru. Vendar pa je leta 2019 pisatelj, ki je raziskoval zgodbo, našel celoten opis dogodkov v poročilih francoske policije: varnostnik na motorju [[Patrick Devouassoux]], ki je preživel požar, je med vožnjo na motorju dejansko rešil več ljudi. Tinazzijeva in Devouassouxova dejanja so se v kasnejših poročilih v medijih očitno prepletala. == Viri == * https://www.cjr.org/first_person/tinazzi-motorcycle-mont-blanc-tunnel-fire-rescue.php * https://www.findagrave.com/memorial/15591992/pierlucio-tinazzi * https://www.nytimes.com/2019/03/21/business/mont-blanc-tunnel-fire-anniversary-rescue.html {{DEFAULTSORT:Tinazzi, Pierlucio}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli v požarih]] [[Kategorija:Italijani po poklicih]] 2dltqxz3nvuqht9fg5zacyvl8d61z44 6709211 6709208 2026-07-10T11:17:54Z Gledalec 242658 pp 6709211 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba |known for=Reševalec, ki je umrl v požaru v predoru pod Mont Blancom, ko je poskušal rešiti ujete ljudi.}} '''Pierlucio Tinazzi''', znan tudi kot '''Spadino''', [[Italijani|italijanski]] [[reševalec]] in [[varnostnik]], * [[27. december]] [[1962]], [[Italija]], † [[24. marec]] [[1999]], [[predor pod Mont Blancom]]. Tinazzi je bil varnostnik in reševalec v predoru pod Mont Blancom v katerem je bil zadolžen za varnost. Leta 1999 je umrl, ko je v predoru izbruhnil [[Požar v predoru pod Mont Blancom leta 1999|požar, v katerem je umrlo 39 ljudi]]. Tinazzi je bil v času izbruha požara na francoski strani predora, od koder si je nadel dihalno opremo in se z motorjem [[BMW K75]] zapeljal v predor, da bi rešil ljudi, ujete v predoru zaradi požara. Potem ko je našel nezavestnega voznika tovornjaka [[Maurice Lebras|Mauricea Lebrasa]], ga je poskušal naložiti na svoj motor, vendar je bil pretežek, da bi ga naložil na motor, zaradi gostega in strupenega dima, ki se je razširil po predoru, pa ga je Tinazzi odpeljal do bližnjega varnostnega zaklonišča v predoru, kjer sta oba umrla zaradi izgube [[Kisik|kisika]]. Tinazzi je bil več kot eno uro v radijski zvezi z reševalci in gasilci na italijanski strani, preden je podlegel visoki vročini, zaradi katere se je njegov motor stopil na cestišču. Tinazzi, ki je umrl pri poskusu reševanja drugega človeka, je bil razglašen za junaka, pokopan pa je bil z častmi in posmrtno odlikovan z italijansko [[Medaglia d'Oro al Valore Civile|Medaglio d'Oro al Valore Civile]] (zlato medaljo za civilno hrabrost). Prejel je tudi posebno zlato medaljo, ki jo je podelila mednarodna motociklistična zveza (FIM). V njegov spomin je bila na italijanski strani predora postavljena spominska plošča. Časopisi so Tinazziju več let napačno pripisovali tudi zasluge za rešitev desetih do dvanajstih ljudi, ki jih je s svojim motorjem prepeljal na varno, preden so umrli v požaru. Vendar pa je leta 2019 pisatelj, ki je raziskoval zgodbo, našel celoten opis dogodkov v poročilih francoske policije: varnostnik na motorju [[Patrick Devouassoux]], ki je preživel požar, je med vožnjo na motorju dejansko rešil več ljudi. Tinazzijeva in Devouassouxova dejanja so se v kasnejših poročilih v medijih očitno prepletala. == Zunanje povezave == *{{Citation |url= https://books.google.com/books?id=BfcDAAAAMBAJ&pg=PA46 |accessdate= 2011-07-03 |magazine=[[American Motorcyclist]] |title= The Hero of Mount Blanc |pages=46 |date= July 1999 |volume=53 |issue= 7 |issn= 0277-9358 }} *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/304946.stm BBCNews-Tunnel inferno 'warning ignored'] *[http://www.landroverclub.net/Club/HTML/MontBlanc.htm The Mont Blanc Disaster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110723175913/http://www.landroverclub.net/Club/HTML/MontBlanc.htm |date=2011-07-23 }} *[http://www.quirinale.it/elementi/DettaglioOnorificenze.aspx?decorato=3781 Italian decoration "Medaglia d'Oro al Valore Civile"] {{DEFAULTSORT:Tinazzi, Pierlucio}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli v požarih]] [[Kategorija:Italijani po poklicih]] m6pifkzvuljif61pkqop0sjdqm9x06c 0 475465 6709023 6691866 2026-07-09T19:40:02Z Pv21 142817 kandidatura za župana 6709023 wikitext text/x-wiki {{BŽO več virov}}{{Infopolje Oseba |image_size=200px}} '''Dušan Waldhütter''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], predavatelj in [[glasbenik]], * [[1971]], [[Maribor]] Član ansambla [[Frajkinclari]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=25 let bratovske naveze|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/25-let-bratovske-naveze.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-25|date=24. marec 2011}}</ref> Med letoma 2002 in 2019 je bil novinar, vodja komercialnega uredništva in odgovorni urednik v časopisni hiši ''[[Večer (časopis)|Večer]]''. Urejal je prilogo ''Kvadrati'' in revijo ''Naš dom''. Vodil je javne kulturne prireditve, med njimi ''Večerovo'' prireditev [[Bob leta]].{{Navedi vir}} Med letoma 2011 in 2017 je bil pogodbeni strokovni predavatelj o delu v medijih na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti v Mariboru]].{{Navedi vir}} Leta 2021 je soustanovil platformo SLOWOODLIFE,<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovitelja platforme SLOWOODLIFE|url=https://www.slowoodlife.com/o-nas/|website=slowoodlife.com|accessdate=2023-04-25|language=sl-SI}}</ref> in mednarodno multimedijsko platformo butičnega in trajnostnega turizma [https://woodwego.com/ WOODWEGO]. Junija 2026 je napovedal kandidaturo za župana Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.<ref>{{Navedi splet|title=Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah: Kandidaturo za župana napovedal Dušan Waldhütter|url=https://vecer.com/podravje/obcina-sveti-jurij-v-slovenskih-goricah-kandidaturo-za-zupana-napovedal-dusan-waldhutter-10418606|website=Večer|date=2026-06-18|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> == Izobrazba == Obiskoval je Srednjo elektro in računalniško šolo - SERŠ v Mariboru, nato pa študijski program cestnega prometa [[Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru|Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] v Mariboru, kjer je diplomiral kot univerzitetni diplomirani inženir leta 1999.<ref>WALDHÜTTER, Dušan, 1999, ''Alkohol v prometu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija'' [na spletu]. Diplomsko delo. Maribor : Univerza v Mariboru. {{COBISS|ID=4671510}}</ref> == Nagrade in priznanja == * 2018 - Maroltova značka za več kot 30 let delovanja v folklorni dejavnosti (Javni sklad za kulturne dejavnosti RS) {{Navedi vir}} == Bibliografija == * Waldhütter, Dušan (2020). ''Donosno zgodbarjenje: Poiščite svojo zgodbo, ki bo segla do src in denarnic''. Društvo za razvoj inovativnega komuniciranja WOW Stories. ISBN 978-961-94944-0-0.<ref>{{Cobiss|303990784}}</ref> * Waldhütter, Dušan (2020). ''The Business of Storytelling: Finding Your Story to Open Hearts and Wallets''. 10-10-10 Publishing. ISBN 979-8-60164-431-0. * Waldhütter, Dušan (2026). ''Prebujeni skozi potovanje: O poteh, ki se merijo v tem, kar ostane''. Založba Chiara. ISBN 978-961-7205-74-9. * Waldhütter, Dušan (2026). ''Awaken by Travel: Journeys Not Measured in Distance, But in What Stays With You''. 10-10-10 Publishing. ISBN 9798255757022. == Sklici == {{sklici}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Waldhütter, Dušan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru]] rm0ylx2kn1xe2026pqw8hbx71q42pe7 0 480091 6708918 6283471 2026-07-09T15:44:50Z Pv21 142817 Pv21 je prestavil_a stran [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]: preimenovanje ministrstva 5890908 wikitext text/x-wiki '''Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije''' (kratica: '''MKRR''') je ministrstvo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki skrbi za razvoj, črpanje sredstev iz evropskega strukturnega sklada ter Kohezijskega sklada.<ref>{{Navedi splet|title=O Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/o-sluzbi-vlade-republike-slovenije-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}</ref> Ministrstvo je nastalo 24. januarja 2023 z novelo Zakona o vladi, ko je 15. vlada Republika Slovenije takratno '''S'''lužbo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (kratica: SVRK) reorganiziralo v ministrstvo. Služba vlade je bila [[1. marec|1. marca]] [[2014]] ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi in nalogah Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o ustanovitvi nove vladne službe {{!}} SI OP SI-AT 2007-2013|url=http://www.si-at.eu/si/blog/obvestilo-o-ustanovitvi-nove-vladne-sluzbe/|accessdate=2020-05-23|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Službo je najprej vodil [[minister brez resorja, pristojen za strateške projekte in kohezijo]], od leta 2023 pa minister. Sedež službe je na Kotnikovi ulici 5, v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Vodstvo == ''Glej: [[Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije|Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]'' == Organizacijske enote == * Kabinet ministra * Sektor za mednarodno sodelovanje * Sektor za koordinacijo pametne specializacije * Služba Organa upravljanja * Služba za notranjo revizijo * Urad za kohezijsko politiko * Urad za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme * Urad za splošne zadeve == Glej tudi == * [[Minister brez listnice]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Službe Vlade Republike Slovenije|Razvoj]] hoicuz46603jzjartwpjqaerlywxypk 6708924 6708918 2026-07-09T15:50:43Z Pv21 142817 sedež ministrstva MB, preimenovanje 6708924 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fontana pri centru City, Maribor.jpg|sličica|Sedež ministrstva je v centru City, Maribor (desno)]] '''Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije''' je ministrstvo [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki skrbi za lokalno samoupravo, razvoj, črpanje sredstev iz evropskega strukturnega sklada ter Kohezijskega sklada.<ref>{{Navedi splet|title=O Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/o-sluzbi-vlade-republike-slovenije-za-razvoj-in-evropsko-kohezijsko-politiko/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-23|language=sl}}</ref> Je prvo in trenutno edino slovensko ministrstvo s sedežem v [[Maribor|Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Ministrstvo je nastalo 24. januarja 2023 z novelo Zakona o vladi, ko je 15. vlada Republika Slovenije takratno Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (kratica: SVRK) reorganiziralo v Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije (kratica: MKRR). Služba vlade je bila [[1. marec|1. marca]] [[2014]] ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi in nalogah Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o ustanovitvi nove vladne službe {{!}} SI OP SI-AT 2007-2013|url=http://www.si-at.eu/si/blog/obvestilo-o-ustanovitvi-nove-vladne-sluzbe/|accessdate=2020-05-23|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Službo je najprej vodil [[minister brez resorja, pristojen za strateške projekte in kohezijo]], od leta 2023 pa minister. Sedež službe je na Kotnikovi ulici 5, v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ob nastopu 16. vlade Republike Slovenije se je ministrstvo preimenovalo v Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije. Ob tem je od prejšnjega ministrstva za notranje zadeve prevzelo tudi področje lokalne samouprave.<ref>{{Navedi splet|title=Monika Kirbiš Rojs prevzela vodenje Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-05-monika-kirbis-rojs-prevzela-vodenje-ministrstva-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-05|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> 8. julija 2026 je [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] uradno preneslo svoj sedež v [[Maribor]] in tako postalo prvo ministrstvo s sedežem izven Ljubljane. Ob tem je ohranilo tudi svoje prostore in del tam zaposlenih v Ljubljani in Štanjelu.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo uradno v Mariboru, tam bodo prednostno iskali morebitne nove kadre|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-uradno-v-mariboru-tam-bodo-prednostno-iskali-morebitne-nove-kadre/787691|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kam se selijo ministrstva: Maribor, Celje, Novo mesto ...|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/decentralizacija-ministrstvo-selitev-vlada-koalicija-lokalna-samouprava|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> V mariborskem centru City v začetku deluje 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki jim je Maribor bližnje kot Ljubljana, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je napovedala, da bodo vnaprej zaposlene iskali v okolici Maribora. Projekt selitve ministrstva je del napovedi vlade o decentralizaciji države.<ref name=":2" /> == Vodstvo == ''Glej: [[Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije|Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]'' == Organizacijske enote == * Kabinet ministra * Sektor za mednarodno sodelovanje * Sektor za koordinacijo pametne specializacije * Služba Organa upravljanja * Služba za notranjo revizijo * Urad za kohezijsko politiko * Urad za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme * Urad za splošne zadeve == Glej tudi == * [[Minister brez listnice]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Službe Vlade Republike Slovenije|Razvoj]] curhokurst2s4qvdfl71p1u7t4kajvo 10 480231 6709198 5325457 2026-07-10T10:49:52Z Pinky sl 2932 6709198 wikitext text/x-wiki {|class="wikitable" |+Kaj je novega ali nedavno spremenjenega ! Parameter !! Opis !! Datum |- | colspan="3" | N/A |} huetbloj5coix09f042bqcte2vt924r 0 482187 6708937 6688791 2026-07-09T16:19:18Z Pv21 142817 6708937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Ignacija Fridl Jarc|organization=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_end=|predecessor=|term_start=|successor=|alma_mater=|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|order1=|image=Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (cropped).jpg|footnotes=|box_width=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|spouse=|party=|order3=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo Republike Slovenije]]|term_start3=4. junij 2026|term_end3=|premier=|premier3=[[Janez Janša]]|predecessor3=[[Asta Vrečko]]|successor3=|children=|Minister3=|minister3=}} '''Ignacija Fridl Jarc''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozof]]inja, [[Komparativistika|komparativistka,]] kritičarka, [[Publicist|publicistka]] in [[političarka]], * [[2. april]] [[1968]], [[Slovenj Gradec]]. Od leta 2026 je ministrica za kulturo Republike Slovenije, pred tem je bila med letoma 2020 in 2022 [[Državni sekretar Republike Slovenije|državna sekretarka]] na tem ministrstvu.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-23|language=sl|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723202301/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kulturo/o-ministrstvu/dr-ignacija-fridl-jarc-drzavna-sekretarka/|url-status=dead}}</ref> Trenutno dela na [[Slovenska matica|Slovenski matici]] kot glavna tajnica in urednica in je nekdanja dekanja [[Fakulteta za slovenske in mednarodne študije|Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze]].<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|url=http://fsms.nova-uni.si/fakulteta/o-fakulteti/organiziranost/organi-fakultete/dekan/|website=Fakulteta za slovenske in mednarodne študije - Dekan|accessdate=2023-06-30|language=sl-SI|first=Suzana|last=Dejić}}</ref> == Izobraževanje == Prva leta je odraščala na [[Ojstrica, Dravograd|Ojstrici nad Dravogradom]], kjer sta takrat poučevala njena starša, oba [[Učitelj|učitelja]]. Osnovno šolo Prežihov Voranc je končala v [[Maribor|Mariboru]], kjer je obiskovala tudi današnjo Prvo gimnazijo (v času usmerjenega izobraževanja preimenovano v Srednjo družboslovno in jezikovno šolo).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174676952|website=RTV 4D|accessdate=2020-07-23|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, leta 2006 pa pod mentorstvom [[Franci Zore|Francija Zoreta]] doktorirala iz filozofskih znanosti z disertacijo ''Platonova teorija resnice z vidika lepega in umetnosti''. {{COBISS|ID=230792448}} == Delo == [[Slika:Members and representatives of Slavic Maticas in Ljubljana (Croatian, Slovak, Slovenian, Serbian, Montenegrin).jpg|sličica|S predstavniki drugih slovanskih Matic]] Delovala je predvsem na področju [[Literarna zgodovina|literarne zgodovine]] in [[Antika|antične]] [[Filozofija|filozofije]] ter kot publicistka in literarna ter gledališka kritičarka. Leta [[2000]] je prejela [[Stritarjeva nagrada|Stritarjevo nagrado]] za mlado gledališko kritičarko. Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke na kulturnem ministrstvu je dve leti delovala kot tajnica-urednica [[Slovenska matica|Slovenske matice]] in vodja strokovne službe.<ref>{{Navedi splet|title=Urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc|url=https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=marijanzlobec|date=2018-04-26|accessdate=2020-07-23|last=marijanzlobec|archive-date=2020-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200723165709/https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/04/26/urednica-slovenske-matice-dr-ignacija-fridl-jarc/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova tajnica - urednica Slovenske matice je dr. Ignacija Fridl Jarc|url=http://www.slovenska-matica.si/nova-tajnica-urednica-slovenske-matice-je-dr-ignacija-fridl-jarc/|website=Slovenska matica|date=2018-05-03|accessdate=2020-07-23|language=sl-SI}}</ref> Bila je članica številnih strokovnih žirij. Njena znanstvena bibliografija med drugim obsega članke o Platonovi filozofiji in monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov. == Politika == Leta 2022 je v času ministra Vaska Simonitija postala državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, leta 2026 pa je na listi stranke SDS postala ministrica za kulturo. == Zasebno == Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0" /> == Sklici == <references />{{Ministri za kulturo Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Fridl Jarc, Ignacija}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski primerjalni književniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] eamdgsntlcmhg0ozdjotrnbh3fc1fyy 0 485188 6709049 6701359 2026-07-10T01:43:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709049 wikitext text/x-wiki {{posploši}} {{short description|Driving a motor vehicle while under the influence of an impairing substance}} [[Slika:US_Navy_051130-N-7293M-003_U.S._Navy_Master-at-Arms_1st_Class_Robert_C._Tempesta_places_a_"Don't_Drink_and_Drive"_sign_in_front_of_a_wrecked_car_outside_the_front_gate_of_U.S._Naval_Base_Guam.jpg|desno|sličica|Znak "Ne pij in vozi" je postavljen pred razbitim avtomobilom, da bi odvrnil vožnjo v pijanem stanju]]<!-- Definicija --> '''Vožnja pod vplivom''' (DUI - ''ang. Driving under the influence'') je [[kaznivo dejanje]] vožnje ali upravljanja motornega vozila, pod vplivom [[alkohol]]a ali mamil in drugih psihoaktivnih snovi (vključno z drogami za rekreacijo in tistimi, ki jih predpišejo zdravniki), do stopnje, ki vozniku onemogoča varno upravljanje motornega vozila.<ref>{{cite journal|last1=Walsh|first1=J. Michael|last2=Gier|first2=Johan J.|last3=Christopherson|first3=Asborg S.|last4=Verstraete|first4=Alain G.|date=11 August 2010|title=Drugs and Driving|journal=Traffic Injury Prevention|volume=5|issue=3|pages=241–253|doi=10.1080/15389580490465292|pmid=15276925}}</ref> == Terminologija == Imenuje se tudi vožnja v oslabljenem/prizadetem stanju / vožnja v vinjenem stanju (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), vožnja v pijanem stanju, upravljanje v stanju alkoholiziranosti (OWI - ''ang. operating while intoxicated''), upravljanje vozila pod vplivom alkohola ali [[Psihoaktivna droga|mamil]] (OVI - ''ang. operating [a] vehicle under the influence of alcohol or drugs'') v Ohiu, vožnja pod vplivom [[alkohol]]a ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] / [[Irska]]), ali oslabljena/prizadeta vožnja ([[Kanada]]). Ime kaznivega dejanja se razlikuje od [[Jurisdikcija|jurisdikcije]] do jurisdikcije in od pravne do pogovorne terminologije. V [[Združene države Amerike|Združenih državah]] se takšno kaznivo dejanje običajno imenuje vožnja pod vplivom, v nekaterih državah pa "vožnja v pijanem stanju" (DWI - ''ang. driving while intoxicated''), "upravljanje v stanju prizadete sposobnosti " (OWI - ''ang. operating while ability impaired'') ali "upravljanje z okvaro sposobnosti", "upravljanje vozila pod vplivom "(OVI - ''ang. operating a vehicle under the influence'') itd.<ref name="Wanberg2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zKERgpH5q6gC&pg=PA14|title=Driving With Care:Education and Treatment of the Impaired Driving Offender-Strategies for Responsible Living: The Provider′s Guide|last1=Wanberg|first1=Kenneth W.|last2=Milkman|first2=Harvey B.|last3=Timkin|first3=David S.|date=2004-12-03|publisher=SAGE Publications, Inc|isbn=9781412905961|edition=1|location=Thousand Oaks, Calif.|language=en|pages=14}}</ref> Takšni zakoni se lahko uporabljajo tudi za [[čoln]]arjenje ali pilotiranje [[zrakoplov]]ov. Vozila lahko vključujejo kmetijske stroje in konjske vprege. Drugi pogosto uporabljeni izrazi za opis teh kaznivih dejanj vključujejo pitje in vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola, motnje vožnje, delovanje pod vplivom ali "preko predpisane meje". V Združenem kraljestvu obstajata dve ločeni kaznivi dejanji glede alkohola in vožnje. Prva je "Vožnja ali poskus vožnje z odvečno količino alkohola - ang. driving or attempting to drive with excess alcohol" ([[pravna koda DR10]]), druga pa je zaradi besedila zakona o licenciranju iz leta 1872 znana kot "zadolžen za vozilo z odvečnim alkoholom - ang. in charge of a vehicle with excess alcohol" ([[pravna koda DR40]]) ali "odgovorna oseba je pijana - ang. drunk in charge".<ref>https://www.drivingdefences.co.uk/drink-driving/drink-drive-penalties/</ref><ref name="Merritt2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=0DWdtfaVCzYC&pg=PT296|title=Law for Student Police Officers|last=Merritt|first=Jonathan|date=2009-07-09|publisher=SAGE|isbn=9781844455638|language=en}}</ref> Zakon o cestnem prometu iz leta 1988 v zvezi z motornimi vozili oži prekršek vožnje (ali upravljanja) vozila in opredeljuje kot vožnjo takrat, ko je alkohol v dihu, [[Kri|krvi]] ali [[Seč|urinu]] nad predpisanimi mejami (v pogovoru se imenuje "biti preko meje "); in širše kaznivo dejanje "vožnja v neprimernem stanju zaradi pijače ali mamili" (DR20 oziroma DR80), ki se lahko uporablja tudi pri nivojih pod mejnimi vrednostmi.<ref name="Hannibal2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=e-yNAgAAQBAJ&pg=PA57|title=Practice Notes on Road Traffic Law 2/e|last1=Hannibal|first1=Martin|last2=Hardy|first2=Stephen|date=2013-03-04|publisher=Routledge|isbn=9781135346386|language=en|pages=57–68}}</ref> Ločen prekršek v zakonu iz leta 1988 velja za kolesa. Medtem ko je zakon iz leta 1872 večinoma nadomeščen, še vedno velja [[prekršek]], da ste "pijani, ko ste na čelu ... katere koli [[Kočija|kočije]], [[Domači konj|konja]], [[Govedo|goveda]] ali [[Parni stroj|parnega stroja]]"; "prevoz" včasih razlagajo tako, da vključuje skuterje. == Definicija == [[Kaznivo dejanje]] ne vključuje le dejanske vožnje vozila, temveč lahko na splošno vključuje tudi samo fizično "nadzorovanje" avtomobila v vinjenem stanju.<ref name="voaslacey2">{{cite journal|last1=Voas|first1=Robert B.|last2=Lacey|first2=John H.|title=Issues in the enforcement of impaired driving laws in the United States|publisher=Pennsylvania State University|citeseerx=10.1.1.553.1031}}</ref><ref name="teklev2">{{navedi splet|last1=Tekenos-Levy|first1=Jordan|title=Impaired Driving in Canada: Cost and Effect of a Conviction|url=https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|website=National College for DUI Defense|accessdate=1 August 2017|date=29 July 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170801080436/https://www.ncdd.com/blog/559292f7a6ec618756688282/impaired-driving-in-canada-cost-and-effect-of-a-conviction|archivedate=1 August 2017}}</ref> Na primer, osebo, ki vinjena sedi v voznikovem sedežu v avtomobilu in ima ključe avtomobila, tudi če je avtomobil parkiran, lahko obtožijo vožnje pod vplivom, ker ima nadzor nad vozilom. Pri razlagi izrazov ''DUI, DWI, OWI in OVI'' nekatere države zato prepovedujejo vožnjo motornega vozila pod vplivom, ali vožnjo v pijanem stanju, druge pa navajajo, da je v takšnih primerih upravljanje motornega vozila nezakonito. Glede tega je v ZDA razdeljena pristojnost. Nekatere države, ki dovoljujejo izvrševanje zakonov DUI / DWI in OWI / OVI na podlagi "upravljanja in nadzora" vozila, druge pa zahtevajo dejansko "vožnjo". "Razlikovanje med tema dvema izrazoma je bistveno, saj na splošno velja, da beseda 'voziti', kot se uporablja v tovrstnih zakonih, običajno označuje premikanje vozila v neki smeri, beseda 'upravljati' pa ima širši pomen tako da ne vključuje le gibanja vozila, temveč tudi dejanja, ki vpletajo dele vozila, ki bodo samostojno ali zaporedno sprožili gibanje." (''State v. Graves'' (1977) 269 S.C. 356 [237 S.E.2d 584, 586-588, 586. fn. 8]. [[Slovar]] Merriam Webster (v Združenih državah Amerike) opredeljuje vožnjo pod vplivom kot "1. kaznivo dejanje vožnje vozila, kadar je voznik prizadet zaradi alkohola ali mamil; 2. [[aretacija]] ali obsodba zaradi vožnje pod vplivom; 3. oseba, ki je aretirana ali obsojena zaradi vožnje pod vplivom."<ref>{{navedi splet|title=DUI {{!}} the crime of driving a vehicle while drunk also: a person who is arrested for driving a vehicle while drunk|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/dui|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2015-09-29}}</ref> V nekaterih državah (vključno z [[Avstralija|Avstralijo]] in številnimi jurisdikcijami po vsej ZDA) je oseba lahko obtožena kaznivega dejanja zaradi vožnje s [[Kolesarstvo|kolesom]], rolko ali konjem v stanju alkoholiziranosti ali pod vplivom alkohola.<ref>{{navedi novice|last1=Rowling|first1=Troy|title=In Mt Isa it's RUI: riding under the influence|url=http://www.brisbanetimes.com.au/news/queensland/in-mt-isa-its-rui-riding-under-the-influence/2008/10/13/1223749931568.html|accessdate=19 July 2017|work=Brisbane Times|date=14 October 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pedestrian Safety|url=http://www.colorado.edu/police/crime-prevention-safety/pedestrian-safety|website=Police Department, University of Colorado|accessdate=19 July 2017}} ("[I]f you bicycle while intoxicated you will be held to the same standards as other motorists and may be issued a DUI.")</ref><ref>{{navedi splet|title=Ore. skateboarder collides with van, charged with DUI|url=http://www.cbsnews.com/news/ore-skateboarder-collides-with-van-charged-with-dui/|website=Crimesider|publisher=CBS News|accessdate=19 July 2017|date=13 March 2013}}</ref> == Alkohol == {{main|Drunk drivers}} Pri uživanju alkohola se stopnja alkoholiziranosti voznika običajno določi z merjenjem vsebnosti alkohola v krvi(ang. BAC - blood alcohol content); to pa lahko izrazimo tudi z uporabo dihalnega testa, ki ga pogosto imenujemo BrAC. Meritev BAC ali BrAC, ki presega določeno mejno vrednost, na primer 0,08%, opredeljuje kaznivo dejanje brez potrebe po dokazovanju oslabitve sposobnosti za vožnjo.<ref>{{navedi splet|last1=Nelson|first1=Bruce|title=Nevada's Driving Under the Influence (DUI) laws|url=http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|website=NVPAC|publisher=Advisory Council for Prosecuting Attorneys|accessdate=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170422000604/http://nvpac.nv.gov/DUIhome/|archive-date=2017-04-22|url-status=dead}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah obstaja težja kategorija kaznivega dejanja za višje ravni BAC, na primer 0,12%, 0,15% ali 0,25%. V mnogih jurisdikcijah lahko policisti opravijo terenske teste treznosti osumljencev, ter na ta način določijo alkoholiziranost. V ameriški zvezni državi [[Kolorado]] je za voznike, ki uživajo konopljo, zakonom določena najvišja dovoljena vsebnost THC v krvi, vendar se v praksi ta zakon težko izvaja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thedenverchannel.com/news/360/bill-to-change-dui-marijuana-impairment-laws-postponed-but-sparking-conversation|title=Bill to change DUI marijuana impairment laws postponed|date=2019-02-13|website=KMGH|language=en|access-date=2019-04-03}}</ref> V nekaterih državah je vsebnost izmerjena v gramih na liter krvi, z 0,5 g / L (~0,05%), medtem ko drugi uporabljajo promile z 0,5 ‰ = 0,05%. === Vsebnost alkohola v krvi === [[Slika:Bafometro.JPG|desno|sličica|Alco-Sensor IV - alkotest, kot ga uporabljajo nekatere policijske uprave]] Uživanje količine alkohola, ki povzdigne koncentracijo alkohola v krvi (BAC) na 0,03–0,12%, se običajno izkaže kot rdeč videz obraza in poslabšanje presoje ter fine koordinacije mišic. BAC od 0,09% do 0,25% povzroča [[Letargija|letargijo]], sedacijo, [[težave z ravnotežjem]] in [[zamegljen vid]]. BAC od 0,18% do 0,30% povzroča globoko zmedo, oslabljen govor (npr. nejasen govor), osupljivost, omotico in bruhanje. BAC od 0,25% do 0,40% povzroča stupor, nezavest, anterogradno [[Amnezija|amnezijo]], bruhanje in depresijo dihanja (kar je potencialno smrtno nevarno). BAC od 0,35% do 0,80% lahko povzroči komo (nezavest), življenjsko nevarno depresijo dihanja in morda usodno zastrupitev z alkoholom. Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na to, kdaj bo vaš BAC dosegel ali presegel 0,08%, vključno s tem, koliko tehtate, časovni okvir v katerem ste pili, in če ste jedli v času uživanja alkohola. Na primer, moški, ki tehta 80&nbsp;kg, lahko popije več kot ženska, ki tehta recimo 60&nbsp;kg, preden preseže dovoljeno raven BAC.<ref>National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA). BAC Estimator [computer program]. Springfield, VA: National Technical Information Service, 1992.</ref> [[Alkotest]](''ang. breathalyzer'') je naprava za oceno BAC iz vzorca dihanja. Razvil ga je izumitelj Robert Frank Borkenstein<ref name="borkenstein2">{{navedi novice|author=Douglas Martin (reporter)|title=Robert F. Borkenstein, 89, Inventor of the Breathalyzer|url=https://www.nytimes.com/2002/08/17/us/robert-f-borkenstein-89-inventor-of-the-breathalyzer.html|quote=Robert F. Borkenstein, who revolutionized enforcement of drunken driving laws by inventing the Breathalyzer to measure alcohol in the blood, died last Saturday at his home in Bloomington, Ind. He was 89. ...Robert Frank Borkenstein was born in Fort Wayne, Ind., on Aug. 31, 1912.|work=[[The New York Times]]|date=August 17, 2002|accessdate=2013-12-23}}</ref> in ga je leta 1954 registriral kot [[Blagovna znamka|blagovno znamko]], vendar mnogi uporabljajo ta izraz za označevanje katere koli generične naprave za ocenjevanje vsebnosti alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://tess2.uspto.gov/bin/showfield?f=doc&state=4802:z6a5w4.2.16|title=Breathalyzer|date=May 13, 1958|accessdate=2014-01-03|quote=|publisher=[[USPTO]]|location=}}</ref> S prihodom znanstvenega testa za BAC so se policijske uprave od testov treznosti na terenu (npr. osumljenca so prosili, naj stoji na eni nogi) premaknili k uporabi izmerjene več kot predpisane količine alkohola v krvi med vožnjo. Vendar to ne izključuje sočasnega obstoja in uporabe starejših subjektivnih testov, pri katerih policisti alkoholiziranost osumljenca določajo tako, da jim dajo opraviti določene naloge ali pregledajo njihove [[Oko|oči]] in [[refleks]]e. BAC je najprimerneje meriti kot preprost odstotek alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://emedicine.medscape.com/article/2090019-overview|title=Ethanol Level|accessdate=7 October 2014}}</ref> Raziskave kažejo eksponentno povečanje relativnega tveganja za nesrečo z linearnim povečanjem BAC. BAC ni odvisen od nobene merske enote. V Evropi je običajno izražen kot miligrami alkohola na 100 mililitrov krvi. Vendar ker 100 mililitrov krvi tehta v bistvu enako kot 100 mililitrov vode, ki tehta natanko 100 gramov, je za vse praktične namene to enako kot preprost brezdimenzijski BAC, izmerjen v odstotkih. Meritev promilov, ki je enaka desetkratni odstotni vrednosti, se uporablja na [[Danska|Danskem]], v [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Finska|Finskem]], [[Norveška|Norveškem]] in [[Švedska|Švedskem]].<ref>{{navedi splet|title=On DWI Laws in Other Countries|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/DWIothercountries/dwiothercountries.html|website=National Highway Traffic Safety Administration|accessdate=1 August 2017|date=March 2000|archive-date=2017-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170217041241/https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/DWIothercountries/dwiothercountries.html|url-status=dead}}</ref> Glede na pristojnost lahko policija BAC meri z uporabo treh metod: iz krvi, urina ali z meritvijo količine alkohola v izdihanem zraku. Za namene kazenskega pregona je najprimernejša dihalna metoda, saj so rezultati na voljo skoraj v trenutku. V preteklosti je bilo primerov kritiziranja veljavnosti preskusne opreme / metod in matematičnih razmerij za merjenje dihanja in alkohola v krvi.<ref>Bates, Marsha E. "Journal of Studies on Alcohol and Drugs." The Correspondence between Saliva and Breath Estimates of Blood Alcohol Concentration: Advantages and Limitations of the Saliva Method". ''Journal of Studies in Alcohol'', 1 Jan. 1993. Web. 13 Mar. 2013.</ref> Nepravilno preskušanje in kalibracija opreme se pogosto uporabljata v obrambi DUI ali DWI. V Kanadi so bili primeri, ko so policisti naleteli na osumljenca, ki je bil po nesreči v nezavesti in so mu odvzeli vzorec krvi. Vožnja med uživanjem alkohola je lahko v okviru sodne pristojnosti nezakonita. V nekaterih jurisdikcijah je nezakonito, da je odprta posoda z alkoholno pijačo v potniškem prostoru motornega vozila ali na določenem območju tega predela. Bilo je primerov, da so bili vozniki obsojeni zaradi DUI, čeprav niso bili opaženi med vožnjo, vendar jim je bilo na sodišču to naknadno dokazano. V primeru nesreče se lahko [[avtomobilsko zavarovanje]] samodejno razglasi kot neveljavno; pijani voznik je v celoti odgovoren za škodo. V ameriškem sistemu navedba o vožnji pod vplivom povzroča tudi veliko povečanje premij.<ref>{{navedi novice|last1=Tchir|first1=Jason|title=How an impaired driving conviction can affect your car insurance rates|url=https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/news/industry-news/how-an-impaired-driving-conviction-can-affect-your-car-insurance-rates/article19100767/|accessdate=1 August 2017|agency=Globe and Mail|date=10 June 2014}}</ref> Nemški model služi zmanjšanju števila nesreč z ugotavljanjem neprimernih voznikov in odvzemom [[Vozniško dovoljenje|dovoljenj]], dokler se znova ne ugotovi njihova sposobnost za vožnjo. Medicinsko psihološko ocenjevanje (MPA - ''ang. Medical Psychological Assessment'') se uporablja za oceno sposobnosti za vožnjo v prihodnosti, ima interdisciplinarni osnovni pristop in kršitelju ponuja možnost individualne rehabilitacije.<ref name="müller laub2">{{navedi splet|url=http://www.fit-to-drive.com/2006/downloads/Mueller_Laub.pdf|title=The Medical Psychological Assessment: An Opportunity for the Individual, Safety for the Genera Public|format=PD|date=|accessdate=2012-10-10|archive-date=2012-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208032724/http://www.fit-to-drive.com/2006/downloads/Mueller_Laub.pdf|url-status=dead}}</ref> George Smith, voznik taksija v Londonu, je bil 10. septembra 1897 prvi v zgodovini obsojen za vožnjo motornega vozila v pijanem stanju na podlagi zakona iz leta 1872. Kaznovan je bil z globo 25 šilingov, kar bi leta 2019 ustrezalo 143 [[Funt šterling|funtom]]. ===Tveganja=== [[File:WHO BAC Relative risk.png|thumb|Relativno tveganje za prometno nesrečo glede na raven alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/87564/E82659.pdf|title=Preventing road traffic injury: A public health perspective for Europe|publisher=|accessdate=2020-10-24|archive-date=2020-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201030231008/https://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/87564/E82659.pdf|url-status=dead}}</ref>]] [[File:% of US Car Crash Fatalities Where Driver Blood Alcohol Level Was .01 and Above 1999 - 2012.gif|thumb|right|Odstotek smrtnih žrtev v ZDA, kjer je bila raven alkohola v krvi voznika 0,01 in več, 1999–2012]] Vožnja pod vplivom je eden največjih dejavnikov tveganja, ki prispevajo k prometnim nesrečam. Za ljudi v Evropi med 15. in 29. letom je [[vožnja]] pod vplivom eden glavnih vzrokov smrtnosti.<ref name="Alonso, Pastor 2015">{{cite journal|last1=Alonso|first1=Francisco|last2=Pasteur|first2=Juan C.|last3=Montero|first3=Luis|last4=Esteban|first4=Cristina|date=2015|title=Driving under the influence of alcohol: frequency, reasons, perceived risk and punishment|journal=Substance Abuse Treatment, Prevention, and Policy|volume=10|issue=11|pages=11|doi=10.1186/s13011-015-0007-4|pmc=4359384|pmid=25880078}}</ref> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu v [[Združene države Amerike|ZDA]] (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov">{{navedi splet|title=Impaired Driving {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|url=http://www.nhtsa.gov/Impaired|website=www.nhtsa.gov|accessdate=2015-09-29|archive-date=2016-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20161003092702/http://www.nhtsa.gov/Impaired|url-status=dead}}</ref> Vožnja pod vplivom alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode. Med odvetniškimi honorarji, globami, sodnimi taksami, napravami za zaklepanje vžiga in pristojbinami DMV (Oddelek za motorna vozila v ZDA - ang. ''department of motor vehicles'') bi lahko plačilo kazni za vožnjo pod vplivom alkohola lahko stalo od tisoč do deset tisoč dolarjev. Študije kažejo, da visok BAC poveča [[tveganje]] za povzročitev prometne nesreče, medtem ko ni jasno, ali BAC 0,01–0,05% nekoliko poveča ali zmanjša tveganje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.judcom.nsw.gov.au/publications/benchbks/local/alcohol_and_driving.html|title=Alcohol and Driving|accessdate=7 October 2014}}</ref><ref name="grandrapids">[http://casr.adelaide.edu.au/t95/paper/s9p2.html Grand Rapids Effects Revisited: Accidents, Alcohol and Risk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180407223725/http://casr.adelaide.edu.au/t95/paper/s9p2.html |date=2018-04-07 }}, H.-P. Krüger, J. Kazenwadel and M. Vollrath, Center for Traffic Sciences, University of Wuerzburg, Röntgenring 11, D-97070 Würzburg, Germany</ref> V Evropi prometne nesreče pretežno povzroča vožnja pod vplivom alkohola ljudi med 15. in 29. letom starosti, kar je tudi eden glavnih vzrokov smrti.<ref name="Alonso, Pastor 2015" /> Po podatkih Nacionalne uprave za varnost v cestnem prometu (National Highway Traffic Safety Administration), zaradi nesreč povzročenih z vožnjo pod vplivom alkohola letno nastane približno 37 milijard dolarjev škode.<ref name="nhtsa.gov" /> Vsakih 51 minut nekdo umre v prometni nesreči, povezani z alkoholom. Pri tveganju obstaja večje razmerje med moškimi in ženskami, saj se moramo upoštevati osebnostne lastnosti, kot so nesocialnost in nagnjenost k tveganju.<ref>{{cite journal|last1=Anum|first1=EA|last2=Silberg|first2=J|last3=Retchin|first3=SM|year=2014|title=Heritability of DUI convictions: a twin study of driving under the influence of alcohol|journal=Twin Res Hum Genet|volume=17|issue=1|pages=10–5|doi=10.1017/thg.2013.86|pmid=24384043|s2cid=206345742}}</ref> Več kot 7,7 milijona mladoletnih oseb, starih od 12 do 20 let, trdi, da pijejo alkohol, v povprečju pa je na vsakih 100.000 mladoletnih Američanov 1,2 umrlo v prometnih nesrečah med vožnjo pod vplivom alkohola.<ref>“Underage Drinking.” National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism, U.S. Department of Health and Human Services, pubs.niaaa.nih.gov/publications/underagedrinking/underagefact.htm.</ref> V ZDA imajo južne in severne osrednje zvezne države največjo smrtnost zaradi nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola. Študija iz leta 2019, ki je tehtala podatke o [[aretacija]]h in popisu prebivalstva s statistiko Nacionalne uprave za varnost cestnega prometa o smrtnih nesrečah, je pokazala, da je sedem od 12 zveznih držav z najvišjo stopnjo smrtnosti vožnje pod vplivom, južnih, ki jih vodijo Karoline, Mississippi, Alabama, Teksas, Louisiana in Arkansas. Toda največ smrtnih žrtev zaradi vožnje pod vplivom glede na prebivalstvo najdemo v severno-osrednji regiji, kjer sta Wyoming, Montana in Dakotas na vrhu skupne lestvice držav z najbolj akutnimi krizami.<ref>{{navedi splet|url=https://magazine.northeast.aaa.com/daily/life/aaa/the-most-dangerous-states-for-dui-deaths/|title=The Most Dangerous States for DUI Deaths|date=2020-01-07|website=Your AAA Network|language=en-US|access-date=2020-02-21}}</ref> ====Grand Rapids Dip==== Nekatere študije kažejo, da bi imel BAC 0,01–0,04% manjše tveganje za trčenje v primerjavi z BAC 0%, imenovanim [[Grand Rapids Effect]] ali [[Grand Rapids Di]]<nowiki/>p<ref name="grandrapids" /><ref name="ntsb_grandrapids">{{navedi splet|url=https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/impaired_driving/BAC/introduction.html|title=Driver Characteristics and Impairment at Various BACs - Introduction|website=one.nhtsa.gov|accessdate=2020-10-24|archive-date=2020-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201028004910/https://one.nhtsa.gov/people/injury/research/pub/impaired_driving/BAC/introduction.html|url-status=dead}}</ref>, na podlagi temeljne raziskave Borkenstein in sod.<ref name="borkenstein-papers">[http://webapp1.dlib.indiana.edu/findingaids/view?doc.view=entire_text&docId=InU-Ar-VAC0762 Robert F. Borkenstein papers, 1928-2002], Indiana U. [https://www.researchgate.net/publication/287668034_The_role_of_the_drinking_driver_in_traffic_accidents_The_Grand_Rapids_Study The role of the drinking driver in traffic accidents] (Researchgate link)</ref> ([[Robert Frank Borkenstein]] je dobro znan po tem, da je leta 1938 izumil "[[pijanomer]]", leta 1954 pa alkotest <ref>[https://www.indiana.edu/~bcahs/about/history/ Center for Studies of Law in Action, Robert F. Borkenstein Courses] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190801160514/https://www.indiana.edu/~bcahs/about/history/ |date=2019-08-01 }}, Indiana U.</ref>). Ena študija kaže, da bi BAC 0,04–0,05% nekoliko povečal tveganje. Nekatera literatura je učinek Grand Rapidsa pripisala napačnim podatkom ali podatkom brez podpore, ter pravi da je to verjetno posledica previdnosti voznikov pri nizki ravni BAC ali "izkušenj" s pitjem alkohola. Druga pojasnila so, da je ta učinek vsaj deloma zaviralni učinek [[Ekscitotoksičnost|eksitotoksičnosti]] etanola in učinek alkohola pri bistvenem tremorju in drugih motnjah gibanja <ref name="pmid20721919">{{cite journal|vauthors=Mostile G, Jankovic J|date=October 2010|title=Alcohol in essential tremor and other movement disorders|journal=Movement Disorders|volume=25|issue=14|pages=2274–84|doi=10.1002/mds.23240|pmid=20721919}}</ref>, vendar to ostaja špekulativno. Obe vplivni študiji Borkensteina in sod. in empirični nemški podatki o devetdesetih letih prejšnjega stoletja so pokazali, da je nevarnost trkov manjša ali enaka za voznike z BAC 0,04% ali manj kot za voznike z BAC 0%. Za BAC 0,15% je tveganje 25-kratno. Omejitev 0,05% BAC v Nemčiji (od leta 1998, 0,08% od leta 1973) in omejitve mnogih drugih državah so bile določene na podlagi študije Borkenstein in sod. Raziskovalci univerze v [[Würzburg]]u so pokazali, da so bila vsa dodatna trčenja, ki jih je povzročil alkohol, posledica vsaj 0,06% BAC, 96% njih zaradi BAC nad 0,08% in 79% zaradi BAC nad 0,12%. V njihovi študiji, ki temelji na nemških podatkih iz devetdesetih let, je bil učinek alkohola pri skoraj vseh ravneh BAC večji kot pri Borkensteinu in sod. ==Ostale droge== Za voznike, za katere se sumi [[vožnja z okvaro drog|vožnja pod vplivom substanc]], se testi za testiranje drog običajno izvajajo v znanstvenih laboratorijih, tako da so rezultati sprejemljivi kot dokaz na sojenju. Zaradi velikega števila škodljivih snovi, ki niso alkohol, so droge za namene odkrivanja razvrščene v različne kategorije. Vozniki z oslabljenimi drogami še vedno kažejo okvaro med vrsto standardiziranih poljskih testov treznosti, vendar obstajajo dodatni testi, ki pomagajo odkriti vožnjo z oslabljenimi drogami. Program za ocenjevanje in razvrščanje zdravil je zasnovan tako, da odkrije voznika z oslabljenimi drogami in razvrsti kategorije zdravil, ki so prisotne v njegovem sistemu. Program DEC razkrije odkrivanje v dvanajst stopenjski postopek, ki ga lahko s pomočjo vladnega strokovnjaka za prepoznavanje drog (DRE) uporabi za določitev kategorije ali kategorij zdravil, za katere osumljenec prizadene. Dvanajst korakov: # Alkoholni test za dihanje # Intervju z policistom za aretacije (ki opazi nejasen govor, alkohol na dah itd.) # Predhodna ocena # Ocena oči # Psihomotorični testi #Življenjski znaki # Pregledi v temni sobi #Mišični tonus # Mesta injiciranja (za injiciranje [[heroina]] ali drugih drog) # Izpraševanje osumljenca # Mnenje ocenjevalca #Toksikološki pregled<ref>{{navedi knjigo|title=Drug Evaluation and Classification Program|publisher=NHTSA|pages=Sev IV Pg. 5–6}}</ref> ==Preizkus treznosti na terenu== {{Glavna | Testiranje treznosti na terenu}} Da bi poskušali ugotoviti, ali ima osumljenec okvaro, bodo policisti v ZDA običajno opravili poljske teste treznosti, da bi ugotovili, ali ima policist [[verjetni vzrok]], da posameznika aretira zaradi suma vožnje pod vplivom (DUI). Policist v Združenih državah mora imeti [[Verjetni vzrok|Verjeten vzrok]] za prijetje zaradi vožnje pod vplivom substanc. Pri ugotavljanju verjetnega vzroka za aretacijo DUI uradniki pogosto upoštevajo izvedbo standardiziranih testov treznosti na terenu. Državna uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je razvila sistem za potrjevanje poljskih testov treznosti, ki je privedel do oblikovanja skupine testov standardiziranega preizkusa treznosti na terenu (SFST). [[Nacionalna uprava za varnost cestnega prometa]] (NHTSA) je ustanovila standardno baterijo treh cestnih testov, ki jih je priporočljivo izvajati na standardiziran način pri sprejemanju te odločitve o aretaciji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|title=Standardized Field Sobriety Test (SFST) Validated at BACS Below 0.10 Percent {{!}} National Highway Traffic Safety Administration (NHTSA)|website=www.nhtsa.gov|access-date=2016-03-02|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160301215848/http://www.nhtsa.gov/About+NHTSA/Traffic+Techs/current/Standardized+Field+Sobriety+Test+(SFST)+Validated+at+BACS+Below+0.10+Percent|archivedate=2016-03-01}}</ref> Obstajajo tudi nestandardizirani testi treznosti na terenu; vendar nestandardizirani terenski testi treznosti niso prejeli potrditve NHTSA. To je razlika med "standardiziranimi" in "nestandardiziranimi" terenskimi testi treznosti. NHTSA je objavila številne priročnike za usposabljanje, povezane s SFST. Kot rezultat študij NHTSA je bil test hoje in zavoja 68-odstotno natančen pri napovedovanju, ali je preiskovanec 0,08% ali več, preskus stojala z eno nogo pa 65-odstoten napovedovanje, ali je testni subjekt 0,08% ali več, če se testi pravilno dajejo ljudem znotraj parametrov študije. Trije potrjeni testi NHTSA so: * Test nistagmusa vodoravnega pogleda, ki vključuje spremljanje predmeta z očmi (na primer pero ali drug dražljaj) za določitev značilne reakcije gibanja oči na dražljaj * Preizkus hoje in obračanja (peta do pete v ravni črti). Ta test je zasnovan tako, da meri sposobnost osebe, da sledi navodilom in si zapomni vrsto korakov, medtem ko deli pozornost med fizične in duševne naloge. * Preizkus stojala z eno nogo Alternativni testi, ki jih NHTSA ni potrdil, vključujejo naslednje: * Rombergov test ali test spremenjenega položaja pozornosti (stopala skupaj, glava nazaj, oči zaprte trideset sekund). * Test prsta na nosu (konica glave nazaj, oči zaprte, konice nosu se dotaknite s konico kazalca). * Prizkus abecede (recitirajte celotno abecedo ali njen del). * Test štetja prstov (dotaknite se vsakega prsta roke do štetja palca z vsakim dotikom (1, 2, 3, 4, 4, 3, 2, 1)). * Preizkus štetja (štetje nazaj od števila, ki se konča na števko, ki ni 5 ali 0, in se ustavi pri številki, ki se konča na številko, ki ni 5 ali 0. Serija števil mora biti večja od 15). * Preliminarni preizkus alkoholiziranosti, PAS test ali PBT, (vdihnite "prenosni ali predhodni preizkuševalec dihanja", PAS test ali PBT). V ZDA so preizkusi treznosti na terenu prostovoljni; vendar nekatere države pooblaščajo komercialne voznike, da sprejmejo predhodne teste dihanja (PBT). === Predhodni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) === {{Glej tudi | Alkotest # Preliminarni_dih_Test_ (PBT) _ali_Prelim_Alcohol_Screening_test_ (PAS)}} Preliminarni preizkus dihanja (PBT) ali predhodni preizkus alkoholiziranosti (PAS) je včasih kategoriziran kot del „terenskega testiranja treznosti“, čeprav ni del serije testov učinkovitosti. PBT (ali PAS) uporablja prenosni tester za dihanje. Medtem ko tester zagotavlja številčne odčitke vsebnosti alkohola v krvi (BAC), je njegova primarna uporaba za pregled in ugotavljanje [[verjetni vzrok | verjetni vzrok za prijetje]], da se sklicuje na zahteve [[Implicirano soglasje#Vožnja vinjena|implicitno soglasje]] . V ameriški zakonodaji je to potrebno za obsodbo, ki temelji na preizkusu dokazov (ali implicitni zavrnitvi soglasja).<ref name = "nolo_ref">[https://dui.drivinglaws.org/resources/dui-refusal-blood-breath -urine-test.htm DUI: Zavrnitev terenskega testa ali testa krvi, dihanja ali urina], NOLO Press</ref> Ne glede na terminologijo, da se obdrži obsodba na podlagi dokaznih testov, "verjeten vzrok mora biti prikazan '' (ali osumljenec se mora prostovoljno udeležiti preizkusa dokazov, ne da bi se zahtevalo [[implicitno soglasje#vožnja v stanju alkoholiziranosti|implicitno soglasje]]).<ref name="nolo_ref" /> Zavrnitev predhodnega preizkusa dihanja (PBT) v Michiganu nekomercialnega voznika kaznuje z "civilno kršitvijo", brez "točk" za kršitev,<ref>{{navedi splet|url=http://www.michigan.gov/sos/0,4670,7-127-1627_8665-24488--,00.html|title=SOS - Substance Abuse and Driving|publisher=}}</ref> vendar se po splošnem zakonu o "implicitnem soglasju" ne šteje za zavrnitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oregonlaws.org/ors/813.136|title=ORS 813.136 (2015) - Consequence of refusal or failure to submit to field sobriety tests|first=Oregon Legislative Counsel|last=Committee|publisher=}}</ref> V mnogih zveznih državah veljajo različne zahteve za voznike, ki so pod pogojem DUI, v tem primeru pa je pogoj za pogojno udeležbo na predhodnem dihalnem testu (PBT). Nekatere zvezne države ZDA, zlasti Kalifornija, imajo zakone o knjigah, ki kaznujejo zavrnitev PBT za voznike, mlajše od 21 let; vendar [[četrti amandma k ameriški ustavi|ustavnost]] teh zakonov ni preizkušen. (V praksi večina odvetnikov na področju kazenskih sankcij odsvetuje razpravo ali "upravičevanje" zavrnitve s policijo.) Komercialni vozniki so predmet testiranja PBT v nekaterih zveznih državah ZDA kot pogoj za "pregledovanje drog". === Preskušanje konoplje === Po nedavni legalizirani marihuani so organi pregona poiskali metodo testiranja dihanja, da bi ugotovili vsebnost THC, ki je prisoten pri posamezniku. Organi pregona se med terenskimi testi treznosti učinkovito borijo z vplivnimi vozili z orodji, kot so alkotesti. Z izjemo jedilnega pribora lahko THC alkotest izmeri, kako "visok" je lahko posameznik v tistem času. Zakonitost marihuane ne pomeni varnosti na cesti, zato so za določanje okvare voznika potrebne natančne metode. Alkotest THC bi lahko revolucionarno preizkusil treznost ob cesti za voznike, za katere obstaja sum okvare.<ref>{{navedi novice|last1=Smith|first1=Aaron|title=These companies are racing to develop a Breathalyzer for pot|url=https://money.cnn.com/2017/05/26/news/marijuana-breathalyzer/index.html|accessdate=1 August 2017|agency=CNN Money|date=26 May 2017|archive-date=2017-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170801113022/http://money.cnn.com/2017/05/26/news/marijuana-breathalyzer/index.html|url-status=dead}}</ref> ==Druge kazenske ovadbe== V ameriški zvezni državi Kolorado so lahko vozniki obtoženi otroške ogroženosti, če so aretirani zaradi vožnje pod vplivom z mladoletnimi otroki v vozilu.<ref>{{navedi splet|title=Child Endangerment Drunk Driving Laws|url=http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|website=MADD|accessdate=1 August 2017|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170329050449/http://www.madd.org/laws/law-overview/DUI_Child_Endangerment_Overview.pdf|archivedate=29 March 2017}}</ref> == Toleranca alkohola pri voznikih v različnih državah == Zakoni, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom [[alkohol]]a, se med državami ali pod nacionalnimi regijami (npr. Zveznimi državami ali provincami) razlikujejo. Vsaka država ima svoj kriterij tolerance vinjenosti voznika, kar posledično pomeni različne kazni in obsodbe<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/transport/road_safety/specialist/knowledge/alcohol/prevalence_amp_rate_of_alcohol_consumption/the_legal_limit_en|title=The legal limit|last=Anonymous|date=17 October 2016|website=Mobility and transport - European Commission}}</ref>. Konkretno kaznivo dejanje lahko, odvisno od sodne pristojnosti, imenujemo "vožnja pod vplivom" [alkohola ali drugih mamil] (DUI), "vožnja pod vplivom opojnih snovi" (DUII), "vožnja z okvaro" (DWI) , "vozilo, ki deluje pod vplivom alkohola ali drugih [[Psihoaktivna droga|mamil]]" (OVI), "deluje pod vplivom" (OUI), "deluje v vinjenem stanju" (OWI), "upravlja motorno vozilo v stanju alkoholiziranosti" (OMVI), "vozi pod kombiniranim vplivom alkohola ali drugih mamil "," vožnja pod vplivom sama po sebi "ali" pijana oseba "[vozila]. Številni takšni zakoni veljajo tudi za [[motociklizem]], [[čolnarjenje]], pilotiranje letal, uporabo premične kmetijske opreme, kot so t[[Traktor|raktorji]] in [[Spravljalnik|kombajni]], jahanje [[Domači konj|konj]] ali vožnja s konjsko vprego ali [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], po možnosti z drugačno stopnjo BAC kot vožnja. V nekaterih jurisdikcijah obstajajo ločene dajatve, odvisno od uporabljenega vozila, na primer BWI (kolesarjenje v pijanem stanju), ki ima lahko lažjo kazen. Nekatere jurisdikcije imajo več ravni BAC za različne kategorije voznikov; na primer, država [[Kalifornija]] ima splošno mejo 0,08% BAC, spodnjo mejo 0,04% za komercialne operaterje in 0,01% za voznike, ki so mlajši od 21 let ali so na preizkusni kazni zaradi predhodnih kršitev DUI <ref>{{navedi splet|url=http://www.dmv.ca.gov/pubs/curriculum/Chart%2010%20BAC%20Chart.pdf|title=Actions Resulting In Loss Of License Alcohol Impairment Charts|date=|accessdate=2012-10-10|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518220016/http://www.dmv.ca.gov/pubs/curriculum/Chart%2010%20BAC%20Chart.pdf|url-status=dead}}</ref>. V nekaterih jurisdikcijah bodo vozniki z okvarami, ki med vožnjo poškodujejo ali ubijejo drugo osebo, morda deležni strožjih kazni. Nekatere jurisdikcije imajo sodne smernice, ki zahtevajo obvezno minimalno kazen. Obsodbe DUI lahko privedejo do večletnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] in drugih kazni, od glob in drugih denarnih kazni do odvzema registrskih tablic in vozila. V mnogih jurisdikcijah lahko [[sodnik]] odredi tudi namestitev vžigalne blokade. Nekatere jurisdikcije zahtevajo, da vozniki, obsojeni zaradi kaznivih dejanj DUI, uporabljajo posebne registrske tablice, ki jih je mogoče zlahka ločiti od običajnih tablic. Ti krožniki so v ljudskem jeziku znani kot "krožniki za zabave" <ref>{{navedi splet|author=Gus Chan, The Plain Dealer|url=http://blog.cleveland.com/metro/2011/01/cuyahoga_county_councils_final.html|title=Cuyahoga County Council's finalists for boards of revision include employee with criminal past|publisher=Blog.cleveland.com|date=2011-01-10|accessdate=2014-01-26}}</ref> ali "krožniki za viski". V mnogih državah se kot del prizadevanj za odvračanje motene vožnje uporabljajo kontrolne točke treznosti (zapore [[Policijski avtomobil|policijskih avtomobilov]], kjer se preverjajo vozniki), začasna odvzem [[Vozniški izpit|vozniškega dovoljenja]], denarne kazni in [[Zaporna kazen|zaporne kazni]] za prekršitelje DUI. Poleg tega številne države izvajajo preventivne kampanje, ki z oglaševanjem ozaveščajo ljudi o nevarnosti vožnje z okvaro in morebitnimi globami in kazenskimi obtožbami, odvračajo od oslabljene vožnje in voznike spodbujajo, da po uporabi alkohola ali drugih mamil vozijo domov s [[taksi]]ji ali [[Javni prevoz|javnim prevozom]]. V nekaterih jurisdikcijah se lahko bar ali [[restavracija]], ki streže vozniku z okvaro, sooči s civilno odgovornostjo za [[Poškodba|poškodbe]], ki jih povzroči ta voznik. V nekaterih državah neprofitne organizacije za zagovorništvo, znan primer so Matere proti vožnji pod vplivom alkohola (MADD), vodijo lastne oglaševalske kampanje proti vožnji pod vplivom alkohola. === Argentina === V [[Argentina|Argentini]] je vožnja z vozilom dovoljena, če je raven alkohola 0,03% na lokalni ali občinski cesti, ki jih nadzoruje občinsko redarstvo in 0,04%, če se vozi po poti ali [[Avtocesta|avtocesti]], ki jih nadzoruje državna Argentinska zvezdna patrulja. Na avtocestah in cestah države Cordoba policijo za avtoceste države Cordoba izvaja nadzor z ničelno toleranco, vožnje pod vplivom alkohola. Vse nad 0,00% je [[prekršek]]. === Avstralija === V [[Avstralija|Avstraliji]] je vožnja pod vplivom alkohola kazniva, če je raven alkohola 0,05% ali več (polno dovoljenje) ali če je raven alkohola večja od 0,00% (učenec / začasno)<ref>{{navedi splet|url=https://roadsafety.transport.nsw.gov.au/stayingsafe/alcoholdrugs/drinkdriving/bac/index.html|title=Blood alcohol limits|last=Wales|first=Transport for New South|date=2016-02-03|website=roadsafety.transport.nsw.gov.au|language=en|access-date=2019-02-04}}</ref>. Avstralska policija uporablja postaje za testiranje naključnega diha in vsako policijsko vozilo lahko kadar koli zaustavi katero koli vozilo, da opravi preskus naključnega diha ali [[Psihoaktivna droga|drog]]. Ljudje, za katere je ugotovljeno, da imajo preveč alkohola ali prepovedanih snovi, jih odpeljejo na [[Policijska postaja|policijsko postajo]] ali na postajo za testiranje naključnega dihanja za nadaljnjo analizo. Tisti, ki presegajo 0,08%, bodo samodejno diskvalificirani in bodo morali na [[Sodišče|sodišču]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.findlaw.com.au/articles/4573/drink-driving-penalties.aspx|title=Drink driving penalties|website=www.findlaw.com.au|access-date=2019-02-04|archive-date=2023-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230106014209/https://www.findlaw.com.au/articles/4573/drink-driving-penalties.aspx|url-status=dead}}</ref>. === Kanada === Zvezna vlada [[Kanada|Kanade]] je sprejela resnico pri obsodbah zakonov, ki uveljavljajo stroge smernice o obsodbi, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. V Kanadi je zavrnitev pihanja v napravo za testiranje alkohola v krvi, ki jo je priskrbel [[policist]], kaznovana enako kot obtožba vožnje v pijanem stanju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.timescolonist.com/news/local/breath-test-can-t-be-refused-under-new-drunk-driving-law-1.23355573|title=Breath test can't be refused under new drunk-driving law|last=Dickson|first=Louise|website=Times Colonist|access-date=2019-02-04}}</ref> Komentar se razlikuje glede opravljanja standardiziranih testov treznosti na terenu (SFST) v Kanadi. Nekateri viri, zlasti uradni, navajajo, da so SFST obvezni <ref name="sfj">[https://stepstojustice.ca/common-question-step/1-do-roadside-standardized-field-sobriety-test What are my rights if the police think I’ve been taking drugs and driving?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230213085922/https://stepstojustice.ca/common-question-step/1-do-roadside-standardized-field-sobriety-test |date=2023-02-13 }}, Steps to Justice (advises that FST is mandatory)</ref><ref>[Breathalyzer and roadside tests (Ont.)], legalline.ca</ref><ref name="rcmp">[http://www.rcmp-grc.gc.ca/ts-sr/aldr-id-cfa-aldr-eng.htm Alcohol and Drug Impaired Driving - Tests, Criminal Charges, Penalties, Suspensions and Prohibitions] - RCMP</ref>, drugi pa o testiranju FST tiho.<ref name="gm">[https://www.theglobeandmail.com/globe-drive/culture/commuting/what-must-i-legally-do-when-police-pull-me-over/article25829415/ What must I legally do when police pull me over?], ''Globe and Mail'', 4-Aug-2015</ref> Trditev glede obvezne skladnosti s SFST temelji na "neizpolnjevanju zahteve" kot kaznivega dejanja iz § 254 (5) [[Kazenski zakonik|Kazenskega zakonika]], vendar ni jasno, kako se obravnava zavrnitev SFST (pod pogojem, da se osumljenec strinja kemični test). Obstaja nekaj poročil, da lahko zavrnitev predložitve SFST povzroči enake kazni kot oslabljena vožnja. Kljub temu ni jasno, ali je kdaj prišlo do pregona v skladu s to razlago "neizpolnjevanja zahteve", kot se uporablja za SFST. [[Kanada|Kanadski]] kazenski zakonik § 254 (1) in (5) to obravnava, vendar le v zvezi s kemičnimi testi (dih, kri itd.) <ref name="C-46_254">{{navedi splet|url=https://laws-lois.justice.gc.ca/eng/acts/C-46/section-254.html|title=Consolidated federal laws of canada, Criminal Code|first=Legislative Services|last=Branch|date=8 April 2019|website=laws-lois.justice.gc.ca}}</ref> === Slovenija === Vozniško dovoljenje tistim, ki zavrnejo preizkus treznosti, se lahko trajno odvzame, njihov preklic pa ostane v evidenci za nedoločen čas. Na [[Evropa|Evropskem]] sodišču za človekove pravice trenutno teče zadeva, katere cilj je razsodba, da je takšna sankcija pretirana.<ref>{{navedi splet|last=Toplak|first=Jurij|date=2020-05-20|title=The ECHR and the right to have a criminal record and a drink-drive history erased|url=https://strasbourgobservers.com/2020/05/20/the-echr-and-the-right-to-have-a-criminal-record-and-a-drink-drive-history-erased/|url-status=live|archive-url=|archive-date=|access-date=2020-09-13|website=Strasbourg Observers|language=en}}</ref> === Južna Koreja === V Republiki Koreji je vožnja z vozilom kaznivo, če je raven alkohola 0,03% ali več.<ref>{{navedi splet|url=http://www.law.go.kr/lsSc.do?menuId=0&p1=&subMenu=1&nwYn=1&section=&tabNo=&query=%EB%8F%84%EB%A1%9C%EA%B5%90%ED%86%B5%EB%B2%95#undefined|title=국가법령정보센터|website=www.law.go.kr|language=ko|access-date=2017-06-11}}</ref> Policija pogosto upravlja nadzorne točke za treznost brez predhodnega obvestila in zavrnitev preizkusa treznosti je [[kaznivo dejanje]]. Vožnja pod vplivom alkohola povzroči začasno odvzem ali diskvalifikacijo vozniškega dovoljenja. === Velika Britanija === Po [[Velika Britanija|britanski]] zakonodaji je pijan pijača pred motornim vozilom. Opredelitev je odvisna od stvari, kot so v vozilu ali v bližini vozila in dostop do sredstev za zagon motorja vozila in njegovo odpeljavo (tj. Ključe vozila). Britanski zakoni o prometu z mamili so bili spremenjeni leta 2015. Spremembe so vključevale nov komplet za testiranje na cesti, ki je lahko zaznal prisotnost kokaina in konoplje v slini osumljenca in ničelne meje tolerance za številne prepovedane droge. Določene so bile tudi meje za nekatera zdravila na recept. Zakonodaja sicer ni končala uporabe preizkusa terenske okvare, ampak jih je naredila bolj ustrezne za določanje okvare voznika s tistimi zdravili, ki zdaj niso zajeta v novi zakonodaji ali jih ni mogoče prepoznati zaradi omejene uporabe naprave, ki so trenutno dovoljeni samo za [[Navadna konoplja|konopljo]] in [[kokain]].<ref>{{navedi novice|last1=Waugh|first1=Rob|title=How UK's new drug-driving laws really work – as first drivers are charged|url=http://metro.co.uk/2015/05/12/how-uks-new-drug-driving-laws-really-work-as-first-drivers-are-charged-5193600/|accessdate=1 August 2017|agency=Metro|date=12 May 2015}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Adams|first1=Lucy|title=Drug-driving limits and roadside testing to be introduced|url=https://www.bbc.com/news/uk-scotland-39655137|accessdate=1 August 2017|agency=BBC|date=21 April 2017}}</ref> === Združene Države Amerike === Po zakonodaji [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je nedovoljeno voziti motorno vozilo, kadar je to zmožno zaradi uživanja alkohola ali drugih mamil, vključno z zdravili na [[Zdravniški recept|recept]].<ref>{{navedi splet|title=Drunken / Impaired Driving|url=http://www.ncsl.org/research/transportation/drunken-impaired-driving.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017|archive-date=2017-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003085554/http://www.ncsl.org/research/transportation/drunken-impaired-driving.aspx|url-status=dead}}</ref> Za stroške vožnje z oslabljeno vožnjo, ki vključujejo uživanje [[alkohol]]a, je raven alkohola v krvi, pri kateri se domneva okvara, 0,08, čeprav je mogoče obsoditi zaradi oslabljene vožnje z nižjo stopnjo alkohola v krvi.<ref>{{navedi splet|last1=Larson|first1=Aaron|title=Drunk and Impaired Driving Offenses|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=26 May 2016|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026010717/https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk.html|url-status=dead}}</ref> Na primer, država [[Kalifornija]] ima dva osnovna zakona o vožnji pod vplivom alkohola s skoraj enakimi kazenskimi sankcijami:<ref>{{navedi splet|title=California Vehicle Code, Sec. 23152|url=https://leginfo.legislature.ca.gov/faces/codes_displaySection.xhtml?lawCode=VEH&sectionNum=23152|website=California Legislative Information|publisher=California State Legislature|accessdate=1 August 2017}}</ref> V.C. Sek. 23152 (a) - prekršek je vožnja pod vplivom alkohola ali drugih [[Mamila|mamil]]. V.C. Sek. 23152 (b) - prekršek je vožnja z 0,08% ali več alkohola v krvi. Po prvem zakonu je lahko voznik obsojen zaradi motene vožnje zaradi nezmožnosti varnega upravljanja motornega vozila, ne glede na raven alkohola v krvi. Po drugem zakonu je samo po sebi prepovedano voziti z vsebnostjo alkohola v krvi 0,08 ali več. Za komercialne voznike lahko BAC 0,04 povzroči zaračunavanje DUI ali DWI. V večini držav za posameznike, mlajše od 21 let, velja ničelna meja tolerance in celo majhna količina alkohola lahko privede do [[Aretacija|aretacije]] DUI. V nekaterih državah je alkoholizirana oseba lahko obsojena zaradi DUI v parkiranem avtomobilu, če posameznik sedi za volanom avtomobila.<ref>{{navedi splet|title=Sleeping while drunk in the driver's seat of a parked car with the engine running is driving under the influence, and you really should have known that|url=http://www.pdsdc.org/professional-resources/criminal-law-blog/criminal-law-post/pds-criminal-law-blog/2015/01/27/sleeping-while-drunk-in-the-driver-s-seat-of-a-parked-car-with-the-engine-running-is-driving-under-the-influence-and-you-really-should-have-known-that|publisher=Public Defender Service for the District of Columbia|accessdate=14 December 2017|date=22 January 2015|archive-date=2020-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20201202121607/https://www.pdsdc.org/professional-resources/criminal-law-blog/criminal-law-post/pds-criminal-law-blog/2015/01/27/sleeping-while-drunk-in-the-driver-s-seat-of-a-parked-car-with-the-engine-running-is-driving-under-the-influence-and-you-really-should-have-known-that|url-status=dead}}</ref> V nekaterih jurisdikcijah bi lahko potnika v vozilu obtožili motene vožnje, tudi če bi spal na zadnjem sedežu na podlagi dokazov o nevarnosti, da bi potnik vozilo spravil v promet v vinjenem stanju.<ref>{{navedi splet|last1=Sarantis|first1=Theo|title=Drunk in the Backseat of a Car? You Could Get a D.U.I.|url=http://www.huffingtonpost.ca/theo-sarantis/driving-drunk_b_1837156.html|website=Huffington Post|accessdate=14 December 2017|date=29 August 2012}}</ref> Nekatere države dovoljujejo obtožbo poskusa DUI, če lahko policist utemeljeno sklepa, da je obdolženec vozil vozilo v slabšem položaju.<ref>{{navedi knjigo|last1=Reff|first1=Robert S.|title=Drunk Driving and Related Vehicular Offenses|date=2013|publisher=LexisNexis|isbn=978-1579111144|page=125|url=https://books.google.com/books?id=BsBoOZdBsu8C|accessdate=14 December 2017}}</ref> Ponavljajoče se okrnjene vozniške kršitve ali moteni vozniški dogodki, ki povzročijo telesne poškodbe drugega, lahko povzročijo strožje kazni in lahko povzročijo obtožbo.<ref>{{navedi splet|last1=Thompson|first1=Conness A.|title=Felony DUI Cases at a Glance|url=https://www.capcentral.org/criminal/crimes_glance/docs/felony_dui_at_a_glance.pdf|website=Central California Appellate Program|accessdate=1 August 2017|archive-date=2020-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20201130180211/https://www.capcentral.org/criminal/crimes_glance/docs/felony_dui_at_a_glance.pdf|url-status=dead}}</ref> Številne države v ZDA so sprejele resnico pri kazenskih zakonih, ki uveljavljajo stroge smernice o kaznovanju, za razliko od prejšnje prakse, ko se je čas zapora po izdaji obsodbe zmanjšal ali zadržal. Nekatere države dovoljujejo obsodbo zaradi oslabljene vožnje na podlagi merjenja THC, s pomočjo krvnega testa ali testiranja urina. Na primer, v [[Kolorado|Koloradu]] in [[Washington, D.C.|Washingtonu]] lahko vožnja s koncentracijo THC v krvi nad 5 nanogramov povzroči obsodbo DUI. V Nevadi je zakonska meja THC 2 nanograma. Prav tako je možno, da je voznik obsojen zaradi oslabljene vožnje na podlagi opazovanja policista glede okvare, tudi če je voznik pod zakonsko določeno mejo. V državah, ki še niso določile ravni THC v krvi, ki bi sprožila domnevo motene vožnje, je lahko voznik podobno obsojen zaradi motene vožnje na podlagi opazovanja policista in uspešnosti drugih testov treznosti.<ref name="SF Chronicle THC driving">{{navedi splet|last1=Lyons|first1=Jenna|title=Some states put a THC limit on pot-smoking drivers — Here's why California doesn't|url=https://www.sfchronicle.com/news/article/Some-states-put-a-THC-limit-on-pot-smoking-12465013.php|website=San Francisco Chronicle|accessdate=2 February 2019}}</ref><ref name="Business Journal THC driving">{{navedi splet|last1=Rahaim|first1=Nick|title=No chemical threshold to mark marijuana impairment for California drivers|url=https://www.northbaybusinessjournal.com/northbay/7849774-181/california-marijuana-thc-testing-threshhold|website=Business Journal|accessdate=2 February 2019|archive-date=2019-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20191231025009/https://www.northbaybusinessjournal.com/northbay/7849774-181/california-marijuana-thc-testing-threshhold|url-status=dead}}</ref> Najnižja zakonska starost alkohola 21 let je letno rešila na stotine življenj med mladostniki, starimi 18–20 let.<ref>{{Cite journal|last1=Carpenter|first1=Christopher|last2=Dobkin|first2=Carlos|date=2011|title=The Minimum Legal Drinking Age and Public Health|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-perspectives_spring-2011_25_2/page/133|journal=The Journal of Economic Perspectives : A Journal of the American Economic Association|volume=25|issue=2|pages=133–156|doi=10.1257/jep.25.2.133|issn=0895-3309|pmc=3182479|pmid=21595328}}</ref> ==== Razširjenost ==== V [[Združene države Amerike|ZDA]] so lokalni organi kazenskega pregona leta 1996 zaradi vožnje pod vplivom alkohola po vsej državi aretirali 1.467.300 oseb, v primerjavi z 1,9 milijona takih [[Aretacija|aretacij]] v največjem letu leta 1983.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR Four in Ten Criminal Offenders Report Alcohol as a Factor in Violence: But Alcohol-Related Deaths and Consumption in Decline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110118015505/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/press/AC.PR|date=2011-01-18}}, April 5, 1998, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> Leta 1997 je bilo po ocenah v zaporu ali zaporu 513.200 storilcev DWI, kar je manj kot 593.000 leta 1990 in 270.100 leta 1986.<ref>[http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf DWI Offenders under Correctional Supervision] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811211519/http://bjs.ojp.usdoj.gov/content/pub/pdf/dwiocs.pdf|date=2011-08-11}}, June 1999, [[United States Bureau of Justice Statistics]].</ref> V ZDA trki zaradi DUI in alkohola vsako leto povzročijo približno 45 milijard dolarjev škode.<ref>{{navedi splet|title=Impaired Driving: Get the Facts|url=https://www.cdc.gov/motorvehiclesafety/impaired_driving/impaired-drv_factsheet.html|website=CDC|accessdate=1 August 2017|date=16 June 2017}}</ref> V nekaterih ameriških in nemških študijah so ravni BAC 0,01–0,03% napovedovale nižje tveganje trčenja kot BAC 0%,<ref name="Blomberg">[http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf Crash Risk of Alcohol Involved Driving: A Case-Control Study] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304130931/http://dunlapandassociatesinc.com/crashriskofalcoholinvolveddriving.pdf |date=March 4, 2016 }}, Blomberg, Richard D; Peck, Raymond C; Moskowitz, Herbert; Burns, Marcelline; Fiorentino, Dary. [http://trid.trb.org/view.aspx?id=804190 Abstract] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230406095856/https://trid.trb.org/view.aspx?id=804190 |date=2023-04-06 }}. Dunlap and Associates, Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration, 2005. Mainly pages xviii and 108.</ref> verjetno zaradi posebne previdnosti , medtem ko se zdi, da so BAC 0,08% ali več odgovorni za skoraj vse dodatne nesreče zaradi alkohola. Za BAC 0,15% je tveganje 25-krat. ==== Implicitno soglasje ==== Mnogi delodajalci ali poklici imajo svoja pravila in omejitve BAC; na primer ameriška zvezna uprava za [[Železnica|železnice]] in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{navedi splet|last1=Soronen|first1=Lisa|title=Blood Alcohol Testing: No Consent, No Warrant, No Crime?|url=http://www.ncsl.org/blog/2016/01/12/blood-alcohol-testing-no-consent-no-warrant-no-crime.aspx|website=NCSL|publisher=National Conference of State Legislatures|accessdate=30 October 2017|archive-date=2020-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20201010051439/https://www.ncsl.org/blog/2016/01/12/blood-alcohol-testing-no-consent-no-warrant-no-crime.aspx|url-status=dead}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{navedi splet|last1=Larson|first1=Aaron|title=Blood Alcohol Testing in Drunk and Impaired Driving Cases|url=https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk_Blood_Alcohol.html|website=ExpertLaw.com|accessdate=30 October 2017|date=23 August 2016|archive-date=2020-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200517005144/https://www.expertlaw.com/library/drunk_driving/Drunk_Blood_Alcohol.html|url-status=dead}}</ref> če kršitev med naključnim preskusom ali preizkusom vzroka za primer - na primer po dežurni [[Prometna nesreča|prometni nesreči]] - lahko povzroči prenehanje [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega imenovanja. == Politike zaposlovanja == Mnogi [[Delodajalec|delodajalci]] ali [[poklic]]i imajo svoja pravila in omejitve vsebnosti alkohola v krvi(BAC); na primer ameriška zvezna uprava za železnice in zvezna uprava za letalstvo imata 0,04% omejitev za vlakovno osebje oziroma letalsko osebje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fra.dot.gov/Elib/Document/1434|title=Alcohol and Drug Testing Regulations (Parts 219 and 40) Interpretive Guidance Manual|format=PDF|date=|accessdate=2015-01-06|archive-date=2015-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150106233607/http://www.fra.dot.gov/Elib/Document/1434|url-status=dead}}</ref> Nekatere velike korporacije imajo svoja pravila; na primer Union Pacific Railroad ima lastno mejo BAC 0,02%.<ref>{{navedi splet|url=http://ble-t.com/resc/drug%20and%20alchohol.pdf|title=UNION PACIFIC RAILROAD DRUG AND ALCOHOL POLICY Effective October 1, 2013 (see section 5.1.2)|date=|accessdate=2018-07-03}}</ref> Če je kršitev zaznana med naključnim testom ali preizkusom po prometni nesreči, to lahko povzroči odpoved [[Delovno razmerje|delovnega razmerja]] brez možnosti ponovnega zaposlovanja. ==Glej tudi== * [[Policija]] * [[Uradnik za vzdrževanje prava]] * [[Nacionalni preiskovalni urad (Slovenija)]], * [[Prometna policija]] * [[FBI]] * [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] * [[Alkoholizem]] * [[seznam ministrstev Republike Slovenije]] * [[Avto-moto zveza Slovenije]] * [[Mednarodna avtomobilistična zveza]] == Reference in viri == {{normativna kontrola}} e00q14crg593b4hcaxglw6vyvrqzdtv 0 498712 6708931 6690603 2026-07-09T16:15:29Z Pv21 142817 /* Državnozborske volitve 2026 */ vlada v senci 6708931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | logo = Svoboda-logo_2025.svg | logo_size = 300px | colorcode = {{Political party data|color}} | president = [[Robert Golob]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Sara Žibrat]]<br>[[Matej Arčon]]<br>[[Klemen Boštjančič]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Nataša Avšič Bogovič]] | general_secretary = [[Matej Grah]] | foundation = [[26. januar]] [[2022]] | ideology = {{ublist | [[socialni liberalizem]]<ref>{{navedi splet|title=Slowenien: Richtungswahl für Europa|url=https://www.fr.de/politik/slowenien-richtungswahl-fuer-europa-91492381.html|website=[[Frankfurter Rundschau]]|date=21 April 2022 |accessdate=22 April 2022|language=de}}</ref> }} | headquarters = Miklošičeva ulica 7, 1000 [[Ljubljana]] | country = {{SLV}} | founder = [[Jure Leben]]<br/>[[Robert Golob]] | founded = {{Start date|2021|5|8|df=yes}}; (izvirna oblika)<br>{{Start date|2022|1|26|df=yes}}; (trenutna oblika) | predecessor = [[Stranka zelenih dejanj]] | position = {{nowrap|[[Politična sredina|Sredina]]<ref>{{navedi splet|author= Margherita Montanari|url=https://www.euractiv.com/section/politics/short_news/far-right-salvini-and-orban-agree-to-create-a-new-eu-centre-right/|title=Far-right Salvini and Orbán agree to create a new EU 'centre-right'|quote=However, the centrist “Freedom Movement” (GS) party currently polls at 24.9%, challenging SDS’s pole position in the popular vote.|work=[[Euractiv]]|date=22 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|author= Tom Zirpoli|url=https://www.baltimoresun.com/maryland/carroll/opinion/ac-ce-zirpoli-american-democracy-stumbles-20220504-k6isk5ij5fdinjuyhxaepbwece-story.html|title=Democracy holds in Europe, but remains threatened at home|quote=In Slovenia, the centrist Freedom Movement, led by Robert Golob, won 34% of the vote compared to 24% percent for Jansa.|work=[[The Baltimore Sun]]|date=4 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dailymaverick.co.za/article/2022-04-25-emmanuel-macron-remains-in-charge-says-grumpy-french-electorate/|title=Emmanuel Macron remains in charge, says grumpy French electorate|quote=That is far behind the 34 percent of its main rival, the centrist Freedom Movement, meaning that Mr. Jansa is highly unlikely to keep his post as prime minister.|work=[[Daily Maverick]]|date=25 April 2022}}</ref> do {{nowrap|[[leva sredina]]<ref name=“Hafner2024”>{{navedi knjigo|author=Danica Fink Hafner|title= Party System Changes and Challenges to Democracy: Slovenia in a Comparative Perspective|publisher=Palgrave Macmillan| year=2024|isbn= 978-303-154949-6|url=https://books.google.com/books?id=P2D8EAAAQBAJ&pg=PA184|page=184}}</ref>}}}} | colours = {{ublist | {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]]{{efn|kot Gibanje Svoboda}}<br> {{color box|#00a0df;}} [[modra|svetlo modra]] }} | membership = {{increase}} 3.000<ref>{{navedi splet | url=https://gibanjesvoboda.si/novica/4-redni-kongres-stranke-gibanje-svoboda/ | title=4. Redni kongres stranke Gibanje Svoboda }}</ref> | merger = {{ublist | [[Lista Marjana Šarca]] | [[Stranka Alenke Bratušek]] }} | youth_wing = Gibanje Svoboda Mladi | europarl = [[Renew Europe]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3 = {{Composition bar|3|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats3_title = [[Župan|Župani]] | seats4 = {{Composition bar|404|2750|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | website = {{Political party data|website}} }} '''Gibanje Svoboda''' (kratica '''GS''', skrajšano '''Svoboda''') je [[Politika Slovenije|slovenska]] [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot [[Politična sredina|sredinska]] do [[leva sredina|levosredinska]] in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma. Ustanovljena je bila 26. januarja 2022 kot naslednica Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ). Na januarskem kongresu je bil kot prvi predsednik nove stranke v nastanku izvoljen [[Robert Golob]], ki je stranki nadel novo identiteto ter ime Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej preimenovan v Gibanje Svoboda, za predsednika izvoljen Robert Golob|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-dej-preimenovan-v-gibanje-svoboda-za-predsednika-izvoljen-robert-golob/610134|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-22|language=sl}}</ref> Ta v ospredje svojega političnega delovanja postavlja svobodo, zeleni prehod, ljudi, odprto družbo, zaupanje, spoštovanje, skupnost, kulturo dialoga ter odgovorno sodelovanje.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://gibanjesvoboda.si/program/|title=Program - Gibanje Svoboda|accessdate=5.4.2022}}</ref> Stranka je zmagala na prvih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]] po ustanovitvi, aprila 2022. Osvojili so 41 poslanskih mest, kar je rekord v zgodovini samostojne Slovenije.<ref name=":8" /> Predsednik stranke [[Robert Golob]] je od predsednika republike nato prejel mandat za sestavo [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade Republike Slovenije]], ki je prisegla 1. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili novo vladno ekipo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-nova-vlada-janez-jansa/|website=N1|date=2022-06-01|accessdate=2022-06-08|language=sl-SI}}</ref> K stranki sta se kmalu po volitvah pripojili tudi stranki [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], že pred tem pa je Golob vidnim članom stranke podelil položaje v svoji vladi.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Uradno: strank LMŠ in SAB ne bo več, le še Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/uradno-strank-lms-in-sab-ne-bo-vec-le-se-svoboda-582631|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-lms-ju-podprli-zdruzitev-s-stranko-gibanje-svoboda/630287|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-10|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda podprlo pripojitev LMŠ-ja in SAB-a, o kandidaturi Marte Kos še organi stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-podprlo-pripojitev-lms-ja-in-sab-a-o-kandidaturi-marte-kos-se-organi-stranke/632346|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Z.DEJ (2021–2022) === [[Slika:Stranka zelenih dejanja - logotip.png|sličica|147x147_pik|Logotip Z.DEJ]] [[Jure Leben]], nekdanji [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]] v [[13. vlada Republike Slovenije|vladi Marjana Šarca]], je namen ustanovitve stranke napovedal januarja 2021 v oddaji [[Studio City]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Jure Leben napovedal novo zeleno stranko|url=https://www.domovina.je/jure-leben-napovedal-novo-zeleno-stranko/|website=Domovina|date=2021-01-11|accessdate=2021-01-23|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Stranka je bila ustanovljena 8. maja 2021, za njenega prvega in zadnjega predsednika je bil izbran ustanovitelj stranke [[Jure Leben]].<ref name=":4" /> Stranka naj bi kot zelena z okoljskimi ukrepi iskala ravnovesje med industrijskim napredkom in ohranitvijo okolja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jure Leben, podpredsednik pa je postal Gregor Erbežnik. Vodstvo je volilo 119 delegatov.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jure Leben: V politiki je čas za menjavo generacij|url=https://siol.net/novice/slovenija/jure-leben-v-politiki-je-cas-za-menjavo-generacij-551761|website=siol.net|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Stranka v sledečih mesecih ni beležila večje podpore v javnomnenjskih raziskavah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=www.sta.si|accessdate=2022-01-24}}</ref> Januarja 2022 je Leben napovedal umik iz vrha stranke in politike, saj se bo posvetil zasebnemu življenju. === Nastanek Gibanja Svoboda (januar 2022) === 24. januarja 2022 je [[Robert Golob]], takrat še predsednik uprave podjetja GEN-I, napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke v zatonu, preobrazbo le-te in preimenovanje v Gibanje Svoboda.<ref name=":4" /> Kongres je potekal 26. januarja 2022,<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> za predsednika je bil izvoljen Robert Golob, za podpredsednico pa [[Urška Klakočar Zupančič]]. Predsednica sveta stranke je postala [[Mirta Koželj]]. generalni sekretar stranke pa [[Matej Arčon]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so ljudje v najožji ekipi Golobovega Gibanja Svoboda|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61f3947c25fb2/kdo-so-ljudje-v-najozji-ekipi-golobovega-gibanja-svoboda|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}</ref> Da bi se stranka obranila podtaknjenih članov in poskusov sovražnega prevzema stranke je bilo kot predpogoj za včlanitev v stranko določeno jamstvo dveh obstoječih članov stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pogoje postavljajo stranke kandidatom za poslance|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pogoje-postavljajo-stranke-kandidatom-za-poslance/|website=N1|date=2022-02-28|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> z vsemi poslanskimi kandidati pa naj bi Golob predhodno opravil osebni razgovor.<ref>{{Navedi splet|title=Koga snubi Robert Golob|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koga-snubi-robert-golob/|website=N1|date=2022-03-08|accessdate=2022-03-28|language=sl-SI}}</ref> V stranko sta vstopila tudi nepovezana poslanca [[Janja Sluga]] (prej [[SMC]]) in [[Jurij Lep]] (prej [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]).<ref name=":5" /> Golob je po izvolitvi dejal, da so se pripravljeni povezovati s [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]] (kratica KUL), ki je njihov »naravni zaveznik«. 1. februarja se je odzval na skupni sestanek s strankami [[Koalicija ustavnega loka|KUL]].<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Golob po sestanku s KUL-om: Skupen cilj odhod aktualne vlade in spremembe v državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-sestanku-s-kul-om-skupen-cilj-odhod-aktualne-vlade-in-spremembe-v-drzavi/610789|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-01|language=sl}}</ref> 17. februarja sta se sestala predsednika strank Gibanje Svoboda in [[LIDE]]; voditelja strank sta se odločila, da njuni stranki ne bosta oblikovali skupne liste, a da ostaja možnost, da bo na kandidatni listi stranke Gibanje Svoboda nastopil kdo iz stranke Lide.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Zorčič na volitvah ne bosta sodelovala|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-svoboda-in-stranka-lide.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-28}}</ref> [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|alt=Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022|sličica|270x270px|Volilna konvencija Gibanja SVOBODA, marec 2022]] V soboto, 19. marca 2022 je potekala volilna konvencija stranke, na kateri je stranka predstavila svoj program za volitve ter kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Gibanje svoboda bo predstavila svoj program|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-stranke.html|website=24ur.com|accessdate=2022-03-19|language=sl}}</ref> Med njimi so tudi nekatera znana imena, in sicer nekdanji boksar [[Dejan Zavec]], novinarka RTV Slovenija Mojca Šetinc Pašek, župan Tržiča [[Borut Sajovic]], strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani [[Igor Papič]] ter ortoped [[Danijel Bešič Loredan]].<ref>{{Navedi splet|title=V primeru Golobove zmage minister za zdravje Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/stranka-gibanje-svoboda-bo-predstavila-program-in-kandidate-za-volitve/|website=www.delo.si|accessdate=2022-03-28|language=sl-si}}</ref> === Zmaga na volitvah (april 2022) === Svoboda se je na javnomnenjskih raziskavah na vrhu izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko, bližje volitvam pa je nekoliko povedla. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah, 24. aprila 2022]], je stranka zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest, kar je rekordno število poslancev ene stranke v zgodovini Republike Slovenije. Prav tako je Gibanje Svoboda postalo prva stranka, ki je osvojilo več kot 400.000 glasov.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta - [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> Ob konstituiranju državnega zbora, 13. maja 2022, je bila za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]] izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]]. Vodenje poslanske skupine Svoboda je prevzel predsednik stranke Robert Golob in se tudi udeležil posvetovanj pri [[Predsednik Republike Slovenije|predsedniku republike]] o kandidatih za mandatarja. 25. maja 2022 je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Vodenje poslanske skupine je ob tem prevzel [[Borut Sajovic]], za namestnici pa sta bili izbrani [[Tamara Kozlovič]] in [[Tereza Novak]].<ref name=":9" /> === Združitev s SAB in LMŠ (junij 2022) === Po dobljenih volitvah je predsednik vlade [[Robert Golob]] kot posledico sodelovanja s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] za ministra med drugim predlagal predsednika zunajparlamentarnih strank [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]]. Nekaj dni kasneje so razglasili namero o združitvi levosredinskega prostora, s čimer bi se stranki [[Stranka Alenke Bratušek]] (SAB) in [[Lista Marjana Šarca]] (LMŠ) združili z Gibanjem Svoboda zaradi skupnih ciljev ter neuspeha razdrobljenih strank SAB in LMŠ na volitvah. Stranki sta ločeno pripojitev h Gibanju Svoboda izglasovali v mesecu juniju.<ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":12" /> === Državnozborske volitve 2026 === V zadnjih tednih volilne kampanje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami leta 2026]] je glede na meritve javnega mnenja Gibanje Svoboda zaostajalo za vodilno Slovensko demokratsko stranko, v zadnjih dneh pa sta se stranki izenačili. Na volitvah je Svoboda prejela največ glasov med strankami, in sicer 338.102 oz. 28.66 odstotka glasov, kar je manj kot odstotek prednosti pred SDS. Svobodi je pripadlo 29 poslanskih mest, od volitev leta 2022 jih je tako izgubila dvanajst. Vodenje poslanske skupine v [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklicu državnega zbora]] je prevzel [[Borut Sajovic]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so novi vodje poslanskih skupin, ki bodo na kolegijih sogovorniki predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića?|url=https://strogo-zaupno.si/politika/kdo-so-novi-vodje-poslanskih-skupin-ki-bodo-na-kolegijih-sogovorniki-predsednika-drzavnega-zbora-zorana-stevanovica/|website=Strogo Zaupno|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI|first=Vladimir|last=Vodušek}}</ref> [[Robert Golob|Golob]] je na prve uradne pogovore o oblikovanju nove vlade povabil v prvem tednu po volitvah, in sicer stranke, ki jih je označil za demokratične. Slovenska demokratska stranka ni bila povabljena, zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] se vabilu zaradi politik Golobove vlade ni odzval,<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> ostale stranke [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]] so prišle.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Golob je kasneje začel uporabljati tudi termin »vlada narodne enotnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Partnerji so se dogovorili za nadaljnje pogovore, a da mora Svoboda konkretizirati svoje izhodiščne točke. Pripravljala jih je med velikonočnimi prazniki.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-20|language=sl-SI}}</ref> Trojček [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] so vnovič pozvali k sodelovanju v pogovorih, saj da so vse stranke, uvrščene v parlament, dolžne spoštovati voljo volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda trojčku na čelu z NSi vrača žogico: Spoštujte voljo ljudi, izraženo na volitvah|url=https://vecer.com/slovenija/svoboda-trojcku-na-celu-z-nsi-vraca-zogico-spostujte-voljo-ljudi-izrazeno-na-volitvah-10411147|website=Večer|date=2026-04-07|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> 17. aprila je [[Anže Logar]], predsednik stranke Demokrati, sporočil, da zaključujejo koalicijska pogajanja z Robertom Golobom, saj da je delovanje Svobode, ki da je želela v sklenitev dogovora prisiliti [[Poslanska skupina Demokratov|poslance Demokratov]], "Šlo čez meje normalnega političnega dialoga," pri tem pa je Golobovo sestavljanje koalicije primerjal s tistim iz leta 2011, ko je bil mandatar [[Zoran Janković]].<ref>{{Citat|title=Demokrati končujejo pogajanja o koaliciji s Svobodo, v Svobodi trdijo, da vsebinskih pogajanj z njimi sploh ni bilo|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175215011|accessdate=2026-04-20|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-20|language=sl}}</ref> Golobu nato vlade ni uspelo sestaviti, Svoboda, SD in Levica pa so odšle v opozicijo. 16. vlada Republike Slovenije, ki jo vodi Janez Janša, je prisegla 4. junija 2026. 7. julija 2026 je Robert Golob napovedal ustanovitev tako imenovane [[Vlada v senci|vlade v senci]], v kateri bi pod njegovim vodstvom sodelovali tako politični kot nepolitični predstavniki.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v senci za prihodnost Slovenije - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/predsednik/vlada-v-senci-za-prihodnost-slovenije/|website=gibanjesvoboda.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-09|language=en-US}}</ref> Po Golobovih besedah bi v več skupinam ustvarjali predloge ukrepov, ki bi bili alternativni ukrepom četrte Janševe vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal vlado v senci: "Obstaja boljša alternativa od tega, kar spremljamo danes"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-napovedal-vlado-v-senci-obstaja-boljsa-alternativa-od-tega-kar-spremljamo-danes/|website=N1|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Če bi še vedno imeli vlado, bi nam z našimi argumenti uspelo prepričati tudi poveljništvo Nata"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ce-bi-se-vedno-imeli-vlado-bi-nam-z-nasimi-argumenti-uspelo-prepricati-tudi-poveljnistvo-nata/787506|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Delovanje v vladi == ''Glej članek: [[15. vlada Republike Slovenije]]'' 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Istega dne so mediji sporočili, da naj bi sodelavka za stike z javnostjo Gibanja Svoboda postala [[Vesna Vuković]], novinarka in soustanoviteljica portala [[Necenzurirano.si]].<ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Necenzurirano bo tiskovna predstavnica Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/novinarka-necenzurirano-bo-tiskovna-predstavnica-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-08-09|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković zapušča necenzurirano.si, postala naj bi piarovka Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-vukovic-zapusca-necenzurirano-si-postala-naj-bi-piarovka-gibanja-svoboda/636786|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Nekaj dni prej je ''Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine'', ki jo vodi [[Mojca Šetinc Pašek]], na mesto strokovnega sodelavca imenovala tudi [[Tomaž Modic|Tomaža Modica]], novinarja portala [[Necenzurirano.si]]. [[Slovenska demokratska stranka]] je zahtevala njegovo izločitev, saj se preiskava loteva tudi poslovanja na portalu [[Siol.net]], ki je v lasti [[Telekom Slovenije|Telekoma Slovenija]], ki je prav tako del problema, ki ga naslavlja preiskovalna komisija. SDS je dodal tudi, da je portal Necenzurirano.si, kjer je takrat deloval Modic, medij pod okriljem medijskega [[Tajkun|tajkuna]] [[Martin Odlazek|Martina Odlazka]], prav tako je v preteklosti prihajalo do finančnih povezav s podjetjem [[GEN-I]], katerega upravo je dolga leta vodil predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref name=":13">{{Navedi splet|title=SDS zahteva izločitev Modica. Šetinc Pašek: Gre za poskus diskreditacije preiskave.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-izlocitev-modica-setinc-pasek-gre-za-poskus-diskreditacije-preiskave/636646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je odzvala, da želi SDS že pred začetkom dela diskreditirati preiskovalno komisijo.<ref name=":13" /> 26. novembra 2022 se je stranka po treh tednih težav z dostopom odločila, da aplikacije [[Twitter]] ne bo več uporabljala, saj je ne potrebuje.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda ne bo več čivkala na Twitterju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-ne-bo-vec-civkala-na-twitterju/648800|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-26|language=sl}}</ref> === Razhod z ministrom Loredanom === Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]]<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija 2023 potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Mandat mu je uradno prenehal 13. julija, ko se je z njegovim odstopom seznanil državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, vlada imenovala nove državne sekretarje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besicu-loredanu-bo-prenehala-funkcija-vodenje-resorja-zacasno-prevzema-golob.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-07-15}}</ref> Bešič Loredan bi se sicer lahko vrnil v poslanske klopi, saj mu pripada mesto nadomestnega poslanca ministra [[Matej Arčon|Mateja Arčona]].<ref>{{Navedi splet|title=Kam odhaja Danijel Bešič Loredan|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kam-odhaja-danijel-besic-loredan/|website=www.delo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl-si}}</ref> Bešič Loredan [[Državna volilna komisija|Državni volilni komisiji]] na več pozivov ni sporočil, ali bo prevzel poslanski sedež. 8. avgusta je sporočil, da se umika iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec|website=Danijel Bešič Loredan ne bo (nadomestni) poslanec {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan ne bo nadomestni poslanec Gibanja Svoboda|url=https://vecer.com/slovenija/nekdanji-zdravstveni-minister-danijel-besic-loredan-ne-bo-nadomestni-poslanec-gibanja-svoboda-10338061|website=vecer.com|accessdate=2023-08-14|language=sl}}</ref> === Izključitev dveh članov iz stranke === Oktobra 2023 so v javnosti zaokrožile govorice, da naj bi premier Golob pozval predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič k odstopu. Informacije so se izkazale za napačne, je pa svet stranke na seji dne 24. oktobra 2023 iz stranke izključil nekdanjo novinarko [[Mojca Šetinc Pašek|Mojco Šetinc Pašek]] in nekdanjega poslanca LMŠ [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]]. Klakočar Zupančičeva pa je iz osebnih razlogov, povezanih s preobremenjenostjo, stranko obvestila, da odstopa z mesta podpredsednice stranke. Na tej funkciji jo je nadomestila poslanka [[Sara Žibrat]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Mojca Šetinc Pašek se je na izključitev odzvala, da je o njej izvedela iz medijev, a da bo ostala članica [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]].<ref>{{Navedi splet|title=Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/setinc-pasek-tudi-po-izkljucitvi-iz-stranke-ostaja-poslanka-svobode/686082|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-05|language=sl|first=M.|last=Z|date=25. oktober 2023}}</ref> 28. novembra je izstopila tudi iz poslanske skupine in postala samostojna poslanka.<ref>{{navedi novice|title=Mojca Šetinc Pašek: Od danes naprej sem samostojna poslanka|date=2023-11-28|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mojca-setinc-pasek-od-danes-naprej-sem-samostojna-poslanka/689776|work=MMC RTV-SLO}}</ref> === Širše kadrovske spremembe (2024) === Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> == Ideologija in stališča == === Z.DEJ (2021–2022) === Stranka Z.DEJ je kot svoje vrednote navajala demokracijo, strpnost in spoštovanje. V uvodnem govoru je Jure Leben omenil zaprtje Kemisa, [[Eternit Slovenija|Eternita]], Termita, Ekosistemov, ureditev pitne vode v [[Anhovo|Anhovem]], zaprtje [[Premogovnik Velenje|premogovnika Velenje]], zaščito gozdov in razglasitev ekološke krize.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=V politiko se s stranko Z.DEJ vrača Jure Leben: "Dovolj je bilo besed, čas je za zelena dejanja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-politiko-se-s-stranko-z-dej-vraca-jure-leben-dovolj-je-bilo-besed-cas-je-za-zelena-dejanja/579463|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> Uvedli bi tudi davek na sladkane pijače in nereciklirano [[Plastika|plastiko]], trajnostne oblike prometa, decentralizacijo in razogljičenje Slovenije. Slovenija naj bi se bila po njegovih besedah zmožna uvrstiti med 20 globalno najkonkurenčnejših držav kriterija Svetovnega gospodarskega foruma.<ref name=":2" /> Stranka je na [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|referendumu o zakonu o vodah]] sodelovala na strani nasprotnikov spremembe zakona.<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov sprememb zakona o vodah|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-sprememb-zakona-o-vodah/586933|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Z.Dej: Odločanje se spušča na lokalni nivo, kjer investitorji lažje pritiskajo|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/z-dej-odlocanje-se-spusca-na-lokalni-nivo-kjer-investitorji-lazje-pritiskajo/586257|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|title=Seznam prijavljenih organizatorjev referendumske kampanje|date=16. 6. 2021|accessdate=13. 12. 2021|website=Državna volilna komisija.|archive-date=2021-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211213160018/https://www.dvk-rs.si/files/files/Organizatorji-ref.-kampanje---koncno-stanje--.pdf|url-status=dead}}</ref> Kot socialne ukrepe stranka izpostavlja javno dostopno zdravstvo in povečanje števila delavcev, reformo izobraževalnega sistema in digitalizacijo šol.<ref>{{Navedi splet|title=Leben se vrača v politiko: 'Dovolj je bilo besed, zavajanj in umetnih delitev'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/leben-se-vraca-v-politiko-dovolj-je-bilo-besed-zavajanj-in-umetnih-delitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-05-08|language=sl}}</ref> === Gibanje Svoboda (2022–danes) === Ko je stranko prevzel Robert Golob, je svoje delovanje razširila iz primarno zelene agende na področje [[liberalizem|liberalizma]] ter [[socialni liberalizem|socialnega liberalizma]], tj. na položaj [[Politična sredina|sredine]] do [[leva sredina|leve sredine]].{{Navedi vir}} Obsežen program stranke z naslovom ''Zaslužimo si'' je bil objavljen marca 2022.<ref name=":6" /> Še pred njegovo objavo se je Golob glede vojne v Ukrajini izrekel za splošno odprte meje za vse in odstranitev ograje na meji s Hrvaško, za posvečanje zagotavljanju obnovljivih virov energije, približevanju [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]] ter za ponovno vzpostavitev pravne države.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-energetska-politika-ne-sme-vec-temeljiti-na-zemeljskem-plinu.html|title=Golob:Energetska politika ne sme več temeljiti na zemeljskem plinu.|date=2022-03-01|accessdate=2022-03-01|website=24ur.com}}</ref> Program ''Zaslužimo si'' je bil predstavljen na volilni konvenciji marca 2022 v Ljubljani. Glavni stebri programa so zeleni preboj, moderna [[socialna država]] ter svobodna in odprta družba. Med prioritetnimi področji program naslavlja izzive na področju zelenih politik, [[Gospodarstvo Slovenije|gospodarstva]] in [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstva]]. V programu je pomemben del namenjen tudi okrepitvi institutov pravne države, ter povrnitve zaupanja vanjo. Program obljublja bistveno povečanje rabe obnovljivih virov energije, cenovno dostopno energijo in zmanjšanje odvisnosti od zemeljskega plina ter sistemski pristop do rešitev krožnega gospodarstva, na ta način naj bi Slovenija dosegla varno energetsko prihodnost in opustila rabo fosilnih goriv. V sklopu podjetništva program naslavlja tudi razvoj tehnoloških parkov za preprost začetek podjetniškega delovanja, večjo privlačnost vlaganj v razvoj digitalnih in zelenih zagonskih podjetij, spodbuja naložbe v tehnologije prihodnosti in naslavlja sofinanciranje ciljno usmerjenih programov zelenega prehoda podjetij z namenom zniževanja njihovega [[Ogljični odtis|ogljičnega odtisa]]. Na področju zdravstva program predvideva kratkoročno rešitev v obliki interventnega zakona, v okviru tega pa takojšnje skrajšanje čakalnih dob, debirokratizacijo in digitalizacijo zdravstvenih storitev, nadzor nad plačili javnih storitev, nadalje pa program obljublja dolgoročno rešitev v obliki sodobnega zakona o zdravstvenem sistemu.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda s programom za zeleni preboj, moderno socialno državo ter svobodno in odprto družbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-s-programom-za-zeleni-preboj-moderno-socialno-drzavo-ter-svobodno-in-odprto-druzbo/616324|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-05|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 410.769 | 34,45 | {{Steady}} | {{Composition bar|41|90|hex=#005DA4}} | {{Steady}} | 1. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 338.102 | 28,66 | {{decrease}} 5,79 | {{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} | {{decrease}} 12 | 1. | {{no|Opozicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === [[Slika:Posvet Za boljšo prihodnost živali - 16.1.2023 - Urška Klakočar Zupančič (cropped).jpg|sličica|160x160_pik|[[Urška Klakočar Zupančič]], predsednica državnega zbora]]{{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka se je prvič udeležila državnozborskih volitev aprila 2022. Raziskave javnega mnenja so napovedovale stranki boj za prvo mesto s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko.]]<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat na vrhu: Svobodnjaki prvič prehiteli SDS|url=https://siol.net/novice/volitve-2022/preobrat-na-vrhu-svoboda-prvic-prehitela-sds-577459|website=siol.net|accessdate=2022-04-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: teden dni pred volitvami kaže na zmago Goloba, parlamentarni prag bi prestopilo osem strank|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/anketa-teden-dni-pred-volitvami-kaze-na-zmago-goloba-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-osem-strank-959942|website=Revija Reporter|accessdate=2022-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/gibanje-svoboda-vodi-a-na-volitvah-mogoca-presenec|title=Gibanje Svoboda vodi, a na volitvah mogoča presenečenja|date=9.4.2022|accessdate=17.4.2022|website=Primorske novice}}</ref> Na volitvah v nedeljo, 24. aprila 2022 je stranka zmagala s 34,45 % oz. 410.769 glasovi, s čimer je dobila 41 od 88 mandatov v parlamentu, ter možnost tvorbe koalicije s partnericama [[Socialni demokrati|SD]] s 7 mandati, ter [[Levica (politična stranka)|Levico]] s 5 mandati. Dosežen je bil cilj premagati drugouvrščeno [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], ki je dobila 23,52 % glasov. [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] se je konstituiral 13. maja 2022. Za predsednico [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je bila izvoljena podpredsednica stranke Gibanje svoboda [[Urška Klakočar Zupančič]]. Izvoljeni poslanci so postali del [[Poslanska skupina Svoboda|Poslanske skupina Svoboda]]. === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na svoje druge državnozborske volitve podajala s sloganom ''Slovenija naprej!'', s katerim je poudarjala nadaljevanje projektov vlade v željenem drugem mandatu.<ref>{{Navedi splet|title=V tem mandatu smo si postavili jasne cilje, ki oblikujejo tudi naš pogled naprej - Gibanje Svoboda|url=https://gibanjesvoboda.si/iz-medijev/v-tem-mandatu-smo-si-postavili-jasne-cilje-ki-oblikujejo-tudi-nas-pogled-naprej/|website=gibanjesvoboda.si|date=2025-10-06|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Premier Golob: "Nikoli nismo obljubili, da bomo hišo dokončali v štirih letih"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-nikoli-nismo-obljubili-da-bomo-hiso-dokoncali-v-stirih-letih/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Raziskave javnega mnenja so ji napovedovale drugo mesto, za Slovensko demokratsko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=SDS in Svoboda ostajata osrednja akterja političnega prostora|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-in-svoboda-ostajata-osrednja-akterja-politicnega-prostora-682746|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Gibanje Svoboda in Levica izboljšali rezultat, na vrhu ostaja SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-gibanje-svoboda-in-levica-izboljsali-rezultat-na-vrhu-ostaja-sds/773490|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Desnica bi lahko sestavila novo vlado|url=https://www.mladina.si/246502/mladinina-anketa-desnica-bi-lahko-sestavila-novo-vlado/|website=Mladina.si|accessdate=2026-02-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Parlamentarni prag bi prestopilo sedem strank, vlado bo težko sestaviti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-parlamentarni-prag-bi-prestopilo-sedem-strank-vlado-bo-tezko-sestaviti/770512|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Svet stranke je končno kandidatno listo in volilni program potrdil na seji dne 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda potrdilo kandidatno listo, a imen še ne razkriva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-potrdilo-kandidatno-listo-a-imen-se-ne-razkriva/773292|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dva dni kasneje so kandidate predstavili na volilni konvenciji; na listo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, pa tudi nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon]] (Nova Gorica II), [[Mateja Čalušić]] (Koper II), [[Ksenija Klampfer]] (Slovenske Konjice), [[Valentina Prevolnik Rupel]] (Radlje), [[Vinko Logaj]] (Litija), [[Borut Sajovic]] (Tržič), [[Alenka Bratušek]] (Jesenice in Kranj II) ter [[Klemen Boštjančič]] (Novo mesto II in Krško), pet ministrov iz vrst Svobode, Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko, pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Generalni sekretar stranke Matej Grah se je za mandat poslanca potegoval okraju Murska Sobota III, vodja podmladka Nika Podakar pa v Kranj III.<ref name=":18" /> Delo vlade je Golob v nagovoru na konvenciji ponazoril s prenavljanjem »hiše« in ob tem dejal, da »nikoli niso obljubili, da bodo hišo dokončali v štirih letih«, a da kljub temu v njej živijo »bolj zadovoljni in bolj srečni ljudje.«<ref name=":17" /> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 149.200 | 22,11 | {{steady}} | {{Composition bar|2|9|hex=#005DA4}} | {{steady}} | 2. |- |} === Volitve v Evropski parlament 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Na seji sveta so v stranki Svoboda konec marca 2024 potrdili 7 kandidatov za evropske volitve. To so bili: Aleksander Merlo, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Maša Kociper, Matej Grah, Tamara Vonta in Uroš Brežan.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še ni potrdilo kandidatne liste za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ni-potrdilo-kandidatne-liste-za-evropske-volitve/703095|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-04|language=sl}}</ref> Kljub temu, da je bil prvotno med najverjetnejšimi kandidati tudi Klemen Grošelj, je ta 3. aprila umaknil svoje soglasje h kandidaturi, neuradno zaradi njegovega mesta na repu liste. Kmalu je napovedal tudi izstop iz stranke in pristopil k [[Zeleni Slovenije|Zelenim Slovenije]], ki so ga izbrali za nosilca svoje liste.<ref>{{Navedi splet|title=Grošelj ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Marta Kos zavrnila ponudbo stranke.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/groselj-ne-bo-kandidiral-na-listi-gibanja-svoboda-marta-kos-zavrnila-ponudbo-stranke/703800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije želijo nastopiti na evropskih volitvah s Klemnom Grošljem kot nosilcem liste|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/zeleni-slovenije-zelijo-nastopiti-na-evropskih-volitvah-s-klemnom-grosljem-kot-nosilcem-liste/707255|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Stranka je za mesto na listi kontaktirala predsednico DZ [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], ki se za to ni odločila iz osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj priljubljene članice Svobode na letošnjih volitvah ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/najbolj-priljubljene-clanice-svobode-na-letosnjih-volitvah-sploh-ne-bo|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Ponudbo so naslovili tudi na nekdanjo podpredsednico stranke in veleposlanico RS v Švici ter Nemčiji [[Marta Kos|Marto Kos]], ki je nastop na listi prav tako zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Klemen Grošelj umaknil kandidaturo, ponudbo zavrnila tudi Marta Kos|url=https://siol.net/novice/slovenija/klemen-groselj-umaknil-kandidaturo-630737|website=siol.net|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na Festivalu Svobode na Zbiljah, dne 6. aprila, so predstavili celotno kandidatno listo. Poleg že izbranih kandidatov so na listo uvrstili še poslanko [[Janja Sluga|Janjo Sluga]], ministra za obrambo [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] in državnega sekretarja [[Vojko Volk|Vojka Volka]]. Predstavili so tudi kandidata za evropskega komisarja, Tomaža Vesela, nekdanjega predsednika računskega sodišča ter predvidenega nosilca, [[Aleksander Merlo|Aleksandra Merla]].<ref>{{Navedi splet|title=Nosilec liste Svobode naj bi bil Merlo, na njej tudi Janja Sluga in Marjan Šarec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-v-zbiljah-razkril-imena-kandidatov-za-evropske-poslance/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Kljub skorajšnji potrditvi za nosilca liste je nazadnje stranka iz nenada sporočila, da bo nosilka liste [[Irena Joveva]], Merla pa naj bi o tem obvestili na večer seje sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Zakaj Svoboda na vrhu liste ni več videla Merla: Vedeli so, s kom imajo opravka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-svoboda-na-vrhu-liste-ni-vec-videla-merla-vedeli-so-s-kom-imajo-opravka/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> Na seji so potrdili tudi zaporedne številke ostalih kandidatov liste, Aleksander Merlo pa je bil iz liste odstranjen, po lastnih navedbah iz osebnih razlogov. Namesto njega je bil na četrto mesto uvrščen [[Jure Leben]], Merlo pa je sprejel povabila Klemna Grošlja in se pridružil listi Zelenih Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda potrdila kandidate za evropske poslance, na vrhu liste Irena Joveva|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/svoboda-potrdila-kandidate-za-evropske-poslance-na-vrhu-liste-irena-joveva/705922|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Še drugi Golobov nesojeni kandidat pristal na listi Zelenih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-drugi-golobov-nesojeni-kandidat-pristal-na-listi-zelenih/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> # '''[[Irena Joveva]]''' # [[Matej Grah]] # [[Janja Sluga]] # [[Jure Leben]] # [[Tamara Vonta]] # '''[[Marjan Šarec]]''' # [[Maša Kociper]] # [[Vojko Volk]] # [[Uroš Brežan]]. Na volitvah 9. junija je stranka zasedla drugo mesto, dobila je 22,11 % glasov in si s tem priborila dva mandata v Evropskem parlamentu. S preferenčnimi glasovi sta bila izvoljena sta bila dotedanja evroposlanka [[Irena Joveva]] in obrambni minister [[Marjan Šarec]].<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Predsedniške volitve 2022 === [[Slika:Solvita Āboltiņa tiekas ar Slovēnijas vēstnieci (cropped).jpg|sličica|[[Marta Kos]] je bila kandidatka stranke za predsednico države. Kandidaturo je umaknila iz osebnih razlogov. Istega leta je najprej odstopila kot podpredsednica stranke, nato pa izstopila iz stranke. Leta 2024 je na predlog koalicije postaja komisarka Slovenije v Evropski komisiji. ]] ''Glej tudi: [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022]]'' 28. junija 2022 je Marta Kos ob podpori stranke uradno napovedala kandidaturo za predsednico države,<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/marta-kos-o-kandidaturi-za-predsednico-drzave/|website=www.delo.si|accessdate=2022-07-03|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu|url=https://siol.net/novice/slovenija/marta-kos-osupnila-ob-golobovih-besedah-o-kucanu-582712|website=siol.net|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref>vendar jo je konec avgusta iz osebnih razlogov prekinila.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopa od kandidature|url=https://n1info.si/novice/slovenija/marta-kos-odstopa-od-kandidature/|website=N1|date=2022-08-30|accessdate=2022-09-13|language=sl-SI}}</ref>13. septembra 2022 je odstopila iz podpredsedniškega mesta Gibanja Svoboda in za razlog navedla nove usmeritve v življenju po odstopu od predsedniške kandidature.<ref>{{Navedi splet|title=Marta Kos odstopila kot podpredsednica Gibanja Svoboda|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/marta-kos-odstopila-kot-podpredsednica-gibanja-svoboda/640310|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> Stranka je nato 21. septembra 2022 sporočila, da bo za predsednika republike podprla evropskega poslanca iz SD [[Milan Brglez|Milana Brgleza]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez bo skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milan-brglez-bo-predsedniski-kandidat-sd-in-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-09-22|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/milan-brglez-bo-skupni-kandidat-gibanja-svoboda-in-sd.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-10-01}}</ref> Gibanje Svoboda je ob tem zahtevalo, da Brglez odstopi iz vodstvenih funkcij v SD.<ref>{{Navedi splet|title=Brglezu se nasmiha tudi podpora Svobode. Kako se bo odločila Levica?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/brglezu-se-nasmiha-tudi-podpora-svobode-kako-se-bo-odlocila-levica/|website=N1|date=2022-09-20|accessdate=2022-10-01|language=sl-SI}}</ref> === Lokalne volitve 2022 === 11. julija 2022 je Golob sporočil, da na mestu [[Župan Ljubljane|župana Ljubljana]] v novem mandatu vidi tedanjega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Golob: Sam vidim župana Jankovića kot tistega, ki je najprimernejši, da nadaljuje še en mandat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sam-vidim-zupana-jankovica-kot-tistega-ki-je-najprimernejsi-da-nadaljuje-se-en-mandat/636949|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> Uradno ga je podprl 11. avgusta 2022.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Golob za župana javno podprl Jankovića|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-zupana-javno-podprl-jankovica/|website=www.delo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl-si}}</ref><ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob za župana Ljubljane podpira Jankovića, odločitev mora potrditi še svet stranke|url=https://www.domovina.je/golob-za-zupana-ljubljane-podpira-jankovica-odlocitev-mora-potrditi-se-svet-stranke/|website=Domovina|date=2022-08-11|accessdate=2022-09-09|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> == Kontroverze == === Podpora Zorana Jankovića === Na predvolilnem kongresu Gibanja Svoboda je delegate kot častni gost pozdravil in nagovoril tudi župan [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] [[Zoran Janković]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=N1 SOOČENJE: Se Golobovi zaradi afere farmacevtka distancirajo od Jankovića?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ali-se-gibanje-svoboda-zaradi-afere-farmacevtka-distancira-od-jankovica/|website=N1|date=2022-03-29|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref> Dogodek je potekal v dneh, ko je v javnost prišlo policijski zapisnik izjave farmacevtke, ki je bila domnevna žrtev spolnega nasilja, ko je Janković njeno službo pogojeval s spolnimi uslugami. V Gibanju Svoboda so se odzvali, da je bil Zoran Janković povabljen župan mesta Ljubljana, kjer je potekal kongres.<ref name=":0" /> Robert Golob je bil sicer tudi med podpredsedniki Jankovićeve stranke [[Pozitivna Slovenija]]. Zoran Janković je kasneje Golobu izrazil tudi podporo na volitvah in mu javno čestital po zmagi.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=(FOTO) Kdo vse je bil na Golobovem nedeljskem plesu v Cvetličarni - www.finance.si|url=https://www.finance.si/8999372/(FOTO)-Kdo-vse-je-bil-na-Golobovem-nedeljskem-plesu-v-Cvetlicarni|website=www.finance.si|accessdate=2022-05-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gibanju Svoboda čestital tudi ljubljanski župan|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/gibanju-svoboda-cestital-tudi-ljubljanski-zupan/|website=Metropolitan.si|date=2022-04-24|accessdate=2022-05-03|language=en}}</ref> Napovedal je tudi, da bo Golob vlado vodil dva mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.dnevnik.si/1042987871|website=Dnevnik|accessdate=2022-05-03}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Ljubljanski župan Zoran Janković za Goloba napovedal, da bo vladal dva mandata|url=https://www.sta.si/3029984/ljubljanski-zupan-zoran-jankovic-za-goloba-napovedal-da-bo-vladal-dva-mandata|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-03}}</ref> Na zabavi ob zmagi Gibanja Svoboda sta bila opažena tudi Jankovićev sin [[Jure Janković]] in nekdanji poslanec [[Ciril Pucko]].<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Ciril Pucko na zabavi Gibanja Svoboda|url=https://siol.net/novice/slovenija/ciril-pucko-na-zabavi-gibanja-svoboda-578106|website=siol.net|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Robert_Golob_in_Gordan_Jandroković_(6._9._2023)_(cropped).jpg|alt=Robert Golob, predsednik stranke|sličica|232x232px|Robert Golob, predsednik stranke]] === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Robert Golob]] * '''Podpredsedniki:''' [[Sara Žibrat]], [[Matej Arčon]], [[Klemen Boštjančič]] * '''Generalni sekretar:''' [[Matej Arčon]] * '''Predsednica sveta stranke:''' [[Nataša Avšič Bogovič]] === Izvršni svet === Sestavljajo ga: [[Robert Golob]], Sara Žibrat, [[Klemen Boštjančič]], [[Matej Arčon]], Nataša Avšič Bogovič, Gregor Šubic, Rok Marolt, Matej Grah. === Svet stranke === Sestavljajo ga: * '''člani Izvršnega odbora''', * '''na kongresu izvoljeni člani Sveta (do 20):''' Mirta Koželj, Sanja Ajanović Hovnik, Damjan Dragman, Gregor Erbežnik, Jana Jerman, Mojca Kert, Jurij Kočar, Daška Levstik, Sandra Pahić, Simona Pirnat Skeledžija, Gorazd Plevnik, Maksimilijana Polak, Peter Premk, Andrej Ribič in Nataša Sax * '''Vsi poslanci Gibanja Svoboda v Državnem zboru in ministri iz kvote Gibanja Svoboda'''<ref>{{Navedi splet|title=Svet in izvršni odbor stranke|url=https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2022-09-13|language=en-US|archive-date=2022-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220914105413/https://gibanjesvoboda.si/svet-izvrsni-odbor/|url-status=dead}}</ref> == Seznam predsednikov == * [[Jure Leben]] ('''Z.DEJ'''); 8. maj 2021 – 26. januar 2022 * [[Robert Golob]] ('''Gibanje Svoboda'''); 26. januar 2022 – danes == Vidnejši člani stranke == [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197540976).jpg|sličica|[[Danijel Bešič Loredan]] (desno) je opravljal funkcijo ministra za zdravje. Svoj resor je po besedah Roberta Goloba moral zapustiti zaradi razhajanj v pogledih na javno zdravstvo.]] * [[Robert Golob]], predsednik stranke * [[Urška Klakočar Zupančič]], pravnica, nekdanja sodnica, pisateljica in nekdanja podpredsednica stranke * [[Vesna Vuković]], generalna sekretarka stranke * [[Sara Žibrat]], podpredsednica stranke * [[Matej Arčon]], prvi generalni sekretar stranke * [[Mirta Koželj]], predsednica sveta stranke * [[Alenka Bratušek]], političarka, nekdanja ministrica in predsednica vlade * [[Marjan Šarec]], komik, politik, nekdanji župan in predsednik vlade * [[Dejan Zavec]], nekdanji boksar in poslanec * [[Borut Sajovic]], župan Tržiča * [[Uroš Brežan]], župan Tolmina * [[Bojan Čebela]], župan Borovnice[[Slika:Borut Sajovic 02.jpg|sličica|Borut Sajovic, obrambni minister, nekdanji tržiški župan in vodja poslanske skupine]] * [[Dimitrij Zadel]], nekdanji predsednik uprave Luke Koper * [[Danijel Bešič Loredan]], ortoped in borec proti korupciji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/znani-slovenski-zdravnik-razkril-kdo-od-politikov-ga-je-hotel-utisati-za-vsako-ceno/|title=Znani slovenski zdravnik razkril, kdo od politikov ga je hotel utišati za vsako ceno|date=17.1.2022|accessdate=5.4.2022}}</ref> * [[Igor Papič]], elektroinženir, rektor [[Univerza v Ljubljani|UL]] 2017–2021 * [[Alenka Sivka]], novinarka * [[Mirjam Bon Klanjšček]], poslanka * [[Janja Sluga]], poslanka 2014–danes * [[Gašper Ovnik]], košarkar * [[Darko Krajnc]], politik == Nekdanji vidni člani == * [[Marta Kos]], veleposlanica, pisateljica, novinarka in nekdanja podpredsednica stranke (izstopila 12. decembra 2022) * [[Mojca Pašek Šetinc]], novinarka (izključena 24. oktobra 2023). == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2}} {{Slovenske_politične_stranke}} [[Kategorija:Gibanje Svoboda| ]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] kl78zf17imnii1ehpjrn8obv5ciwewq 10 500367 6708959 6082575 2026-07-09T16:51:16Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Google maps]] na [[Predloga:Navedi Google zemljevide]] 6082575 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{Cite map |author-link = {{#ifeq: {{{link}}}|no| | Google }} |date = {{{date|{{{access-date|{{{accessdate|}}}}}}}}}{{{letter|}}} |map = {{#if:{{{title|}}}|{{{title}}}|{{BASEPAGENAME}}}} |map-url = {{{url|}}} |title = {{#ifeq: {{{link}}}|no|Google Maps|[[Google Maps]]}} |publisher = Google |access-date = {{{access-date|{{{accessdate|}}}}}} |mode = {{{mode|}}} |ref = {{{ref|}}} }}<span class="error">{{#if:{{{url|}}}||&#32;No URL entered.}}</span></includeonly><noinclude>{{Documentation}}</noinclude> 6uucxgomio3v9phse6xt6a34ap3do2a 10 500368 6708961 5522077 2026-07-09T16:51:16Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Google maps/dok]] na [[Predloga:Navedi Google zemljevide/dok]] 5522077 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{cs1 wrapper|type=source|base=Cite map}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> This template is used for referencing maps published by [[Google|Google, Inc.]] through their [[Google Maps]] service. This template can also be set to emulate [[Help:Citation Style 2|Citation Style 2]] (CS2) style. Note that unlike paper maps, Google offers dynamic sizing at variable scales. Major citation style guides omit a map scale in that situation so this template does not render any scale output. == Usage == <code><nowiki>{{Google maps|url= |title= |access-date=</nowiki>{{#time: j F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> === Parameters === * '''url''' – the URL for the map in question * '''title''' – a "subtitle" for the map. The link text will appear as "<title>" if "title" is used; otherwise, it will be the page name. * '''access-date''' – the full retrieval date. * '''link''' – set to "no" to unlink the publisher. *'''mode''' – set to "cs2" to use [[Help:Citation Style 2|CS2]] output (lower case only) *'''ref''': for Harvard-style referencing, if necessary **'''letter''': a letter to append to a date or year for Harvard-style referencing, if necessary === Examples === Normal usage with automatic inclusion of page title (i.e. "{{BASEPAGENAME}}", which is taken from the template's full page title "{{FULLPAGENAME}}"): * <code><nowiki>{{Google maps |url= http://maps.google.com/maps?hl=en&q=from:+E%20Market%20St/RT-308%20@41.926860,%20-73.912580+to:+RT-308%20@41.970313,%20-73.821096 |access-date= </nowiki>{{#time: j F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> generates this: * {{Google maps |url= http://maps.google.com/maps?hl=en&q=from:+E%20Market%20St/RT-308%20@41.926860,%20-73.912580+to:+RT-308%20@41.970313,%20-73.821096 |access-date= {{date}}}} Using the optional "title" parameter: * <code><nowiki>{{Google maps |url= http://maps.google.com/maps?hl=en&q=from:+E%20Market%20St/RT-308%20@41.926860,%20-73.912580+to:+RT-308%20@41.970313,%20-73.821096 |title= Driving directions to RT-308 |access-date= </nowiki>{{#time: j F Y}}<nowiki>}}</nowiki></code> generates this: * {{Google maps |url= http://maps.google.com/maps?hl=en&q=from:+E%20Market%20St/RT-308%20@41.926860,%20-73.912580+to:+RT-308%20@41.970313,%20-73.821096 |title= Driving directions to RT-308 |access-date= {{date}}}} == See also == *{{tl|Bing maps}}, the counterpart to this template for [[Bing Maps]] *{{tl|Mapquest}}, the counterpart to this template for [[MapQuest]] *{{tl|Cite map}}, generic <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Predloge za Slog Navajanja 1 iz specifičnih virov]] }}</includeonly> rxefwdi3h6hri3y9uq8sxav12p3v7r3 0 500797 6708839 6612335 2026-07-09T13:00:37Z ~2026-38433-26 262557 /* Melodije morja in sonca */ 6708839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Balladero | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | alias = | origin = [[Cankova]] | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | genre = {{hlist|pop|rock|blues}} | instrument = {{hlist|klavir|bobni}} | years_active = 2000.–danes | label = Club2 Records | associated_acts = [[Psycho-Path]] | website = <!-- Wikidata --> <!-- {{URL|example.com}} --> | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Balladero''' (pravo ime '''Dominik Bagola'''), [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]], * [[2. oktober]] [[1981]], [[Murska Sobota]]<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/dominik-bagola-razmisljal-kako-ne-postati-tak-kot-drugi-244992 |title=Dominik Bagola: razmišljal, kako ne postati tak kot drugi |accessdate=2. 6. 2021 |date=26. 11. 2012 |format= |work= }}</ref> ==Glasbena pot== Klavir je začel igrati pri sedmih letih, bobne pa pri trinajstih. Kot bobnar se je najprej kalil v bendih Tribelectric, ConFusion in Soundtrade, v katerih je igral tudi njegov brat [[Aljoša Bagola|Aljoša]].<ref name="govorise">{{navedi splet |url=https://govorise.metropolitan.si/intervju/brata-bagola-vse-se-zacne-in-konca-pri-nasi-ostariji/ |title=Brata Bagola: Vse se začne in konča pri naši ‘oštariji’ |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 3. 2013 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2016 |title=Intervju: Dominik Bagola Balladero |journal=Provinca |volume= |issue=3 |pages=34-43 |publisher= |doi= |url=https://www.volosov-hram.si/wp-content/uploads/2018/07/PROVINCA-%C5%A0TEVILKA-3.pdf |accessdate=2. 6. 2021 }}</ref> Leta 2005 se je pridružil zasedbi [[Psycho-Path]], v kateri je nadomestil bobnarja Mateja Šavla.<ref>{{navedi splet |url=https://rockonnet.com/2005/12/psycho-path-v-orto-baru-1/ |title=Psycho-Path v Orto baru |accessdate=2. 6. 2021 |date=9. 12. 2005 |format= |work= |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602221608/https://rockonnet.com/2005/12/psycho-path-v-orto-baru-1/ |url-status=dead }}</ref> Z njimi je ostal do upokojitve skupine leta 2009. Sodeloval je pri snemanju njihovega zadnjega albuma ''[[The Ass​-​Soul of Psycho​-​Path|The Ass-Soul of Psycho-Path]]'' (2008), na katerem je izšla tudi skladba »Cookie Jar«, pri kateri je odigral klavir. Po koncu Psycho-Path se je podal na samostojno pot klavirskega kantavtorja. Svoj prvi solo album ''Club Deuce'' je izdal leta 2012. Pri njem je sodeloval z ameriškim producentom Bobbyjem MacIntyrejem, ki je bil tudi producent zadnje plošče Psycho-Path; snemal ga je v njegovem studiu v [[Miami|Miamiju]].<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2012/04/na-sceni-balladero-club-deuce/ |title=Na sceni: Balladero – Club Deuce |accessdate=2. 6. 2021 |date=10. 4. 2012 |format= |work= }}</ref> Z albuma sta kot singla izšli pesmi »Če bi« (2012), ki jo je odpel v duetu z [[Jadranka Juras|Jadranko Juras]], in »I Guess« (2013), s katero se je uvrstil v polfinale mednarodnega tekmovanja v pisanju pesmi, imenovanega preprosto International Songwriting Competition (ISC).<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/glasba/balladero-na-turneji-369041 |title=Balladero na turneji |accessdate=2. 6. 2021 |date=6. 1. 2014 |format= |work= }}</ref><ref name="govorise"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=TExg7kSZa_Y |title=Balladero Promo 2013 |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 5. 2013 |format= |work= }}</ref> Po štirih letih je sledila druga plošča ''Perfect You'' (2016). Nastala je pod produkcijsko taktirko Uweja Bosserta, kitarista nemške zasedbe Reamonn, posneta pa je bila v münchenskem studiu Achtung Music.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/odzven/otrok-devetdesetih-prisega-na-zgoscenko |title=Otrok devetdesetih prisega na zgoščenko |accessdate=2. 6. 2021 |date=25. 8. 2015 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/glasba/album-tedna-balladero-perfect-you.html |title=Album tedna: Balladero, Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 9. 2016 |format= |work=Delo }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.sigic.si/balladero-predstavil-novi-album.html |title=Balladero predstavil novi album |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 3. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2016/04/na-sceni-50/ |title=Balladero – Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=12. 4. 2016 |format= |work= }}</ref> Izid albuma so napovedali »Zlati časi«, ki so bili najbolj predvajana skladba na [[Val 202|Valu 202]] v letu 2016.<ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |title=Zlati časi za Balladera! |accessdate=2. 6. 2021 |date=9. 1. 2017 |format= |work= |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602214847/https://val202.rtvslo.si/2017/01/zlati-casi-za-balladera/ |url-status=dead }}</ref> Oba albuma sta izšla v samozaložbi (Club2 Records) in na obeh prevladujejo angleška besedila; prvi je bil bolj klavirski in baladen, drugi pa bolj bendovski. Po krajšem diskografskem premoru je maja 2019 predstavil novo pesem »Še živim«, pri kateri se mu je zopet pridružila Jadranka Juras in ki je postala [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na Valu 202.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=gpcMnwka6ps |title=RADIOaktivno: Balladero – Še živim (feat. Jadranka Juras) (04.06.2019) |accessdate=2. 6. 2021 |date= |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2019/05/glasbeno-jutro-15/ |title=Balladero predstavlja Še živim |accessdate=2. 6. 2021 |date=29. 5. 2019 |format= |work= }}</ref> Nato je nanizal single »Ponesi me« (2019/2020), ki je bil predelava skladbe »This Grace« z albuma ''Perfect You'', »Drugačen svet« (2020), pri katerem je, tako kot pri »Ponesi me«, za produkcijo poskrbel [[Žan Serčič]], in »Najina« (2021). Maja 2021 je gostoval v [[Izštekani|Izštekanih]], septembra pa je z »Marelicami« nastopil na [[Popevka 2021|Popevki]]. Te so kot singel (v studijski različici) izšle junija 2022. == Zasebno == Njegov starejši brat je avtor in kreativni direktor [[Aljoša Bagola]]. Ima še sestro Urško, ki je prevzela gostilno staršev na Goričkem.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/67ab4fc3b8fdb/dominik-bagola-brat-aljosa-bagola-balladero|title=Ste vedeli, mlajši brat katerega znanega Slovenca je Dominik Bagola?|date=11. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2025|website=www.njena.svet24.si}}</ref> Zaročen je z arhitektko Eriko Mohorič.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/dominik-bagola-zarocila-sva-se-spontano-po-koncertu-boba-dylana.html|title=Dominik Bagola: Zaročila sva se spontano, po koncertu Boba Dylana|date=12. 2. 2025|accessdate=15. 2. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> ==Diskografija== ===Albumi=== * 2012: ''Club Deuce'' * 2016: ''Perfect You'' * 2023: ''Neon srce'' ===Singli=== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | 2012 || Če bi <small>(ft. [[Jadranka Juras]])</small> || rowspan=2|''Club Deuce'' |- | 2013 || I Guess |- | 2016 || Zlati časi || ''Perfect You'' |- | rowspan=2|2019 || Še živim <small>(ft. Jadranka Juras)</small> || rowspan=8 style="text-align:center"|''Neon srce'' |- | Ponesi me{{efn|»Ponesi me« je na pretočnih platformah izšla januarja (Spotify, iTunes) oz. novembra 2019 (Amazon, Deezer), a se jo je kot singel začelo promovirati ob objavi videospota januarja 2020.}} |- | 2020 || Drugačen svet |- | rowspan=2|2021 || Najina |- | Potujem |- | rowspan=2|2022 || Marelice |- | Toplo |- | 2023 || Verjet |} {{seznam opomb}} ;Kot gostujoči izvajalec * 2018: Le spomin je tu ostal – Robert Jukič ft. [[Katja Šulc]] & Balladero == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Slovenska popevka]] === * [[Popevka 2021|2021]]: ''Marelice'' <small>(Dominik Bagola/Aljoša Bagola, Dominik Bagola/Anže Vrabec)</small> - 8. mesto === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Kantina'' <small>(Dominik Bagola/Dominik Bagola/Dominik Bagola)</small> - posebna nagrada MMS bodočnost, 13. mesto <small>(1 točka)</small> * [[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Za naju'' <small>(Dominik Bagola − Balladero/Dominik Bagola − Balladero/Krešimir Tomec)</small> - 11. mesto <small>(8 točk)</small> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.pomurec.com/vsebina/7368/Dominik_Bagola_-_cankovski_glasbenik__ki_je_dobil_svojega_prvega_ |title=Dominik Bagola - cankovski glasbenik, ki je dobil svojega prvega "otroka" |accessdate=2. 6. 2021 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.citylife.si/lifestyle/intervju-aljosa-in-dominik-bagola |title=INTERVJU: ALJOŠA IN DOMINIK BAGOLA |accessdate=2. 6. 2021 |date=3. 2. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/ocenjujemo/poslusamo-balladero-perfect-you/388407 |title=Poslušamo: Balladero - Perfect You |accessdate=2. 6. 2021 |date=16. 3. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/balladero-popolnost-je-da-si-to-kar-si-da-ustvarjas-kar-cutis-brez-fejkanja.html |title=Balladero: Popolnost je, da si to, kar si, in da ustvarjaš, kar čutiš |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 4. 2016 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/ustvarjam-glasbo-ki-se-ji-nikamor-ne-mudi/514384 |title=»Ustvarjam glasbo, ki se ji nikamor ne mudi.« |accessdate=2. 6. 2021 |date=15. 2. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://ljubljanainfo.com/novica/scena/fotogalerija-dominik-balladero-bagola-skozi-osebni-foto-arhiv/93962 |title=Dominik "Balladero" Bagola skozi osebni foto arhiv |accessdate=2. 6. 2021 |date=6. 1. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/plezam-po-poti-novega-albuma/578377 |title="Plezam po poti novega albuma …" |accessdate=2. 6. 2021 |date=29. 4. 2021 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/2021/05/izstekani-balladero/ |title=Izštekani Balladero |accessdate=2. 6. 2021 |date=10. 5. 2021 |format= |work= }} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] ob5o600jwnruidxsxextrnvzd48f9oz 0 502889 6709157 6345567 2026-07-10T09:45:12Z VidicK01 193275 posodobitev 6709157 wikitext text/x-wiki ''Za stranko glej: [[Evropska ljudska stranka]]''{{Infobox European Parliament group||formalname=European People's Party Group|meps={{Composition bar|184|720|#1E90FF}}|chairs=[[Manfred Weber]]<ref>{{navedi splet|url=http://euobserver.com/tickers/124493|title=Weber elected new EPP leader|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606180749/http://euobserver.com/tickers/124493|archive-date=6 June 2014}}</ref>|position=[[desna sredina]]<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-47454408|title=Hungary's Orban faces exclusion from EU centre-right group|date=5 March 2019|work=[[BBC News]]|access-date=27 October 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-eu-election-idUSKCN1RA0VB|title=Centre-right to top European Parliament vote, edging out nationalists: poll|last=de Carbonnel|first=Alissa|date=29 March 2019|work=[[Reuters]]|access-date=27 October 2019}}</ref>|ideology=[[krščanska demokracija]]<ref name=":0"/><ref name="Slomp2011"/><br />[[konservatizem]]<ref name="Slomp2011">{{navedi knjigo|first=Hans|last=Slomp|date=26 September 2011|title=Europe, A Political Profile: An American Companion to European Politics|publisher=ABC-CLIO|page=245|url=https://books.google.com/books?id=LmfAPmwE6YYC&pg=PA245|access-date=20 September 2018|isbn=978-0-313-39182-8}}</ref><br />[[liberalni konservatizem]]<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.parties-and-elections.eu/eu.html|title=European Union|website=Parties and Elections in Europe|last=Nordsieck|first=Wolfram|year=2019|access-date=30 May 2019|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170608032858/http://www.parties-and-elections.eu/eu.html|archive-date=8 June 2017}}</ref><br />[[proevropejstvo]]|associated=|europarties=[[Evropska ljudska stranka]]<br>[[Evropsko krščanska politična stranka]]|frenchabbr=|name=Skupina Evropske ljudske stranke|englishabbr=EPP Group|precededby=|succeededby=|to=|from=11. september 1952<br />(neuradno)<ref name="EPP-EDChronology02"/><br /> 23. junij 1953<br />(uradno)<ref name="EPP-EDChronology02"/>|image=Evropska_ljudska_stranka_ELS_skupina.png|title=Evropska ljudska stranka<br><small>European People's Party Group</small>|website={{Official URL}}}} '''Skupina Evropske ljudske stranke''' ''(kratica:'' '''Skupina ELS'''; ''angleško:'' '''European People's Party Group''', '''EPP Group''''')'' je desnosredinska politična skupina v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]], ki jo sestavljajo evropski poslanci iz strank članic [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (ELS). Včasih vključuje neodvisne evropske poslance in/ali poslance nepovezanih nacionalnih strank. Skupino ELS sestavljajo politiki krščansko-demokratične, konservativne in liberalno-konservativne usmeritve.<ref name="PetersonShackleton2012">{{navedi knjigo|author=Tapio Raunio|chapter=Political Interests: the European Parliament's Party Groups|editor1=John Peterson|editor2=Michael Shackleton|title=The Institutions of the European Union|chapter-url=https://books.google.com/books?id=oaD01PaTFE0C&pg=PA340|access-date=7 August 2013|year=2012|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-957498-8|page=340}}</ref><ref name="Puig2008">{{navedi knjigo|author=Lluís Maria de Puig|title=International Parliaments|url=https://books.google.com/books?id=z2QkONZLFZAC&pg=PA61|access-date=9 August 2013|year=2008|publisher=Council of Europe|isbn=978-92-871-6450-6|page=61}}</ref><ref name="Thorlakson2013">{{navedi knjigo|author=Lori Thorlakson|chapter=Federalism and the European party system|editor=Alexander H. Trechsel|title=Towards a Federal Europe|chapter-url=https://books.google.com/books?id=mTndAAAAQBAJ&pg=PT72|year=2013|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-1-317-99818-1|page=72}}</ref> [[Evropska ljudska stranka]] je bila uradno ustanovljena kot evropska politična stranka leta [[1976]], vendar pa skupina Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu v takšni ali drugačni obliki obstaja od junija 1953, od skupne skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo, zaradi česar je ena najstarejših političnih skupin na evropski ravni. Od leta 1999 je največja politična skupina v Evropskem parlamentu. == Vodstvo skupine == Skupino Evropske ljudske stranke vodi kolektiv (imenovan vodstvo), ki razdeli naloge. Vodstvo sestavljajo vodja skupine in največ deset namestnikov, vključno z blagajnikom. Vsakodnevno vodenje skupine ELS izvaja njen sekretariat v Evropskem parlamentu, ki ga vodi generalni sekretar. Skupina vodi svoj [[Think tank|možganski center]], ''[[European Ideas Network]]'', ki združuje oblikovalce javnega mnenja iz vse [[Evropa|Evrope]], da bi z desnosredinskega vidika razpravljali o vprašanjih, s katerimi se sooča [[Evropska unija]]. Trenutno vodstvo skupine sestavljajo: {| class="wikitable collapsible" !Ime !Funkcija !Sklic |- |[[Manfred Weber]] |vodja |<ref name="EPPGroupChairman">{{navedi splet|url=http://www.eppgroup.eu/chairman|title=Chairman's page|publisher=Eppgroup.eu|date=12 May 2017|access-date=12 May 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528234350/http://www.eppgroup.eu/chairman|archive-date=28 May 2017}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170528234350/http://www.eppgroup.eu/chairman |date=2017-05-28 }}</ref> |- |[[Arnaud Danjean]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs">{{navedi splet|url=http://www.eppgroup.eu/vice-chairmen|title=Our Vice-Chairs|publisher=Eppgroup.eu|date=12 May 2017|access-date=12 May 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170606003325/http://www.eppgroup.eu/vice-chairmen|archive-date=6 June 2017}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170606003325/http://www.eppgroup.eu/vice-chairmen |date=2017-06-06 }}</ref> |- |[[Esther de Lange]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |- |[[Esteban González Pons]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |- |[[Sandra Kalniete]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |- |[[Andrey Kovatchev]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |- |[[Vangelis Meimarakis]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |- |[[Siegfried Mureşan]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |- |[[Jan Olbrycht]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |- |[[Paulo Rangel]] |namestnik |<ref name="EPPGroupVice-Chairs" /> |} == Člani iz Slovenije == ==== 2024–2029 ==== * [[Zala Tomašič]], SDS * [[Romana Tomc]], SDS * [[Matej Tonin]], NSi * [[Milan Zver]], SDS * [[Branko Grims|<s>Branko Grims</s>]], SDS; izključen 8. julija 2026<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci EPP izključili Grimsa: 'Nadaljeval bom z delom' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-epp-o-izkljucitvi-evropskega-poslanca-branka-grimsa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-07-10|language=sl}}</ref> ==== 2019–2024 ==== * [[Franc Bogovič]], SLS * [[Ljudmila Novak]], NSi * [[Romana Tomc]], SDS * [[Milan Zver]], SDS ==== 2014–2019 ==== * [[Milan Zver]], SDS * [[Romana Tomc]], SDS * [[Patricija Šulin]], SDS * [[Lojze Peterle]], NSi * [[Franc Bogovič]], SLS ==== 2009–2014 ==== * [[Romana Jordan Cizelj]], SDS * [[Milan Zver]], SDS * [[Zofija Mazej Kukovič]], SDS * [[Lojze Peterle]], NSi ==== 2004–2009 ==== * [[Mihael Brejc]], SDS * [[Romana Jordan Cizelj]], SDS * [[Ljudmila Novak]], NSi * [[Lojze Peterle]], NSi == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.eppgroup.eu/ Evropska ljudska stranka (skupina) v Evropskem parlamentu] * [http://www.epp.eu/ European People's Party (EPP)] [[Kategorija:Skupine v Evropskem parlamentu|Evropska ljudska stranka]] [[Kategorija:Evropska ljudska stranka]] [[Kategorija:Evropski parlament|Evropska ljudska stranka]] {{normativna kontrola}} 4ja4uzt4ejlaqglju6aue37t4my63bl 0 507223 6708943 6621706 2026-07-09T16:23:50Z Ljuba24b 92351 /* Islamska arhitektura */ np 6708943 wikitext text/x-wiki [[File:Peterborough Cathedral, south aisle 01.jpg|thumb|Romanski rebrasti obok, stolnica v Peterboroughu (začetek 1118) južna stranska ladja]] [[File:Reims Cathedral, interior (4).jpg|thumb|Gotski rebrast obok, [[Reimska stolnica]] (začetek 1221) ladja]] '''Rebrasti obok''' je arhitekturna značilnost za prekrivanje širokega prostora, kot je [[cerkvena ladja]], sestavljena iz ogrodja križanih ali diagonalno obokanih reber. Različice so bile uporabljene v [[rimska arhitektura|rimski]], [[bizantinska arhitektura|bizantinski]], [[islamska arhitektura|islamski]], [[romanska arhitektura|romanski]] in zlasti [[gotska arhitektura|gotski arhitekturi]]. Tanke kamnite plošče zapolnijo kape oziroma prostor med rebri. To je močno zmanjšalo težo in s tem pritisk oboka navzven. Rebra prenašajo obremenitev navzdol in navzven na določene točke, običajno vrste [[steber|stebrov]] ali [[slop]]ov. Ta lastnost je arhitektom gotskih stolnic omogočila, da so naredili višje in tanjše stene ter veliko večja okna.<ref>Encyclopaedia Britannica on-line "Gothic architecture - Ribbed vault" (retrieved June 4, 2020)</ref>{{sfn|Renault|Lazé|2006|pp=34–35}} Rebrasti oboki so tako kot [[banjast obok|banjasti oboki]] sestavljeni iz dveh ali treh križajočih se banjastih obokov; rebra skrivajo stik obokov. Najzgodnejši ohranjeni primer v islamski arhitekturi je [[Velika mošeja, Córdoba|Velika mošeja]] v [[Kordova|Córdobi]] v [[Al Andaluz]]u (sodobna Španija), ki je nastala stoletje pred najzgodnejšimi romanskimi primeri. Kot alternativa banjastim obokom v cerkvenih ladjah, so se rebrasti oboki v zgodnjegotski arhitekturi 12. stoletja začeli uporabljati v obokih, ki so bili izdelani s šilastimi oboki, ki so bili že poznani tudi v romanskem slogu. V teh obokih, tako kot v banjastih, je bila teža usmerjena v vogale, kjer so ga lahko podpirali slopi, stebri ali stene. Stene v gotskih stavbah so pogosto podpirali ločni oporniki. Ti elementi so omogočili gradnjo zgradb z veliko višjimi in tanjšimi stenami kot prej, z ogromnimi obočnimi polami in večjimi vitraji, ki so strukturo polnili s svetlobo.{{sfn|Renault|Lazé|2006|pp=33–38}}{{sfn|Ducher|2014|pp=40–42}}<ref name=Mignon2015>Mignon, Olivier, ''Architecture des Cathédrals Gothiques'' (2015), p. 10</ref> == Zgodnja zgodovina == Križnorebrasti oboki so po obliki podobni predhodno razvitim banjastim obokom, vendar se bistveno razlikujejo po konstrukciji, saj so rebra zdaj prevzela nosilno funkcijo. Prvi križnorebrasti oboki so nastali v obdobju romanike z umestitvijo ravnega trakastega rebra na sleme (od tod tudi trakast rebrasti obok), ki je imel sprva dekorativno in konstrukcijsko ne nosilno funkcijo. Rimljani so uporabljali zgodnjo različico rebrastega oboka za krepitev banjastih obokov. V teh rimskih obokih so bila opečna rebra vgrajena v beton oboka. To se je razlikovalo od poznejših gotskih obokov, kjer so bila rebra ločena od polnilnih plošč, kar je gotskim obokom dalo prožnost in s tem večjo trdnost. {{sfn|O'Reilly|1921|loc=Note 11}} Rimljani so ta vdelana rebra, skrita v strukturi, uporabljali tudi za krepitev betonske površine kupol, kot je Panteon. {{sfn|Watkin|1986|p=94}} Rebrasti oboki niso bili pogosti v zidanih stavbah v bizantinski arhitekturi, vendar je štiri rebraste oboke zgradil v samostanu [[Hosios Loukas]] v bizantinski Grčiji po letu 1000 našega štetja. V zdaj porušenem mestu Çanlı Kilise v bizantinski Kapadokiji pa je več cerkva opremljenih s srednje velikimi rebrastimi oboki.<ref name=":12">{{navedi knjigo|last=Ousterhout|first=Robert G.|url=https://books.google.com/books?id=Mll-78X14KYC&pg=PA168|title=A Byzantine Settlement in Cappadocia|date=2005|publisher=Dumbarton Oaks|isbn=978-0-88402-310-4|location=Washington, D.C.|pages=167|language=en}}</ref> Po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] so v Grčiji pod Frankokratijo zgradili številne druge rebraste oboke. Rebraste oboke so poznali tudi v langobardski, armenski, perzijski in islamski arhitekturi. == Križni obok == === Islamska arhitektura === V mavrski arhitekturi v Španiji so islamski arhitekti vidneje uporabili te rebraste oboke. Pomemben primer najdemo v Veliki mošeji v Córdobi, ki jo je začeli graditi v 9. stoletju in razširil med letoma 922 in 965 Al-Hakam II.<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Fuentes|first1=Paula|last2=Huerta|first2=Santiago|date=2016-07-03|title=Geometry, Construction and Structural Analysis of the Crossed-Arch Vault of the Chapel of Villaviciosa, in the Mosque of Córdoba|journal=International Journal of Architectural Heritage|volume=10|issue=5|pages=589–603|doi=10.1080/15583058.2015.1025456|s2cid=107069160|issn=1558-3058}}</ref> Kapela Villaviciosa, kot je ta del mošeje postal znan, ko so jo v 13. stoletju spremenili v rimskokatoliško cerkev, ima kupolo, ki sloni na rebrih in [[pendantiv]]ih. Na vsaki točki kvadrata je presečišče z drugim lokom, tako da je vsako presečišče stičišče treh lokov. Na vsakem vogalu je še ena miniaturna kupola s križnim obokom. V drugih kupolah rekonstrukcije Velike mošeje iz 10. stoletja se rebra sekajo izven središča in tvorijo osemkrako zvezdo v središču, ki ima vrh s pendantivom kupole.{{sfn|Giese-Vögeli|2007}} Križni oboki mošeje-stolnice v Córdobi so služili kot vzor za poznejše mošejske stavbe na islamskem zahodu, vključno z Al Andaluzom in Magrebom. Približno leta 1000 našega štetja je bila Mezquita de Bab al Mardum (mošeja Cristo de la Luz) v [[Toledo|Toledu]] zgrajena s podobnim osemrebrastim obokom. Kupola je podprta tako z rebri kot s pendantivi, ki prenašajo njeno težo na spodnje stene. Podobni oboki so vidni tudi v stavbi [[Palača Aljafería|palače Aljafería]] v [[Zaragoza|Zaragozi]]. Arhitekturna oblika rebrastega oboka se je nadalje razvila v Magrebu: osrednja kupola Velike mošeje Tlemcen, delo [[Almoravidi|Almoravidov]], zgrajenih leta 1082, ima dvanajst vitkih reber, školjka med rebri je zapolnjena s filigransko štukaturo. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Córdoba-La Mezquita-Cúpula de la Capilla Real-20110917.jpg|Kapela Villaviciosa, [[Velika mošeja, Córdoba]] (962–965) File:Bab al Mardum. Cristo de la Luz. MPLC 08.jpg|Mošeja Cristo de la Luz, [[Toledo]], Španija (ok. 1000) File:La Ajafería - Oratorio del siglo XI 01.JPG|[[Palača Aljafería]] v [[Zaragoza|Zaragozi]] (11. st.) </gallery> === Romanska arhitektura === V 11. stoletju se je rebrasti obok v severni Evropi še naprej razvijal, saj so graditelji iskali način, kako zgraditi vse večje kamnite oboke, ki bi nadomestili lesene strehe romanskih cerkva, ki so jih pogosto uničevali požari. V romanskih stolnicah in cerkvah so običajno uporabljali banjasti obok z zaobljenimi loki in [[križni obok]], ki se je uporabljal, ko sta se dva banjasta oboka križala pod pravim kotom, da pokrijeta ladjo. Teža obokov je pritisnila neposredno na stene spodaj, kar je zahtevalo debelejše stene in manjša okna. [17] Saint-Philibert de Tournus ima izjemne romanske oboke, zgrajene med letoma 1008 in 1050. Ladja in kapela imata vzporedne prečne banjaste oboke, medtem ko sta stranski ladji obokana s križnim obokom. [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|Stolnica v Speyerju]] v Nemčiji je največja od vseh obstoječih romanskih cerkva v Evropi in ima dobre primere romanskih banjastih in križnih obokov v ladji. Križni oboki so bili zgrajeni leta 1060, vendar so jih morali v letih 1090–1103 okrepiti s prečnim lokom med vsakim obokom.[18] [[Kraljevina Anglija]] in vojvodina Normandija sta postali središči arhitekturnih inovacij v poznem 11. stoletju. Še pred normanskim osvajanjem leta 1066 je angleški kralj [[Edvard Spovednik]] v [[Westminstrska opatija|Westminstrsko opatijo]] (1055–65) uvedel romanske lastnosti. [19] [[Viljem I. Osvajalec]] je zgradil kupole [[Opatija Saint-Étienne, Caen|opatije Saint-Étienne]] v [[Caen]]u z nekakšnim prekrižanim rebrastim obokom, zvezdastim obokom v osrednji luči. [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Abbaye-aux-Dames]], prav tako v Caenu, je bila v 1080-ih letih pokrita z dvema velikima obočnima polama kamnitih križnih obokov, kar je bila ena najzgodnejših uporab v Evropi, ki je pokrila tako širok razpon. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Tournus abbaye 03.jpg|Romanski oboki Saint-Philibert de Tournus (1008–1050) File:Speyerer Dom Mittelschiff.jpg|Romanska ladja in oboki [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnice v Speyerju]] (1082–1103) File:Quimperlé (29) Abbatiale Sainte-Croix 10.JPG|Križni obok z rebri, samostanska cerkev Sainte-Croix [[Quimperlé]], Bretanja (1083) File:StEtienne tour lanterne.jpg|Zvezdni obok, [[Opatija Saint-Étienne, Caen]] (1065–1166) File:Abbaye aux Dames (ancienne), Eglise Sainte-Trinité - Vue intérieure du choeur - Caen - Médiathèque de l'architecture et du patrimoine - APMH00018189.jpg|Križni obok kora [[Opatija Sainte-Trinité, Caen]] (1080-ta) </gallery> === Prehod v gotsko arhitekturo === Gradnja nove [[stolnica v Durhamu|stolnice v Durhamu]] se je začela leta 1093 pod vodstvom normanskega škofa Williama de St-Calaisa.{{sfn|Watkin|1986|p=108}} Prvotno je bil namen izgradnje v celoti z zaobljenimi križnimi oboki, a ko so se dela nadaljevala na ladji, so normanski graditelji eksperimentirali s šilastimi loki, ki so težo usmerili navzven in navzdol. Prostor med rebri je bil napolnjen z majhnimi kosi kamna. Na njegovih vogalih so težo podpirale kolonete (skupina manjših stebričev), ki so jo prenesle pritisk navzdol na izmenično postavljene stebre in slope in ne na stene. Ker so plošče sorazmerno tanke, so ti rebrasti oboki lažji od prejšnjih banjastih in križnih obokov, tako da bi lahko bile stene višje in bi lahko imele večja okna. Dela so se začela na vzhodnem koncu Durhamske stolnice; oboki nad ladjami so bili dokončani leta 1096, nad korom pa leta 1107. Oboki nad glavno ladjo, s šilastimi loki, so se začeli okoli leta 1130. Zaradi šilastih lokov se je zdelo, da se je zgornja raven zlila v streho v enotno celoto. Durhamski eksperiment pa je hitro naletel na težave. Obočne plošče v prezbiteriju so bile narejene iz ometanih ruševin in so bile težje od pričakovanega ter so začele pokati in jih je bilo treba leta 1235 zamenjati. Medtem se je eksperimentiranje s šilastimi rebrastimi oboki preselilo v Francijo, kjer so bile tanjše in lažje plošče narejene iz majhnih rezanih kosov kamna in ne iz ruševin.{{sfn|Watkin|1986|pp=108–109}} Romanska opatija Lessay v Normandiji je okoli leta 1098 dodala zgodnjegotske rebraste oboke v koru, ki so pokrivali dele kora in ladje.<ref name=gothique>{{navedi splet|url= https://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/gothique/55987 |work=Encyclopédie Larousse en ligne |title=gothique |access-date=2020-06-15 |language=fr}}</ref> V drugi svetovni vojni je bil uničen, vendar obnovljen.{{sfn|Bechmann|2017|pp=188–190}} Kupola romanske cerkve Svetega groba v Cambridgeu v Angliji, ki se je začela graditi leta 1130, ima v kupoli rebra, čeprav se kupola opira na pendantive, rebra pa so bila večinoma okrasna. Romanska stolnica Cefalù v normanskem kraljestvu Sicilija, ki se je začela graditi v letih 1148–1240, ima romanski rebrasti obok.{{sfn|Renault|Lazé|2006|pp=34–35}}{{sfn|Bechmann|2017|pp=163–71}} Prehod iz romanike v gotiko je viden tudi v ladji cerkve opatije Fontenay (1147), kjer so okrogle oboke banjastih obokov zamenjali oboki z rahlo zašiljenimi oboki.<ref>{{navedi splet|url= https://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/voûte_sur_croisée_dogives/74608 |work=Encyclopédie Larousse en ligne |title=voûte sur croisée d'ogives |access-date=2020-06-15 |language=fr}}</ref> <gallery mode="packed" heights="150"> File:Durham Cathedral. Interior.jpg|Ladja - [[stolnica v Durhamu]], (1093–1135) File:Abbaye (ancienne) - Eglise - Vue intérieure du choeur et du transept sud - Lessay - Médiathèque de l'architecture et du patrimoine - APMH00001543.jpg|Zgodnji rebrast obok vzhodnega konca opatije Lessay, Normandija (ok. 1098) (slika pred drugo svetovno vojno) File:Nef de la basilique de Vézelay à 14h27 le 23 juin 1976.jpg|Ladja [[Bazilika v Vézelayu|opatije Vézelay]], (1104–1132) z romanskimi oboki v ladiji (v ospredju) in gotskimi rebrastimi oboki v koru (ozadju) File:Abbaye Fontenay eglise interieur.jpg|Obokana cerkev opatije Fontenay (1130–1147) File:Cefalu duomo int.jpg|Normansko-romanski oboki v koru [[Stolnica v Cefalùju|stolnice v Cefalùju]] (1148–1240) </gallery> Druge različice rebrastih obokov, običajno s polkrožnih lokov, so se pojavile v Lombardiji v [[Bazilika svetega Ambroža, Milano|baziliki sv. Ambroža]] v Milanu konec 11. stoletja in v jugozahodni Franciji v [[Samostan sv. Petra, Moissac|opatiji v Moissacu]] (11.-12. stoletje).<ref>"Le Guide du Patrimoine de France", Editions du Patrimoine, Centre des Monuments Historique, p. 472 (2009)</ref> Običajno so bili to križni oboki, sestavljeni tako, da sta dva banjasta oboka združila pod pravim kotom. Druge vrste obokov so bile okrasni, na primer zvezdnati oboki, ki so jih uporabljali za okrasitev stolpa lanterne na strehi stolnice v Caenu in stolnice v Laonu, ali rebra na notranjosti kupole Okrogle cerkve v Cambridgeu (1130).{{sfn|O'Reilly|1921|loc=Note 11}} <gallery mode="packed" heights="150"> File:Quimperlé (29) Abbatiale Sainte-Croix 10.JPG|Cerkev samostana Sainte-Croix [[Quimperlé]] (1083) File:Round Church, Cambridge - 06.jpg|Cerkev Svetega groba, Cambridge (c. 1130) File:StEtienne tour lanterne.jpg|Zvezdasti obok, [[Opatija Saint-Étienne, Caen|Caenske stolnice]] (1065–1166) File:Laon Cathedral Vaults 01.JPG|Obok z lanterno, [[Laonska stolnica]] (1150s–1230) File:Milano bazylika Sant Ambrogio 2.jpg|[[Bazilika svetega Ambroža, Milano]] (12. st.) </gallery> === Šestdelno obokanje === Pri šestdelnem obokanju je bila vsaka obočna pola s tankimi kamnitimi rebri razdeljena na šest predelkov. Vmesna rebra, ki so diagonalno prečkala obok, so tvorila koničast lok, zraven pa je bil še dodaten vmesni koničasti lok. Ker so rebra nosila težo, so bile plošče obokov narejene iz majhnih kosov kamna in so bile veliko lažje od tradicionalnih banjastih obokov.{{sfn|Renault|Lazé|2006|p=34}} Rebra so prenašala težo navzven in navzdol preko vitkih stebrov do slopov na spodnji ravni. Teža ni bila enakomerno porazdeljena; dodatno težo diagonalnih prečnih lokov so podpirali masivni stebri, medtem ko so vmesni prečni lok podpirali enostavni stebri. Ker so težo obokov nosili stebri in slopi, ne zidovi, bi lahko bile stene tanjše in višje, zapolnili pa bi jih lahko z večjimi vitraži.{{sfn|Bechmann|2017|pp=163–71}} Šestdelni obok se je pojavil skoraj istočasno v Angliji in Franciji. Prva stolnica, ki jih je uporabljala, je bila stolnica v Durhamu, ki se je začela graditi leta 1093. Zgodnje primere šestdelnih rebrastih obokov najdemo v Abbaye-aux-Hommes (začetek 1066) in Abbaye-aux-Dames v Caenu. Nato so se pojavili v stolnici Noyon (začelo 1131); kvadratna gotska veranda romanske cerkve [[Bazilika v Vézelayu|opatije Vézelay]] v Franciji (1132); stolnica v Sensu (začetek 1135); kor opatije Saint-Denis (začetek 1140); Notre-Dame de Paris (začetek 1163); stolnica v Bourgesu in stolnica v Laonu. Rebraste oboke je zgradil William the Englishman v stolnici v Canterburyju in v kapeli St Faith's v Westminstrski opatiji (1180).<ref>{{navedi splet|last=pixeltocode.uk|first=PixelToCode|title=What to see and do|url=https://www.westminster-abbey.org/visit-us/plan-your-visit/what-to-see-and-do|access-date=2020-06-10|website=Westminster Abbey|archive-date=2020-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040123/https://www.westminster-abbey.org/visit-us/plan-your-visit/what-to-see-and-do|url-status=dead}}</ref><ref>''Gardner's Art Through the Ages'', (2006), Ch. 13. Gothic Art: "Architectural Basics" p. 352.</ref>{{sfn|Ducher|2014|p=40}}{{sfn|Renault|Lazé|2006|p=34}} <gallery mode="packed" heights="150"> File:Vézelay (89) Basilique Sainte-Marie-Madeleine - Intérieur - 10.jpg|Šestdelni rebrast obok v narteksu bazilike v Vézelayu (1132) File:Basilica Saint Denis ambulatory.JPG|Ambulatorij - [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] (končana 1144) File:Ceiling, Notre Dame, Paris, ZM.JPG| Šestdelni rebrast obok stropa ladje [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|Notre-Dame de Paris]] (1163–1345) File:Sens - Cathédrale 09.jpg| Šestdelni rebrast obok v [[Stolnica svetega Štefana, Sens|stolnici v Sensu]] (1135–1164) File:Cefalu Cathedral interior BW 2012-10-11 12-07-53.jpg|[[Stolnica v Cefalùju]] (1131–1240), z rebrastim obokom v prezbiteriju na vzhodnem koncu </gallery> === Štiridelno obokanje === Med visoko gotiko se je pojavila nova različica rebrastega oboka: štiridelni rebrni obok, ki so ga uporabljali v stolnici v Chartresu, stolnici Amiens in stolnici Reims.{{sfn|Renault|Lazé|2006|p=34}} Rebra tega oboka so enakomerneje porazdelila težo na štiri nosilne stele spodaj in vzpostavila tesnejšo povezavo med ladjo in spodnjimi deli cerkvenih zidov ter med spodnjimi arkadami in okni zgoraj. To je omogočilo večjo višino in tanjše stene ter prispevalo k močnemu vtisu navpičnosti, ki so ga dajale novejše stolnice. Stolnica v Durhamu iz 11. stoletja (1093–1135) s prejšnjimi šestdelnimi rebrastimi oboki je visoka 22 metrov. Ladja Notre-Dame de Paris iz 12. stoletja, prav tako s šestdelnimi rebrastimi oboki, je visoka 35 metrov.{{sfn|Watkin|1986|p=134}} Kasnejša stolnica v Amiensu (zgrajena 1220–1266) z novimi štiridelnimi rebrnimi oboki ima ladjo visoko 42,30 metra. Najvišja ladja vseh gotskih stolnic je v stolnici v Beauvaisu, čeprav je bila dokončana le ena obočna pola. Njena višina je 47,5 m, nekoliko višja od ladje bazilike sv. Petra v Rimu. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Voutes, nef, rosace ouest et grandes orgues de la cathédrale Notre-Dame d'Amiens, France - 20080125-02.jpg|Štiridelni rebrasti oboki v [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|stolnici v Amiensu]] (1220–1270) so omogočali večjo višino in večja okna File:Notre-Dame de Rouen, Nave 20140521 1.jpg| Močnejši štiridelni rebrni oboki v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Rouen|stolnici v Rouenu]] (13. st.) File:Picardie Beauvais2 tango7174.jpg|Kor [[Stolnica svetega Petra, Beauvais|stolnice v Beauvaisu]] (1225–1272), najvišja notranjost gotskih cerkva.. File:Koelner Dom Innenraum.jpg| Ladja [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnske stolnice]] (1248–1322) File:Hall of men at arms.jpg| Dvorana straže Conciergerie, del prejšnje kraljeve palače, v Parizu (13. st.) </gallery> === Tierceron, lierne in pahljačasti oboki === V zadnjem obdobju gotske arhitekture, na začetku 14. stoletja, so se v Angliji pojavili različni novi oboki v perpendicular gotskem slogu. Med temi so bili oboki s ''tierceron'' (terciarnimi) rebri in ''lierne'' (veznimi) rebri ter pahljačasti oboki. Tierceron oboki uporabljajo terciarna rebra (''tierceron'') poleg glavnih strukturnih reber pravilnega štiridelnega oboka. To je mogoče videti v ladji [[Stolnica v Exetru |Exeterske stolnice]], ki se je začela leta 1310; masivni obok ima obilico tierceronskih reber, kot so palmovi listi, s kar enajstimi tierceroni, ki se ukrivljajo navzgor iz enega začetnega kamna. Tiercerone najdemo tudi v oboku kapitlja [[Wellska stolnica|Wellske stolnice]] (začetek 1330). Drug primer okrasnega oboka iz tiercerona je obok v obliki zvezde, vstavljen v osmerokotno lanterno [[Stolnica Ely|stolnice Ely]] (1322–1342). Ta uporaba okrasnega rebra je bila značilnost perpendicula gotike v Angliji. {{Sfn|Watkin|1986|page=149 - 153}} Oboki ''lierne'' tudi zastopajo vidno mesto v perpendicula gotski arhitekturi Anglije. Lierne so kratka povezovalna rebra, ki povezujejo eno rebro z drugim. Prekrivajo vrzeli med glavnimi diagonalnimi rebri in tierceroni, kar ima za posledico lierne oboke ali zvezdne oboke (imenovane po obliki zvezde, ki nastane s povezovanjem liernov). Ta vrsta rebrastega oboka se je pojavila v 14. stoletju v decorated obdobju. Primera sta [[Stolnica v Gloucestru|Gloucesterska stolnica]] in [[cerkev Saint-Pierre, Caen]]. Pahljačasti obok je edinstven tip rebrastega oboka, ki je značilen za Anglijo. Rebra so enake krivulje in so enako oddaljena, na način, ki spominja na pahljačo. Tako je za razliko od gotskih obokov, ki izhajajo iz koničastih lokov, pahljačasti obok sestavljen iz polkrožnih konoidov. Kapela [[King's College, Cambridge]] ima največji strop s pahljačastim obokom na svetu. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Exeter Cathedral nave vaulted ceiling.jpg|''Tierceronski'' oboki [[Stolnica v Exetru|stolnice v Exetru]] File:Ely Cathedral Lady Chapel, Cambridgeshire, UK - Diliff.jpg|Marijina kapela, [[Stolnica Ely]] (začetek 1321) File:Gloucester Cathedral Vaulted Ceiling.jpg|''Lierne'' obokanje v [[Stolnica v Gloucestru| stolnice v Gloucestru]] (1331) File:Canterbury Cathedral nave.jpg|[[Canterburyjska stolnica]] – obokana ladja (pozno 14. st.) File:Mosteiro da Batalha (10638051633).jpg|Poznogotski zvezdast obok samostana Batalha, Portugalska (1386) File:Cambridge King's College Chapel.jpg|Pahljačast obok kapele [[King's College, Cambridge]] (1446–1554) File:Caen, Église Saint-Pierre 16.JPG|Cerkev Saint-Pierre, Caen (15. st.) File:Bath.abbey.fan.vault.arp.jpg|Pahljačast obok opatije Bath (večinoma 19. st.) </gallery> == Funkcija == <gallery mode="packed" heights="150"> File:Ossature.voute.arc.ogive.png| Struktura šestdelnega gotskega rebrastega oboka (risbe Eugènea Viollet-le-Duca) Šestdelni obok je lahko pokrival dve obočni poli ladje, vendar je zahteval izmenične stebre in slope, ki so podpirali razliko teže, porazdeljeno po prečnici in diagonali rebra. File:Rib vault model - Museum of French Monuments.jpg| Dinamika rebrastega oboka, s pritiskom navzven in navzdol iz reber, ki so uravnoteženi s stebri in oporniki. Kosi v modelu lahko stojijo sami, brez cementa. (Narodni muzej francoskih spomenikov, Pariz). File:Gotic3d2.jpg| Rebrasti oboki podpirajo streho; silo teže prenesejo navzven in navzdol skozi mrežo tankih kamnitih reber, ki so s tankimi stebri povezani s slopi in stebri spodaj ter z oporniki zunaj. </gallery> Razvoj rebrastega oboka je bil posledica iskanja večje višine in več svetlobe v ladjah stolnic. V romanskih stolnicah je bila ladja tipično prekrita z nizom križnih obokov, ki so nastali s presečiščem dveh banjastih obokov. Oboki so pritiskali neposredno na stene. Križni oboki so bili ''bombée'' ali približno kupolaste oblike. Da bi vzdržali težo obokov, so morali biti zidovi še posebej debeli, okna pa so bila odsotna ali zelo majhna. Ta problem je bil v začetku 11. stoletja rešen z uvedbo gotskega rebrastega oboka.<ref name=Chisholm>Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Rib Vault". Encyclopædia Britannica. 23 (11th ed.). Cambridge University Press.</ref>{{sfn|Ducher|2014|p=40}} Rebrasti oboki so okrepljeni z mrežo tankih kamnitih reber (francosko: ''ogives''). Pri prvih šestdelnih obokih je bil obok podprt z dvema diagonalnima križnima rebroma in vmesnim rebrom, ki sta obok skupaj delila na šest delov. Diagonalna rebra so bila v obliki polkrožnih lokov, ki so dvignili središče oboka nad nivo prečnih lokov in stenskih reber ter mu dali videz majhne kupole. (Ta vrsta oboka je vidna v ladji sv. Ambroža v Milanu). V nekaterih novih cerkvah so se arhitekti spopadli s tem, da so dvignili zgornji del svojih lokov. To so poskusili v nekaterih najzgodnejših gotskih cerkvah, zlasti v Abbaye-aux-Hommes in opatiji Lessay v Normandiji. [[File:Bóveda del crucero de la Catedral de Sevilla.jpg|thumb|Križanje obokov v stolnici v Sevilji, Juan Gil de Hontañón]] Problem je bil na koncu rešen z uvedbo šilastega loka za prečna in ločljiva rebra oboka. Zašiljeni lok je bil že dolgo znan in uporabljen zaradi svoje veliko večje trdnosti in manjšega pritiska, ki ga je izvajal na stene. Če se uporablja za rebrast obok, ne glede na to, kako ozek ali širok je razpon, bi lahko s sprejetjem koničastega loka njegov vrh uskladili z višino diagonalnih reber.Rebra so nosila težo oboka navzven in navzdol. Rebra so bila združena v stebre, od katerih je vsak združeval štiri rebra, ki so se po stenah spuščali do arkad na slopih v pritličju. Zunaj so stene dobile večjo moč z dodatkom težkih kamnitih opornikov. Trdnost rebrastih obokov je omogočila tanjše stene, kar pa je omogočilo večja okna na zgornjih nivojih, ki so ladjo polnila s svetlobo. Sčasoma so omogočili ogromna rožna okna gotskih stolnic.{{sfn|Ducher|2014|p=40}} Ta šestdelni obok je bil uspešno predstavljen v stolnici Noyon, stolnici Laon in Notre-Dame de Paris. En sam šestdelni obok bi lahko pokrival dva prečna dela ladje Notre-Dame. Vendar je imel obok s šestimi rebri svoje težave. Teža ni bila enakomerno porazdeljena na stebre v pritličju. Ko je obok pokrival dve prečnici, so bili potrebni bolj masivni stebri, ki so nosili težo dvojnih, diagonalnih reber, kot za vmesna rebra. Ta problem je bil rešen s poenostavitvijo oboka in odpravo vmesnega rebra, pri čemer je bil izdelan štiridelni rebrasti obok. Po tem sistemu, ki so ga takoj uporabili v stolnici v Amiensu, Reimsski stolnici in mnogih drugih, je imel vsak prečni del le en štiridelni obok. Zaradi te inovacije, skupaj z uporabo ločnih opornikov, so gotske stene stolnice postajale vse višje, z vedno večjimi okni. Poenostavitvi rebrastega oboka je, zlasti v Angliji, kmalu sledila še ena težnja – da bi jih naredili bolj zapletene. Eden najzgodnejših primerov uvedbe vmesnega grebenskega rebra najdemo v ladji stolnice v Lincolnu; ta element, imenovan grebensko rebro, ni bil povezan s stenami. Arhitekti v Angliji so začeli dodajati nova rebra, večinoma za okras. V ladji stolnice v Exeteru so bila med stenskim in diagonalnim rebrom tri vmesna rebra. Da bi prikrili stičišče različnih reber, so bila njihova križanja okrašena z bogato izrezljanimi sklepniki, ta praksa pa se je povečala z uvedbo drugega kratkega rebra, znanega kot lierne obok. ''Lierne'', izraz, ki ga v Franciji uporabljajo za grebensko rebro, se v angleščini nanaša na kratka rebra, ki se križajo med glavnimi; ti so bili uporabljeni predvsem kot dekorativni elementi, na primer v zvezdastih obokih, katerih eden najboljših primerov je v oboku zračnega okna Crosby Halla v Londonu. Rebra so postajala vse bolj in bolj dekorativna, kar je vodilo do izredno dodelanega in okrasnega pahljačastega oboka, ki so ga prvič uporabili v koru Gloucesterske stolnice. == Konstrukcija == [[File:Morienval (60), église Notre-Dame, chœur, clé de voûte de la 1ère travée.jpg|thumb|right|150px| [[Sklepnik]] obokane cerkve Notre-Dame v Morienvalu, Oise, (12. stoletje)]] Prvi korak pri gradnji oboka je bil lesen oder do višine vrha nosilnih stebrov. Nato je bil na vrhu odra zgrajen natančen lesen okvir v natančni obliki reber (francosko: ''nervures''). Kamnite dele reber so nato previdno položili v okvir in jih spojili z malto. Ko so bila rebra vsa na svojem mestu, je bil ključni kamen, sklepnik, nameščen na vrhu, kjer so se zbližala. Ko je bil sklepnik na mestu, so lahko rebra stala sama, podprta s svojo težo, ki je pritiskala navzdol in navzven. Delavci so nato napolnili predelke med rebri z majhnimi vgrajenimi kosi opeke ali kamna. Okvir je bil odstranjen. Zidanje predelkov je bilo debelo približno 15 cm. Ko so bili predelki končani, je bila njihova notranja površina ometana in nato pobarvana.{{sfn|Bechmann|2017|p=206}} Gradnja srednjeveškega rebrastega oboka je bila zapletena operacija, v katero je bila vključena ekipa specializiranih delavcev. Zidarji so bili tesači (francosko ''taileurs''), ki so rezali kamen; zidarji (''poseurs''), ki so postavljali kamne na svoje mesto; in plastiki (''morteliers''), ki so kose spajali z malto. Ti obrtniki so delali skupaj z mizarji in tesarji, ki so gradili kompleksne odre in modele. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{navedi knjigo|last=Bechmann|first=Roland|title=Les Racines des Cathédrales|year=2017|language=fr|publisher=Payot|isbn=978-2-228-90651-7}} * {{navedi knjigo|last=Ducher|first=Robert|title=Caractéristique des Styles|year=2014|language=fr|publisher=Flammarion|isbn=978-2-0813-4383-2}} *{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=zZJdDwAAQBAJ&pg=PA149 |title=Tomb – Memory – Space: Concepts of Representation in Premodern Christian and Islamic Art |last1=Giese |first1=Francine|last2=Pawlak |first2=Anna |last3=Thome |first3=Markus |year=2018 |publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG |isbn=9783110517347 |language=de }} * {{navedi knjigo|last1=Giese-Vögeli |first1=Francine |title=Das islamische Rippengewölbe: Ursprung, Form, Verbreitung |trans-title=Islamic rib vaults: Origins, form, spread |year=2007 |publisher=Gebr. Mann |location=Berlin |isbn=978-3-7861-2550-1 |language=de }} * {{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=49prUvA-pvcC&pg=PT103 |title=Travels in the History of Architecture |last=Harbison |first=Robert |year=2009 |publisher=Reaktion Books |isbn=9781861896902 |language=en }} * {{navedi knjigo|last=Mignon|first=Olivier|title=Architecture du Patrimoine Française – Abbayes, Églises, Cathédrales et Châteaux|date=2017|publisher=Éditions Ouest-France|language=fr|isbn=978-27373-7611-5}} * {{navedi knjigo|last=O'Reilly |first=Elizabeth Boyle |title=How France Built Her Cathedrals – A study in the Twelfth and Thirteenth Centuries |year=1921 |publisher=Harper and Brothers |url=http://www.gutenberg.org/ebooks/41687 }} * {{navedi knjigo|last1=Renault |first1=Christophe |last2=Lazé |first2=Christophe |title=Les Styles de l'architecture et du mobilier |url=https://archive.org/details/lesstylesdelarch0000rena |year=2006 |publisher=Gisserot |language=FR |isbn=9-782877-474658 }} * Texier, Simon, (2012), ''Paris Panorama de l'architecture de l'Antiquité à nos jours'', Parigramme, Paris (in French), {{ISBN|978-2-84096-667-8}} * {{navedi knjigo|last=Watkin |first=David |title=A History of Western Architecture |publisher=Barrie and Jenkins |year=1986 |isbn=0-7126-1279-3 }} * Wenzler, Claude (2018), ''Cathédales Gothiques – un Défi Médiéval'', Éditions Ouest-France, Rennes (in French) {{ISBN|978-2-7373-7712-9}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] n0ourxczlx2m6x0nt7y1960u9vh1jba 6708957 6708943 2026-07-09T16:50:00Z Ljuba24b 92351 /* Križni obok */ ref 6708957 wikitext text/x-wiki [[File:Peterborough Cathedral, south aisle 01.jpg|thumb|Romanski rebrasti obok, stolnica v Peterboroughu (začetek 1118) južna stranska ladja]] [[File:Reims Cathedral, interior (4).jpg|thumb|Gotski rebrast obok, [[Reimska stolnica]] (začetek 1221) ladja]] '''Rebrasti obok''' je arhitekturna značilnost za prekrivanje širokega prostora, kot je [[cerkvena ladja]], sestavljena iz ogrodja križanih ali diagonalno obokanih reber. Različice so bile uporabljene v [[rimska arhitektura|rimski]], [[bizantinska arhitektura|bizantinski]], [[islamska arhitektura|islamski]], [[romanska arhitektura|romanski]] in zlasti [[gotska arhitektura|gotski arhitekturi]]. Tanke kamnite plošče zapolnijo kape oziroma prostor med rebri. To je močno zmanjšalo težo in s tem pritisk oboka navzven. Rebra prenašajo obremenitev navzdol in navzven na določene točke, običajno vrste [[steber|stebrov]] ali [[slop]]ov. Ta lastnost je arhitektom gotskih stolnic omogočila, da so naredili višje in tanjše stene ter veliko večja okna.<ref>Encyclopaedia Britannica on-line "Gothic architecture - Ribbed vault" (retrieved June 4, 2020)</ref>{{sfn|Renault|Lazé|2006|pp=34–35}} Rebrasti oboki so tako kot [[banjast obok|banjasti oboki]] sestavljeni iz dveh ali treh križajočih se banjastih obokov; rebra skrivajo stik obokov. Najzgodnejši ohranjeni primer v islamski arhitekturi je [[Velika mošeja, Córdoba|Velika mošeja]] v [[Kordova|Córdobi]] v [[Al Andaluz]]u (sodobna Španija), ki je nastala stoletje pred najzgodnejšimi romanskimi primeri. Kot alternativa banjastim obokom v cerkvenih ladjah, so se rebrasti oboki v zgodnjegotski arhitekturi 12. stoletja začeli uporabljati v obokih, ki so bili izdelani s šilastimi oboki, ki so bili že poznani tudi v romanskem slogu. V teh obokih, tako kot v banjastih, je bila teža usmerjena v vogale, kjer so ga lahko podpirali slopi, stebri ali stene. Stene v gotskih stavbah so pogosto podpirali ločni oporniki. Ti elementi so omogočili gradnjo zgradb z veliko višjimi in tanjšimi stenami kot prej, z ogromnimi obočnimi polami in večjimi vitraji, ki so strukturo polnili s svetlobo.{{sfn|Renault|Lazé|2006|pp=33–38}}{{sfn|Ducher|2014|pp=40–42}}<ref name=Mignon2015>Mignon, Olivier, ''Architecture des Cathédrals Gothiques'' (2015), p. 10</ref> == Zgodnja zgodovina == Križnorebrasti oboki so po obliki podobni predhodno razvitim banjastim obokom, vendar se bistveno razlikujejo po konstrukciji, saj so rebra zdaj prevzela nosilno funkcijo. Prvi križnorebrasti oboki so nastali v obdobju romanike z umestitvijo ravnega trakastega rebra na sleme (od tod tudi trakast rebrasti obok), ki je imel sprva dekorativno in konstrukcijsko ne nosilno funkcijo. Rimljani so uporabljali zgodnjo različico rebrastega oboka za krepitev banjastih obokov. V teh rimskih obokih so bila opečna rebra vgrajena v beton oboka. To se je razlikovalo od poznejših gotskih obokov, kjer so bila rebra ločena od polnilnih plošč, kar je gotskim obokom dalo prožnost in s tem večjo trdnost. {{sfn|O'Reilly|1921|loc=Note 11}} Rimljani so ta vdelana rebra, skrita v strukturi, uporabljali tudi za krepitev betonske površine kupol, kot je Panteon. {{sfn|Watkin|1986|p=94}} Rebrasti oboki niso bili pogosti v zidanih stavbah v bizantinski arhitekturi, vendar je štiri rebraste oboke zgradil v samostanu [[Hosios Loukas]] v bizantinski Grčiji po letu 1000 našega štetja. V zdaj porušenem mestu Çanlı Kilise v bizantinski Kapadokiji pa je več cerkva opremljenih s srednje velikimi rebrastimi oboki.<ref name=":12">{{navedi knjigo|last=Ousterhout|first=Robert G.|url=https://books.google.com/books?id=Mll-78X14KYC&pg=PA168|title=A Byzantine Settlement in Cappadocia|date=2005|publisher=Dumbarton Oaks|isbn=978-0-88402-310-4|location=Washington, D.C.|pages=167|language=en}}</ref> Po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] so v Grčiji pod Frankokratijo zgradili številne druge rebraste oboke. Rebraste oboke so poznali tudi v langobardski, armenski, perzijski in islamski arhitekturi. == Križni obok == === Islamska arhitektura === V mavrski arhitekturi v Španiji so islamski arhitekti vidneje uporabili te rebraste oboke. Pomemben primer najdemo v Veliki mošeji v Córdobi, ki jo je začeli graditi v 9. stoletju in razširil med letoma 922 in 965 Al-Hakam II.<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Fuentes|first1=Paula|last2=Huerta|first2=Santiago|date=2016-07-03|title=Geometry, Construction and Structural Analysis of the Crossed-Arch Vault of the Chapel of Villaviciosa, in the Mosque of Córdoba|journal=International Journal of Architectural Heritage|volume=10|issue=5|pages=589–603|doi=10.1080/15583058.2015.1025456|s2cid=107069160|issn=1558-3058}}</ref> Kapela Villaviciosa, kot je ta del mošeje postal znan, ko so jo v 13. stoletju spremenili v rimskokatoliško cerkev, ima kupolo, ki sloni na rebrih in [[pendantiv]]ih. Na vsaki točki kvadrata je presečišče z drugim lokom, tako da je vsako presečišče stičišče treh lokov. Na vsakem vogalu je še ena miniaturna kupola s križnim obokom. V drugih kupolah rekonstrukcije Velike mošeje iz 10. stoletja se rebra sekajo izven središča in tvorijo osemkrako zvezdo v središču, ki ima vrh s pendantivom kupole.{{sfn|Giese-Vögeli|2007}} Križni oboki mošeje-stolnice v Córdobi so služili kot vzor za poznejše mošejske stavbe na islamskem zahodu, vključno z Al Andaluzom in Magrebom. Približno leta 1000 našega štetja je bila Mezquita de Bab al Mardum (mošeja Cristo de la Luz) v [[Toledo|Toledu]] zgrajena s podobnim osemrebrastim obokom. Kupola je podprta tako z rebri kot s pendantivi, ki prenašajo njeno težo na spodnje stene. Podobni oboki so vidni tudi v stavbi [[Palača Aljafería|palače Aljafería]] v [[Zaragoza|Zaragozi]]. Arhitekturna oblika rebrastega oboka se je nadalje razvila v Magrebu: osrednja kupola Velike mošeje Tlemcen, delo [[Almoravidi|Almoravidov]], zgrajenih leta 1082, ima dvanajst vitkih reber, školjka med rebri je zapolnjena s filigransko štukaturo. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Córdoba-La Mezquita-Cúpula de la Capilla Real-20110917.jpg|Kapela Villaviciosa, [[Velika mošeja, Córdoba]] (962–965) File:Bab al Mardum. Cristo de la Luz. MPLC 08.jpg|Mošeja Cristo de la Luz, [[Toledo]], Španija (ok. 1000) File:La Ajafería - Oratorio del siglo XI 01.JPG|[[Palača Aljafería]] v [[Zaragoza|Zaragozi]] (11. st.) </gallery> === Romanska arhitektura === V 11. stoletju se je rebrasti obok v severni Evropi še naprej razvijal, saj so graditelji iskali način, kako zgraditi vse večje kamnite oboke, ki bi nadomestili lesene strehe romanskih cerkva, ki so jih pogosto uničevali požari. V romanskih stolnicah in cerkvah so običajno uporabljali banjasti obok z zaobljenimi loki in [[križni obok]], ki se je uporabljal, ko sta se dva banjasta oboka križala pod pravim kotom, da pokrijeta ladjo. Teža obokov je pritisnila neposredno na stene spodaj, kar je zahtevalo debelejše stene in manjša okna.{{sfn|Watkin|1986|p=99}} Saint-Philibert de Tournus ima izjemne romanske oboke, zgrajene med letoma 1008 in 1050. Ladja in kapela imata vzporedne prečne banjaste oboke, medtem ko sta stranski ladji obokana s križnim obokom. [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|Stolnica v Speyerju]] v Nemčiji je največja od vseh obstoječih romanskih cerkva v Evropi in ima dobre primere romanskih banjastih in križnih obokov v ladji. Križni oboki so bili zgrajeni leta 1060, vendar so jih morali v letih 1090–1103 okrepiti s prečnim lokom med vsakim obokom.{{sfn|Watkin|1986|p=96}} [[Kraljevina Anglija]] in vojvodina Normandija sta postali središči arhitekturnih inovacij v poznem 11. stoletju. Še pred normanskim osvajanjem leta 1066 je angleški kralj [[Edvard Spovednik]] v [[Westminstrska opatija|Westminstrsko opatijo]] (1055–65) uvedel romanske lastnosti.{{sfn|Watkin|1986|p=105}} [[Viljem I. Osvajalec]] je zgradil kupole [[Opatija Saint-Étienne, Caen|opatije Saint-Étienne]] v [[Caen]]u z nekakšnim prekrižanim rebrastim obokom, zvezdastim obokom v osrednji luči. [[Opatija Sainte-Trinité, Caen|Abbaye-aux-Dames]], prav tako v Caenu, je bila v 1080-ih letih pokrita z dvema velikima obočnima polama kamnitih križnih obokov, kar je bila ena najzgodnejših uporab v Evropi, ki je pokrila tako širok razpon. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Tournus abbaye 03.jpg|Romanski oboki Saint-Philibert de Tournus (1008–1050) File:Speyerer Dom Mittelschiff.jpg|Romanska ladja in oboki [[Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer|stolnice v Speyerju]] (1082–1103) File:Quimperlé (29) Abbatiale Sainte-Croix 10.JPG|Križni obok z rebri, samostanska cerkev Sainte-Croix [[Quimperlé]], Bretanja (1083) File:StEtienne tour lanterne.jpg|Zvezdni obok, [[Opatija Saint-Étienne, Caen]] (1065–1166) File:Abbaye aux Dames (ancienne), Eglise Sainte-Trinité - Vue intérieure du choeur - Caen - Médiathèque de l'architecture et du patrimoine - APMH00018189.jpg|Križni obok kora [[Opatija Sainte-Trinité, Caen]] (1080-ta) </gallery> === Prehod v gotsko arhitekturo === Gradnja nove [[stolnica v Durhamu|stolnice v Durhamu]] se je začela leta 1093 pod vodstvom normanskega škofa Williama de St-Calaisa.{{sfn|Watkin|1986|p=108}} Prvotno je bil namen izgradnje v celoti z zaobljenimi križnimi oboki, a ko so se dela nadaljevala na ladji, so normanski graditelji eksperimentirali s šilastimi loki, ki so težo usmerili navzven in navzdol. Prostor med rebri je bil napolnjen z majhnimi kosi kamna. Na njegovih vogalih so težo podpirale kolonete (skupina manjših stebričev), ki so jo prenesle pritisk navzdol na izmenično postavljene stebre in slope in ne na stene. Ker so plošče sorazmerno tanke, so ti rebrasti oboki lažji od prejšnjih banjastih in križnih obokov, tako da bi lahko bile stene višje in bi lahko imele večja okna. Dela so se začela na vzhodnem koncu Durhamske stolnice; oboki nad ladjami so bili dokončani leta 1096, nad korom pa leta 1107. Oboki nad glavno ladjo, s šilastimi loki, so se začeli okoli leta 1130. Zaradi šilastih lokov se je zdelo, da se je zgornja raven zlila v streho v enotno celoto. Durhamski eksperiment pa je hitro naletel na težave. Obočne plošče v prezbiteriju so bile narejene iz ometanih ruševin in so bile težje od pričakovanega ter so začele pokati in jih je bilo treba leta 1235 zamenjati. Medtem se je eksperimentiranje s šilastimi rebrastimi oboki preselilo v Francijo, kjer so bile tanjše in lažje plošče narejene iz majhnih rezanih kosov kamna in ne iz ruševin.{{sfn|Watkin|1986|pp=108–109}} Romanska opatija Lessay v Normandiji je okoli leta 1098 dodala zgodnjegotske rebraste oboke v koru, ki so pokrivali dele kora in ladje.<ref name=gothique>{{navedi splet|url= https://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/gothique/55987 |work=Encyclopédie Larousse en ligne |title=gothique |access-date=2020-06-15 |language=fr}}</ref> V drugi svetovni vojni je bil uničen, vendar obnovljen.{{sfn|Bechmann|2017|pp=188–190}} Kupola romanske cerkve Svetega groba v Cambridgeu v Angliji, ki se je začela graditi leta 1130, ima v kupoli rebra, čeprav se kupola opira na pendantive, rebra pa so bila večinoma okrasna. Romanska stolnica Cefalù v normanskem kraljestvu Sicilija, ki se je začela graditi v letih 1148–1240, ima romanski rebrasti obok.{{sfn|Renault|Lazé|2006|pp=34–35}}{{sfn|Bechmann|2017|pp=163–71}} Prehod iz romanike v gotiko je viden tudi v ladji cerkve opatije Fontenay (1147), kjer so okrogle oboke banjastih obokov zamenjali oboki z rahlo zašiljenimi oboki.<ref>{{navedi splet|url= https://www.larousse.fr/encyclopedie/divers/voûte_sur_croisée_dogives/74608 |work=Encyclopédie Larousse en ligne |title=voûte sur croisée d'ogives |access-date=2020-06-15 |language=fr}}</ref> <gallery mode="packed" heights="150"> File:Durham Cathedral. Interior.jpg|Ladja - [[stolnica v Durhamu]], (1093–1135) File:Abbaye (ancienne) - Eglise - Vue intérieure du choeur et du transept sud - Lessay - Médiathèque de l'architecture et du patrimoine - APMH00001543.jpg|Zgodnji rebrast obok vzhodnega konca opatije Lessay, Normandija (ok. 1098) (slika pred drugo svetovno vojno) File:Nef de la basilique de Vézelay à 14h27 le 23 juin 1976.jpg|Ladja [[Bazilika v Vézelayu|opatije Vézelay]], (1104–1132) z romanskimi oboki v ladiji (v ospredju) in gotskimi rebrastimi oboki v koru (ozadju) File:Abbaye Fontenay eglise interieur.jpg|Obokana cerkev opatije Fontenay (1130–1147) File:Cefalu duomo int.jpg|Normansko-romanski oboki v koru [[Stolnica v Cefalùju|stolnice v Cefalùju]] (1148–1240) </gallery> Druge različice rebrastih obokov, običajno s polkrožnih lokov, so se pojavile v Lombardiji v [[Bazilika svetega Ambroža, Milano|baziliki sv. Ambroža]] v Milanu konec 11. stoletja in v jugozahodni Franciji v [[Samostan sv. Petra, Moissac|opatiji v Moissacu]] (11.-12. stoletje).<ref>"Le Guide du Patrimoine de France", Editions du Patrimoine, Centre des Monuments Historique, p. 472 (2009)</ref> Običajno so bili to križni oboki, sestavljeni tako, da sta dva banjasta oboka združila pod pravim kotom. Druge vrste obokov so bile okrasni, na primer zvezdnati oboki, ki so jih uporabljali za okrasitev stolpa lanterne na strehi stolnice v Caenu in stolnice v Laonu, ali rebra na notranjosti kupole Okrogle cerkve v Cambridgeu (1130).{{sfn|O'Reilly|1921|loc=Note 11}} <gallery mode="packed" heights="150"> File:Quimperlé (29) Abbatiale Sainte-Croix 10.JPG|Cerkev samostana Sainte-Croix [[Quimperlé]] (1083) File:Round Church, Cambridge - 06.jpg|Cerkev Svetega groba, Cambridge (c. 1130) File:StEtienne tour lanterne.jpg|Zvezdasti obok, [[Opatija Saint-Étienne, Caen|Caenske stolnice]] (1065–1166) File:Laon Cathedral Vaults 01.JPG|Obok z lanterno, [[Laonska stolnica]] (1150s–1230) File:Milano bazylika Sant Ambrogio 2.jpg|[[Bazilika svetega Ambroža, Milano]] (12. st.) </gallery> === Šestdelno obokanje === Pri šestdelnem obokanju je bila vsaka obočna pola s tankimi kamnitimi rebri razdeljena na šest predelkov. Vmesna rebra, ki so diagonalno prečkala obok, so tvorila koničast lok, zraven pa je bil še dodaten vmesni koničasti lok. Ker so rebra nosila težo, so bile plošče obokov narejene iz majhnih kosov kamna in so bile veliko lažje od tradicionalnih banjastih obokov.{{sfn|Renault|Lazé|2006|p=34}} Rebra so prenašala težo navzven in navzdol preko vitkih stebrov do slopov na spodnji ravni. Teža ni bila enakomerno porazdeljena; dodatno težo diagonalnih prečnih lokov so podpirali masivni stebri, medtem ko so vmesni prečni lok podpirali enostavni stebri. Ker so težo obokov nosili stebri in slopi, ne zidovi, bi lahko bile stene tanjše in višje, zapolnili pa bi jih lahko z večjimi vitraži.{{sfn|Bechmann|2017|pp=163–71}} Šestdelni obok se je pojavil skoraj istočasno v Angliji in Franciji. Prva stolnica, ki jih je uporabljala, je bila stolnica v Durhamu, ki se je začela graditi leta 1093. Zgodnje primere šestdelnih rebrastih obokov najdemo v Abbaye-aux-Hommes (začetek 1066) in Abbaye-aux-Dames v Caenu. Nato so se pojavili v stolnici Noyon (začelo 1131); kvadratna gotska veranda romanske cerkve [[Bazilika v Vézelayu|opatije Vézelay]] v Franciji (1132); stolnica v Sensu (začetek 1135); kor opatije Saint-Denis (začetek 1140); Notre-Dame de Paris (začetek 1163); stolnica v Bourgesu in stolnica v Laonu. Rebraste oboke je zgradil William the Englishman v stolnici v Canterburyju in v kapeli St Faith's v Westminstrski opatiji (1180).<ref>{{navedi splet|last=pixeltocode.uk|first=PixelToCode|title=What to see and do|url=https://www.westminster-abbey.org/visit-us/plan-your-visit/what-to-see-and-do|access-date=2020-06-10|website=Westminster Abbey|archive-date=2020-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040123/https://www.westminster-abbey.org/visit-us/plan-your-visit/what-to-see-and-do|url-status=dead}}</ref><ref>''Gardner's Art Through the Ages'', (2006), Ch. 13. Gothic Art: "Architectural Basics" p. 352.</ref>{{sfn|Ducher|2014|p=40}}{{sfn|Renault|Lazé|2006|p=34}} <gallery mode="packed" heights="150"> File:Vézelay (89) Basilique Sainte-Marie-Madeleine - Intérieur - 10.jpg|Šestdelni rebrast obok v narteksu bazilike v Vézelayu (1132) File:Basilica Saint Denis ambulatory.JPG|Ambulatorij - [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis]] (končana 1144) File:Ceiling, Notre Dame, Paris, ZM.JPG| Šestdelni rebrast obok stropa ladje [[Stolnica Notre-Dame v Parizu|Notre-Dame de Paris]] (1163–1345) File:Sens - Cathédrale 09.jpg| Šestdelni rebrast obok v [[Stolnica svetega Štefana, Sens|stolnici v Sensu]] (1135–1164) File:Cefalu Cathedral interior BW 2012-10-11 12-07-53.jpg|[[Stolnica v Cefalùju]] (1131–1240), z rebrastim obokom v prezbiteriju na vzhodnem koncu </gallery> === Štiridelno obokanje === Med visoko gotiko se je pojavila nova različica rebrastega oboka: štiridelni rebrni obok, ki so ga uporabljali v stolnici v Chartresu, stolnici Amiens in stolnici Reims.{{sfn|Renault|Lazé|2006|p=34}} Rebra tega oboka so enakomerneje porazdelila težo na štiri nosilne stele spodaj in vzpostavila tesnejšo povezavo med ladjo in spodnjimi deli cerkvenih zidov ter med spodnjimi arkadami in okni zgoraj. To je omogočilo večjo višino in tanjše stene ter prispevalo k močnemu vtisu navpičnosti, ki so ga dajale novejše stolnice. Stolnica v Durhamu iz 11. stoletja (1093–1135) s prejšnjimi šestdelnimi rebrastimi oboki je visoka 22 metrov. Ladja Notre-Dame de Paris iz 12. stoletja, prav tako s šestdelnimi rebrastimi oboki, je visoka 35 metrov.{{sfn|Watkin|1986|p=134}} Kasnejša stolnica v Amiensu (zgrajena 1220–1266) z novimi štiridelnimi rebrnimi oboki ima ladjo visoko 42,30 metra. Najvišja ladja vseh gotskih stolnic je v stolnici v Beauvaisu, čeprav je bila dokončana le ena obočna pola. Njena višina je 47,5 m, nekoliko višja od ladje bazilike sv. Petra v Rimu. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Voutes, nef, rosace ouest et grandes orgues de la cathédrale Notre-Dame d'Amiens, France - 20080125-02.jpg|Štiridelni rebrasti oboki v [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|stolnici v Amiensu]] (1220–1270) so omogočali večjo višino in večja okna File:Notre-Dame de Rouen, Nave 20140521 1.jpg| Močnejši štiridelni rebrni oboki v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Rouen|stolnici v Rouenu]] (13. st.) File:Picardie Beauvais2 tango7174.jpg|Kor [[Stolnica svetega Petra, Beauvais|stolnice v Beauvaisu]] (1225–1272), najvišja notranjost gotskih cerkva.. File:Koelner Dom Innenraum.jpg| Ladja [[Stolnica sv. Petra, Köln|Kölnske stolnice]] (1248–1322) File:Hall of men at arms.jpg| Dvorana straže Conciergerie, del prejšnje kraljeve palače, v Parizu (13. st.) </gallery> === Tierceron, lierne in pahljačasti oboki === V zadnjem obdobju gotske arhitekture, na začetku 14. stoletja, so se v Angliji pojavili različni novi oboki v perpendicular gotskem slogu. Med temi so bili oboki s ''tierceron'' (terciarnimi) rebri in ''lierne'' (veznimi) rebri ter pahljačasti oboki. Tierceron oboki uporabljajo terciarna rebra (''tierceron'') poleg glavnih strukturnih reber pravilnega štiridelnega oboka. To je mogoče videti v ladji [[Stolnica v Exetru |Exeterske stolnice]], ki se je začela leta 1310; masivni obok ima obilico tierceronskih reber, kot so palmovi listi, s kar enajstimi tierceroni, ki se ukrivljajo navzgor iz enega začetnega kamna. Tiercerone najdemo tudi v oboku kapitlja [[Wellska stolnica|Wellske stolnice]] (začetek 1330). Drug primer okrasnega oboka iz tiercerona je obok v obliki zvezde, vstavljen v osmerokotno lanterno [[Stolnica Ely|stolnice Ely]] (1322–1342). Ta uporaba okrasnega rebra je bila značilnost perpendicula gotike v Angliji. {{Sfn|Watkin|1986|page=149 - 153}} Oboki ''lierne'' tudi zastopajo vidno mesto v perpendicula gotski arhitekturi Anglije. Lierne so kratka povezovalna rebra, ki povezujejo eno rebro z drugim. Prekrivajo vrzeli med glavnimi diagonalnimi rebri in tierceroni, kar ima za posledico lierne oboke ali zvezdne oboke (imenovane po obliki zvezde, ki nastane s povezovanjem liernov). Ta vrsta rebrastega oboka se je pojavila v 14. stoletju v decorated obdobju. Primera sta [[Stolnica v Gloucestru|Gloucesterska stolnica]] in [[cerkev Saint-Pierre, Caen]]. Pahljačasti obok je edinstven tip rebrastega oboka, ki je značilen za Anglijo. Rebra so enake krivulje in so enako oddaljena, na način, ki spominja na pahljačo. Tako je za razliko od gotskih obokov, ki izhajajo iz koničastih lokov, pahljačasti obok sestavljen iz polkrožnih konoidov. Kapela [[King's College, Cambridge]] ima največji strop s pahljačastim obokom na svetu. <gallery mode="packed" heights="150"> File:Exeter Cathedral nave vaulted ceiling.jpg|''Tierceronski'' oboki [[Stolnica v Exetru|stolnice v Exetru]] File:Ely Cathedral Lady Chapel, Cambridgeshire, UK - Diliff.jpg|Marijina kapela, [[Stolnica Ely]] (začetek 1321) File:Gloucester Cathedral Vaulted Ceiling.jpg|''Lierne'' obokanje v [[Stolnica v Gloucestru| stolnice v Gloucestru]] (1331) File:Canterbury Cathedral nave.jpg|[[Canterburyjska stolnica]] – obokana ladja (pozno 14. st.) File:Mosteiro da Batalha (10638051633).jpg|Poznogotski zvezdast obok samostana Batalha, Portugalska (1386) File:Cambridge King's College Chapel.jpg|Pahljačast obok kapele [[King's College, Cambridge]] (1446–1554) File:Caen, Église Saint-Pierre 16.JPG|Cerkev Saint-Pierre, Caen (15. st.) File:Bath.abbey.fan.vault.arp.jpg|Pahljačast obok opatije Bath (večinoma 19. st.) </gallery> == Funkcija == <gallery mode="packed" heights="150"> File:Ossature.voute.arc.ogive.png| Struktura šestdelnega gotskega rebrastega oboka (risbe Eugènea Viollet-le-Duca) Šestdelni obok je lahko pokrival dve obočni poli ladje, vendar je zahteval izmenične stebre in slope, ki so podpirali razliko teže, porazdeljeno po prečnici in diagonali rebra. File:Rib vault model - Museum of French Monuments.jpg| Dinamika rebrastega oboka, s pritiskom navzven in navzdol iz reber, ki so uravnoteženi s stebri in oporniki. Kosi v modelu lahko stojijo sami, brez cementa. (Narodni muzej francoskih spomenikov, Pariz). File:Gotic3d2.jpg| Rebrasti oboki podpirajo streho; silo teže prenesejo navzven in navzdol skozi mrežo tankih kamnitih reber, ki so s tankimi stebri povezani s slopi in stebri spodaj ter z oporniki zunaj. </gallery> Razvoj rebrastega oboka je bil posledica iskanja večje višine in več svetlobe v ladjah stolnic. V romanskih stolnicah je bila ladja tipično prekrita z nizom križnih obokov, ki so nastali s presečiščem dveh banjastih obokov. Oboki so pritiskali neposredno na stene. Križni oboki so bili ''bombée'' ali približno kupolaste oblike. Da bi vzdržali težo obokov, so morali biti zidovi še posebej debeli, okna pa so bila odsotna ali zelo majhna. Ta problem je bil v začetku 11. stoletja rešen z uvedbo gotskega rebrastega oboka.<ref name=Chisholm>Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Rib Vault". Encyclopædia Britannica. 23 (11th ed.). Cambridge University Press.</ref>{{sfn|Ducher|2014|p=40}} Rebrasti oboki so okrepljeni z mrežo tankih kamnitih reber (francosko: ''ogives''). Pri prvih šestdelnih obokih je bil obok podprt z dvema diagonalnima križnima rebroma in vmesnim rebrom, ki sta obok skupaj delila na šest delov. Diagonalna rebra so bila v obliki polkrožnih lokov, ki so dvignili središče oboka nad nivo prečnih lokov in stenskih reber ter mu dali videz majhne kupole. (Ta vrsta oboka je vidna v ladji sv. Ambroža v Milanu). V nekaterih novih cerkvah so se arhitekti spopadli s tem, da so dvignili zgornji del svojih lokov. To so poskusili v nekaterih najzgodnejših gotskih cerkvah, zlasti v Abbaye-aux-Hommes in opatiji Lessay v Normandiji. [[File:Bóveda del crucero de la Catedral de Sevilla.jpg|thumb|Križanje obokov v stolnici v Sevilji, Juan Gil de Hontañón]] Problem je bil na koncu rešen z uvedbo šilastega loka za prečna in ločljiva rebra oboka. Zašiljeni lok je bil že dolgo znan in uporabljen zaradi svoje veliko večje trdnosti in manjšega pritiska, ki ga je izvajal na stene. Če se uporablja za rebrast obok, ne glede na to, kako ozek ali širok je razpon, bi lahko s sprejetjem koničastega loka njegov vrh uskladili z višino diagonalnih reber.Rebra so nosila težo oboka navzven in navzdol. Rebra so bila združena v stebre, od katerih je vsak združeval štiri rebra, ki so se po stenah spuščali do arkad na slopih v pritličju. Zunaj so stene dobile večjo moč z dodatkom težkih kamnitih opornikov. Trdnost rebrastih obokov je omogočila tanjše stene, kar pa je omogočilo večja okna na zgornjih nivojih, ki so ladjo polnila s svetlobo. Sčasoma so omogočili ogromna rožna okna gotskih stolnic.{{sfn|Ducher|2014|p=40}} Ta šestdelni obok je bil uspešno predstavljen v stolnici Noyon, stolnici Laon in Notre-Dame de Paris. En sam šestdelni obok bi lahko pokrival dva prečna dela ladje Notre-Dame. Vendar je imel obok s šestimi rebri svoje težave. Teža ni bila enakomerno porazdeljena na stebre v pritličju. Ko je obok pokrival dve prečnici, so bili potrebni bolj masivni stebri, ki so nosili težo dvojnih, diagonalnih reber, kot za vmesna rebra. Ta problem je bil rešen s poenostavitvijo oboka in odpravo vmesnega rebra, pri čemer je bil izdelan štiridelni rebrasti obok. Po tem sistemu, ki so ga takoj uporabili v stolnici v Amiensu, Reimsski stolnici in mnogih drugih, je imel vsak prečni del le en štiridelni obok. Zaradi te inovacije, skupaj z uporabo ločnih opornikov, so gotske stene stolnice postajale vse višje, z vedno večjimi okni. Poenostavitvi rebrastega oboka je, zlasti v Angliji, kmalu sledila še ena težnja – da bi jih naredili bolj zapletene. Eden najzgodnejših primerov uvedbe vmesnega grebenskega rebra najdemo v ladji stolnice v Lincolnu; ta element, imenovan grebensko rebro, ni bil povezan s stenami. Arhitekti v Angliji so začeli dodajati nova rebra, večinoma za okras. V ladji stolnice v Exeteru so bila med stenskim in diagonalnim rebrom tri vmesna rebra. Da bi prikrili stičišče različnih reber, so bila njihova križanja okrašena z bogato izrezljanimi sklepniki, ta praksa pa se je povečala z uvedbo drugega kratkega rebra, znanega kot lierne obok. ''Lierne'', izraz, ki ga v Franciji uporabljajo za grebensko rebro, se v angleščini nanaša na kratka rebra, ki se križajo med glavnimi; ti so bili uporabljeni predvsem kot dekorativni elementi, na primer v zvezdastih obokih, katerih eden najboljših primerov je v oboku zračnega okna Crosby Halla v Londonu. Rebra so postajala vse bolj in bolj dekorativna, kar je vodilo do izredno dodelanega in okrasnega pahljačastega oboka, ki so ga prvič uporabili v koru Gloucesterske stolnice. == Konstrukcija == [[File:Morienval (60), église Notre-Dame, chœur, clé de voûte de la 1ère travée.jpg|thumb|right|150px| [[Sklepnik]] obokane cerkve Notre-Dame v Morienvalu, Oise, (12. stoletje)]] Prvi korak pri gradnji oboka je bil lesen oder do višine vrha nosilnih stebrov. Nato je bil na vrhu odra zgrajen natančen lesen okvir v natančni obliki reber (francosko: ''nervures''). Kamnite dele reber so nato previdno položili v okvir in jih spojili z malto. Ko so bila rebra vsa na svojem mestu, je bil ključni kamen, sklepnik, nameščen na vrhu, kjer so se zbližala. Ko je bil sklepnik na mestu, so lahko rebra stala sama, podprta s svojo težo, ki je pritiskala navzdol in navzven. Delavci so nato napolnili predelke med rebri z majhnimi vgrajenimi kosi opeke ali kamna. Okvir je bil odstranjen. Zidanje predelkov je bilo debelo približno 15 cm. Ko so bili predelki končani, je bila njihova notranja površina ometana in nato pobarvana.{{sfn|Bechmann|2017|p=206}} Gradnja srednjeveškega rebrastega oboka je bila zapletena operacija, v katero je bila vključena ekipa specializiranih delavcev. Zidarji so bili tesači (francosko ''taileurs''), ki so rezali kamen; zidarji (''poseurs''), ki so postavljali kamne na svoje mesto; in plastiki (''morteliers''), ki so kose spajali z malto. Ti obrtniki so delali skupaj z mizarji in tesarji, ki so gradili kompleksne odre in modele. == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{navedi knjigo|last=Bechmann|first=Roland|title=Les Racines des Cathédrales|year=2017|language=fr|publisher=Payot|isbn=978-2-228-90651-7}} * {{navedi knjigo|last=Ducher|first=Robert|title=Caractéristique des Styles|year=2014|language=fr|publisher=Flammarion|isbn=978-2-0813-4383-2}} *{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=zZJdDwAAQBAJ&pg=PA149 |title=Tomb – Memory – Space: Concepts of Representation in Premodern Christian and Islamic Art |last1=Giese |first1=Francine|last2=Pawlak |first2=Anna |last3=Thome |first3=Markus |year=2018 |publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG |isbn=9783110517347 |language=de }} * {{navedi knjigo|last1=Giese-Vögeli |first1=Francine |title=Das islamische Rippengewölbe: Ursprung, Form, Verbreitung |trans-title=Islamic rib vaults: Origins, form, spread |year=2007 |publisher=Gebr. Mann |location=Berlin |isbn=978-3-7861-2550-1 |language=de }} * {{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=49prUvA-pvcC&pg=PT103 |title=Travels in the History of Architecture |last=Harbison |first=Robert |year=2009 |publisher=Reaktion Books |isbn=9781861896902 |language=en }} * {{navedi knjigo|last=Mignon|first=Olivier|title=Architecture du Patrimoine Française – Abbayes, Églises, Cathédrales et Châteaux|date=2017|publisher=Éditions Ouest-France|language=fr|isbn=978-27373-7611-5}} * {{navedi knjigo|last=O'Reilly |first=Elizabeth Boyle |title=How France Built Her Cathedrals – A study in the Twelfth and Thirteenth Centuries |year=1921 |publisher=Harper and Brothers |url=http://www.gutenberg.org/ebooks/41687 }} * {{navedi knjigo|last1=Renault |first1=Christophe |last2=Lazé |first2=Christophe |title=Les Styles de l'architecture et du mobilier |url=https://archive.org/details/lesstylesdelarch0000rena |year=2006 |publisher=Gisserot |language=FR |isbn=9-782877-474658 }} * Texier, Simon, (2012), ''Paris Panorama de l'architecture de l'Antiquité à nos jours'', Parigramme, Paris (in French), {{ISBN|978-2-84096-667-8}} * {{navedi knjigo|last=Watkin |first=David |title=A History of Western Architecture |publisher=Barrie and Jenkins |year=1986 |isbn=0-7126-1279-3 }} * Wenzler, Claude (2018), ''Cathédales Gothiques – un Défi Médiéval'', Éditions Ouest-France, Rennes (in French) {{ISBN|978-2-7373-7712-9}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arhitekturni elementi]] sgajqaypbgqau87l45cdei85vp50lid 0 515277 6708973 6279724 2026-07-09T17:29:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708973 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site | name = Tigranakert (Arcah) | image = Tigranakert, 517design (1).jpg | alt = | caption = Del mestnega obzidja Tigranakerta | map_type = Azerbajdžan | map_alt = | map_caption = Lega v [[Azerbajdžan]]u | map_size = 280 | relief = 1 | coordinates = |latd = 40.0355 |longd = 46.5421 | coord_display = inline,title | location = okrožje Agdam, Azerbaijan | region = | type = | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = [[Tigran Veliki]] ali Tigran I. | material = | built = 2.–1. st. pr. n. št. | abandoned = | epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = 2005–danes | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = | notes = }} '''Tigranakert''' (armensko: Արցախի Տիգրանակերտ, ''Arcakhi Tigranakert''), znan tudi kot '''Tigranakert-Arcah''',{{sfn|Canepa|2018|p=104}} je porušeno armensko mesto iz [[helenizem|helenističnega]] obdobja v današnjem okrožju Agdam v [[Azerbajdžan]]u. Je eno od več nekdanjih mest na armenski planoti z istim imenom, poimenovano v čast armenskega kralja [[Tigran Veliki|Tigrana Velikega]] (vladal 95–55 pr. n. št.), z imenom Arcah, ki se nanaša na zgodovinsko provinco Arcah v antičnem [[Armensko kraljestvo (antika)|Armenskem kraljestvu]].<ref name="Petrosyan">Hamlet Petrosjan L. (2010). "[https://yerevan.academia.edu/HamletPetrosyan/Papers/1127073/Tigranakert_in_Artsakh Tigranakert in Artsakh]," v ''Tigranes the Great''. Erevan, str. 380-87.</ref> Vendar pa nekateri učenjaki, kot sta Robert Hewsen in Babken Harutjunjan, trdijo, da je ta Tigranakert morda ustanovil oče Tigrana Velikega, [[Tigran I.]] (vladal približno 123–95 pr. n. št.).<ref>{{navedi knjigo|last = Hewsen|first= Robert H.|author-link = |title = Armenia: A Historical Atlas|location= Chicago|year=2001|publisher = University of Chicago Press|isbn= 0-226-33228-4|pages = 58, 73, map 62}}</ref> Zavzema površino približno 50 hektarjev in je približno štiri kilometre južno od reke Kačinčaj (Kačen). Mesto je bilo na ozemlju, ki je bilo pod okupacijo armenskih sil po prvi vojni v Gorskem Karabahu in je bilo del samooklicane [[Republika Arcah|Republike Arcah]] do novembra 2020, ko je bilo predano Azerbajdžanu po sporazumu o premirju v Gorskem Karabahu. Novembra 2021 so armenski viri poročali, da so Azerbajdžanci del Tigranakerta spremenili v restavracijo z žarom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.panarmenian.net/eng/news/296681/|title=Azerbaijanis turn ancient Armenian site into barbecue restaurant|date=13 November 2021|website=panarmenian.net|publisher=PanARMENIAN.Net|access-date=13 November 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://monumentwatch.org/hy/alerts/ադրբեջանցիները-տիգրանակերտի-արքայակ/|title=Ադրբեջանցիները Տիգրանակերտի արքայական աղբյուրների պուրակը վերածել են խորովածանոցի|language=hy|website=monumentwatch.org|access-date=13 November 2021|date=13 November 2021}}</ref> == Zgodovina == [[File:Tigranakert museum 11064.JPG|thumb|240px|left|Razstavna dvorana v muzeju Tigranakert]] Primarni viri prvič omenjajo Tigranakert v 7. stoletju in navajajo, da sta bili v provinci Utik pravzaprav dve takšni mesti z istim imenom.<ref name="Hewsen58">Hewsen, ''Armenia'', str. 58.</ref> Arheologi in zgodovinarji so ustanovitev prvega uspeli datirati v leta 120–80 pr. n. št., v čas vladavine kralja Tigrana I. ali njegovega sina in naslednika kralja Tigrana Velikega. Robert Hewsen je podvomil o pripisu Tigranu II., saj še niso odkrili nobenih kovancev ali napisov z njegovim imenom in identifikacija posmrtnih ostankov temelji na lokalnem imenu najdišča.<ref>Hewsen, Robert H., "Three New Books about Arts'akh," ''Journal of the Society for Armenian Studies'' 22 (2013), p. 295.</ref> Ruševine drugega Tigranakerta še niso odkrili, čeprav se domneva, da je v okrožju Gardman. Tigranakert je bil spomladi leta 625 našega štetja prizorišče bitke med bizantinskim cesarjem [[Heraklij]]em (vladal 610–641) in [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidsko]] silo, ki je povzročila poraz slednje.{{sfn|Hewsen|2001|p=91}} Na mestu so napisi v armenskem in grškem jeziku iz 5. in 7. stoletja.<ref name="hyperallergic.com">{{navedi splet|last=Maghakjan|first=Simon|date=2020-10-04|title=Archeologist Raises Alarms Over Azerbaijan’s Shelling of an Ancient City|url=http://hyperallergic.com/592287/tigranakert-artsakh-nagorno-karabakh-war/|access-date=2021-07-04|website=Hyperallergic|language=en-US}}</ref> Po propadu prvega Tigranakerta v zgodnjem srednjem veku se je ime mesta ohranilo in se v lokalnem geografskem izročilu nenehno uporabljalo kot Tngrnakert, Tarnakert, Taraniurt, Tarnagiurt in Tetrakerte. ''De facto'' je bil pod nadzorom samooklicane Republike Arcah kot del njene province Askeran, dokler ni bil skupaj z ostalim okrožjem Agdam izročen Azerbajdžanu kot del sporazuma o premirju v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] leta 2020.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Azerbaijani leader hails handover of region ceded by Armenia|url=https://apnews.com/article/azerbaijan-handover-region-armenia-2d0d88c012fdd16732cecd35d134cabf|access-date=2021-07-04|website=AP NEWS|language=en}}</ref> Med vojno v Gorskem Karabahu leta 2020 so poročali o obstreljevanju arheološkega najdišča s strani Azerbajdžana. == Izkopavanja == Izkopavanja v Tigranakertu so se začela marca 2005, ko so ga prvič odkrili, in so potekala do leta 2020 pod vodstvom dr. Hamleta L. Petrosjana z Inštituta za arheologijo in etnografijo Armenske akademije znanosti. Arheologi so odkrili dve glavni obzidji mesta, pa tudi stolpe v helenističnem slogu in armensko baziliko iz 5. do 7. stoletja.<ref name="Asbarez">"[http://asbarez.com/81783/museum-to-ancient-ruins-of-tigranakert-opens-in-nagorno-karabakh/ Museum at Ancient Ruins of Tigranakert Opens in Nagorno-Karabakh] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110723110323/http://asbarez.com/81783/museum-to-ancient-ruins-of-tigranakert-opens-in-nagorno-karabakh/ |date=2011-07-23 }}." ''Asbarez''. June 8, 2010. Retrieved July 1, 2010.</ref> Leta 2008 se je skupina za izkopavanje začela soočati s težavami s financiranjem, čeprav so oblasti Republike Arcah obljubile, da bodo namenile 30 milijonov dramov za nadaljnje raziskave.<ref name="AN">Harutjunjan, Arpi. "[http://www.armenianow.com/hy/node/8414 Research in Ruins: Tigranakert project threatened by lack of finances] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190404013714/https://www.armenianow.com/hy/node/8414 |date=2019-04-04 }}." ''ArmeniaNow''. 11. april 2008. Pridobljeno 25. marca 2010.</ref> Med izkopavanji v letih 2008–2010 so bili najdeni srebrniki [[Partsko cesarstvo|partskih]] monarhov Mitridata IV. (vladal 57–54 pr. n. št.) in [[Orod II.|Oroda II.]] (vladal 57–37 pr. n. št.).{{sfn|Petrosjan|2010|p=386}} Junija 2010 so v sosednjem gradu Šahbulag odprli muzej, posvečen proučevanju in ohranjanju artefaktov, odkritih iz Tigranakerta. Nekatere artefakte iz Tigranakerta so armenski delavci odstranili z območja pred predajo okrožja Agdam Azerbajdžanu. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120px"> File:Տիգրանակերտ7.JPG File:Տիգրանակերտ6.JPG File:Tigranakert.jpg|Del mestnega obrambnega obzidja File:Tigranakert2.jpg|Tako imenovano Spodnje okrožje mesta Tigranakert File:Tigranakert3.jpg|Del Spodnjega okrožja File:Stones of Tigranakert ancient Armenian city walls - panoramio (1).jpg|mestno obzidje Tigranakerta File:Stones of Tigranakert ancient Armenian city walls - panoramio (2).jpg|mestno obzidje Tigranakerta File:Tigranakert citadel11035.JPG|Citadela Tigranakert File:Tigranaket Artsakh 02.jpg| File:Tigranaket Artsakh 04.jpg File:Տիգրանակերտի հնավայրի նկարներ 08.jpg File:Տիգրանակերտ, վաղ միջնադարյան եկեղեցի.JPG </gallery> == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == * {{navedi knjigo |first1=Matthew P. |last1=Canepa|authorlink=a|title=The Iranian Expanse: Transforming Royal Identity through Architecture, Landscape, and the Built Environment, 550 BCE–642 CE |date=2018 |publisher=University of California Press |chapter=Rival Visions and New Royal Identities in Post- Achaemenid Anatolia and the Caucasus|pages=95–121|isbn=9780520964365|url=https://muse.jhu.edu/book/62562}} * {{cite journal |last1=Petrosjan|first1=Hamlet L.|title=Tigranakert in Artsakh |date=2010|pages=380–387| location = Erevan|url=https://www.academia.edu/1074728|url-access=registration}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tigranakert (Artsakh)}} * Tigranakert of Artsakh: [http://www.tigranakert.am/index.php {{in lang|hy}}], [http://www.tigranakert.am/rus/index.php {{in lang|ru}}]. * {{cite video | people = Zareh Tjeknavorian (Director) | date = 2007 | title = Tigranakert: An Armenian Odyssey | url = https://www.youtube.com/watch?v=PENAfitgLsg | publisher = Yergir Union and Naregatsi Film Center}} * [https://www.youtube.com/watch?v=1Cw5umNawr4 Tigranakert of Artsakh] na CNN [[Kategorija:Arheološka najdišča v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Helenizem]] q8e0x6abwsuz8jgghn3fsnot1wwj3nx 1 515782 6709210 5670995 2026-07-10T11:14:53Z Gledalec 242658 /* */ odgovor 6709210 wikitext text/x-wiki Zgodba o tem, kako je Tinazzi iz požara rešil osem ljudi, danes velja za napačno. https://www.cjr.org/first_person/tinazzi-motorcycle-mont-blanc-tunnel-fire-rescue.php —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:19, 29. marec 2022 (CEST) :Sem uredil in popravil. [[Uporabnik:Gledalec|Gledalec]] ([[Uporabniški pogovor:Gledalec|pogovor]]) 13:14, 10. julij 2026 (CEST) pmatzv5nzi5qwj9lge18v2iyn4i8os8 0 515842 6708907 6707585 2026-07-09T15:29:01Z Sportomanokin 14776 /* Vse slovenske etapne zmage */ 6708907 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Felice Gimondi]] ![[Vincenzo Nibali]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice_Gimondi_1966.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo_Nibali_-_Vuelta_a_Espa%C3%B1a_2010.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jonas Vingegaard PN26 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''32 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>23 – Tour<br>6 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/5]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/5]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |rowspan=5 align=center|8. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 5 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 4 | 4 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 22 || 6 || 3 || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |8 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 22 || 6 || 3 || '''31''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] pzypu1vky62cof63aqtn71dyu9ywmr9 6708908 6708907 2026-07-09T15:30:48Z Sportomanokin 14776 /* Skupno število etapnih zmag */ 6708908 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Felice Gimondi]] ![[Vincenzo Nibali]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice_Gimondi_1966.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo_Nibali_-_Vuelta_a_Espa%C3%B1a_2010.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jonas Vingegaard PN26 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''32 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>23 – Tour<br>6 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/5]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/5]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |rowspan=5 align=center|8. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 5 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 4 | 4 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |11 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 23 || 6 || 3 || '''32''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |8 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 22 || 6 || 3 || '''31''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] 2ngb0ikrzrn1jsl3ggptrj49fkppuch 6708909 6708908 2026-07-09T15:31:09Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah */ 6708909 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Felice Gimondi]] ![[Vincenzo Nibali]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice_Gimondi_1966.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo_Nibali_-_Vuelta_a_Espa%C3%B1a_2010.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jonas Vingegaard PN26 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''32 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>23 – Tour<br>6 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/5]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/5]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |rowspan=5 align=center|8. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 5 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 4 | 4 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |11 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 23 || 6 || 3 || '''32''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | rowspan=3| || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |8 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 23 || 6 || 3 || '''32''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] jjd9j1lcqfwwo7g3big4fw843osgkoh 0 520093 6708930 6687962 2026-07-09T16:14:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708930 wikitext text/x-wiki {{Drugbox | verifiedrevid = | drug_name = | INN = | type = <!-- empty --> | image = Tecovirimat.svg | width = 200 | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Tpoxx | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|tecovirimat}} | MedlinePlus = | licence_CA = <!-- Health Canada may use generic or brand name (generic name preferred) --> | licence_EU = <!-- EMA uses INN (or special INN_EMA) --> | DailyMedID = Tecovirimat | licence_US = <!-- FDA may use generic or brand name (generic name preferred) --> | pregnancy_AU = <!-- A/B1/B2/B3/C/D/X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[peroralna pot uporabe|skozi usta]], [[intravenska pot uporabe|v veno]] | class = | ATCvet = | ATC_prefix = J05 | ATC_suffix = AX24 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{navedi splet | title=Notice: Multiple Additions to the Prescription Drug List (PDL) [2022-01-24] | website=Health Canada | date=24. 1. 2022 | url=https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/drug-products/prescription-drug-list/notices-changes/multiple-additions-2022-01-24.html | access-date=28. 5. 2022 | archive-date=2022-05-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220529183045/https://www.canada.ca/en/health-canada/services/drugs-health-products/drug-products/prescription-drug-list/notices-changes/multiple-additions-2022-01-24.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | title=New Medicines Approved in 2018 | website=Health Canada | date=15. 1. 2020 | url=https://www.canada.ca/en/patented-medicine-prices-review/services/npduis/analytical-studies/meds-entry-watch-2018/new-medicines-approved-2018.html | access-date=28. 5. 2022 | archive-date=2022-05-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220529015241/https://www.canada.ca/en/patented-medicine-prices-review/services/npduis/analytical-studies/meds-entry-watch-2018/new-medicines-approved-2018.html | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet | title=Summary Basis of Decision (SBD) for Tpoxx | website=Health Canada | date=23. 10. 2014 | url=https://hpr-rps.hres.ca/reg-content/summary-basis-decision-detailTwo.php?linkID=SBD00578&lang=en | access-date=29. 5. 2022}}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Tpoxx FDA label">{{navedi splet | title=Tpoxx- tecovirimat monohydrate capsule | website=DailyMed | date=2. 12. 2021 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=fce826ab-4d6a-4139-a2ee-a304a913a253 | access-date=23. 4. 2022}}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Tecovirimat Siga EPAR" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | index2_label = kot monohidrat | CAS_number = 869572-92-9 | CAS_supplemental = | PubChem = 16124688 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12020 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 17281586 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = F925RR824R | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D09390 | KEGG2_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG2 = D11557 | ChEBI = | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1257073 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ST-246 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = ''N''-{3,5-diokso-4-azatetraciklo[5.3.2.0^{2,6}.0^{8,10}]dodek-11-en-4-il}-4-(trifluorometil)benzamid | C=19 | H=15 | F=3 | N=2 | O=3 | SMILES = FC(F)(F)c1ccc(cc1)C(=O)NN1C(=O)C2C(C3C=CC2C2CC32)C1=O | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C19H15F3N2O3/c20-19(21,22)9-3-1-8(2-4-9)16(25)23-24-17(26)14-10-5-6-11(13-7-12(10)13)15(14)18(24)27/h1-6,10-15H,7H2,(H,23,25) | StdInChI_comment = | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = CSKDFZIMJXRJGH-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Tekovirimat''', v Evropski uniji pod zaščitenim imenom '''Tecovirimat Siga'''<ref name= SPC_EU>https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/2022/20220106154165/anx_154165_sl.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Tecobirimat Siga, vpogled: 7. 6. 2022.</ref> ('''Tpoxx''' v ZDA),<ref name="Tpoxx FDA label" /><ref name="nyt-2018-07">{{navedi novice |last1=McNeil Jr. |first1=Donald G. | name-list-style = vanc |title=Drug to Treat Smallpox Approved by F.D.A., a Move Against Bioterrorism |url=https://www.nytimes.com/2018/07/13/health/smallpox-drug-fda-bioterrorism.html |website=[[The New York Times]] |date=13. 7. 2018 |access-date=16. 7. 2018}}</ref> je [[protivirusna učinkovina]], ki deluje proti [[ortopoksvirus]]nim okužbam; zdravilo je med drugim odobreno za zdravljenje [[črne koze|črnih]] in [[opičje koze|opičjih koz]].<ref name="Tpoxx FDA label" /> Deluje tako, da prepreči prenos virusa med celicami in s tem širjenje okužbe v tkivu.<ref name="NEJMoa1705688">{{cite journal | vauthors = Grosenbach DW, Honeychurch K, Rose EA, Chinsangaram J, Frimm A, Maiti B, Lovejoy C, Meara I, Long P, Hruby DE | display-authors = 6 | title = Oral Tecovirimat for the Treatment of Smallpox | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 379 | issue = 1 | pages = 44–53 | date = julij 2018 | pmid = 29972742 | pmc = 6086581 | doi = 10.1056/NEJMoa1705688 }}</ref> Gre za prvo odobreno zdravilo v svojem razredu.<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2018 | website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | date=januar 2019 | url=https://www.fda.gov/media/120357/download | format=PDF | access-date=16. 9. 2020}}</ref> Tekovirimat je izkazal učinkovitost v laboratorijskih preskusih; v živalskih modelih se je pokazal učinkovit pri preprečevanju opičjih koz in [[kunčje koze|kunčjih koz]]. Pri uporabi na ljudeh ni prišlo do hudih neželenih učinkov.<ref name="nyt-2018-07" /> V Evropski uniji je bilo zdravilo odobreno januarja 2022.<ref name="Tecovirimat Siga EPAR">{{navedi splet | title=Tecovirimat Siga EPAR | website=Evropska agencija za zdravila | date=10. 11. 2021 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/tecovirimat-siga | access-date=23. 4. 2022}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref><ref>{{navedi splet |title=Summary of Product Characteristics |url=https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/tecovirimat-siga-epar-product-information_en.pdf |website=Evropska agencija za zdravila |access-date=24. 5. 2022}}</ref> Ameriške oblasti so si naredile zalogo dveh milijonov odmerkov zdravila, za primer terorističnega napada z ortopoksvirusnim povzročiteljem.<ref>{{cite journal | vauthors = Damon IK, Damaso CR, McFadden G | title = Are we there yet? The smallpox research agenda using variola virus | journal = PLOS Pathogens | volume = 10 | issue = 5 | pages = e1004108 | date = May 2014 | pmid = 24789223 | pmc = 4006926 | doi = 10.1371/journal.ppat.1004108 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sciencenews.org/article/first-smallpox-treatment-one-step-closer-fda-approval|title=FDA approves the first smallpox treatment|first=Aimee|last=Cunningham|name-list-style=vanc|date=13. 7. 2018|accessdate=2022-06-07|archive-date=2018-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180712230149/https://www.sciencenews.org/article/first-smallpox-treatment-one-step-closer-fda-approval|url-status=dead}}</ref> == Klinična uporaba== Tekovirimat je odobren za zdravljenje odraslih bolnikov in otrok s telesno maso vsaj 13 kg z naslednjimi ortopoksvirusnimi okužbami:<ref name= SPC_EU/> * [[črne koze]], * [[opičje koze]], * [[kravje koze]]. Odobren je tudi za zdravljenje zapletov zaradi razmnoževanja virusa vakcinije po [[cepivo proti črnim kozam|cepljenju proti črnim kozam]].<ref name= SPC_EU/> Črne koze so sicer [[izkoreninjenje nalezljive bolezni|izkoreninjena bolezen]] in od leta 1978 ni bilo nobenega zaznanega primera okužbe, vendar obstaja nevarnost za uporabo virusa črnih koz za bioteroristične namene.<ref>Andrew T Russo s sod. An overview of tecovirimat for smallpox treatment and expanded anti-orthopoxvirus applications. Expert Rev Anti Infect Ther. 2021 Mar.</ref> == Mehanizem delovanja == Tekovirimat zavira beljakovino p37, ki je prisotna pri v [[virusna ovojnica|virusni ovojnici]]<ref>{{cite journal | vauthors = Yang G, Pevear DC, Davies MH, Collett MS, Bailey T, Rippen S, Barone L, Burns C, Rhodes G, Tohan S, Huggins JW, Baker RO, Buller RL, Touchette E, Waller K, Schriewer J, Neyts J, DeClercq E, Jones K, Hruby D, Jordan R | display-authors = 6 | title = An orally bioavailable antipoxvirus compound (ST-246) inhibits extracellular virus formation and protects mice from lethal orthopoxvirus Challenge | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-virology_2005-10_79_20/page/13139 | journal = Journal of Virology | volume = 79 | issue = 20 | pages = 13139–49 | date = oktober 2005 | pmid = 16189015 | pmc = 1235851 | doi = 10.1128/JVI.79.20.13139-13149.2005 }}</ref> vseh ortopoksvirusih in je visoko ohranjena (okoli 98-odstotno ujemanje aminokislin pri različnih otropoksvirusih).<ref name=Douglas>Douglas W Grosenbach s sod. Oral Tecovirimat for the Treatment of Smallpox. N Engl J Med. 2018.</ref> Tekovirimat zavira interakcijo beljakovine p37 s celično GTP-azo Rab9 in TIP47, kar preprečuje nastanek [[virion]]ov v ovojnicah, sposobnih ločitve, kar je potrebno za širjenje virusa med celicami in na dolge razdalje.<ref name= SPC_EU/> S tem se zavre [[virulentnost]] virusa.<ref name=Douglas/> == Varnost == Tekovirimat se je pri uporabi na ljudeh pokazal za varnega in ni prišlo do hudih neželenih učinkov.<ref name="nyt-2018-07" /> Najpogosteje poročana neželena učinka zdravila sta bila [[glavobol]] (pojavil se je pri 12,3 % oseb, ki so prejeli zdravilo) in [[slabost]] (pri 4,5 % oseb).<ref name= SPC_EU/> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Protivirusna zdravila]] oyppc7gwqa46sx2omh65nbcia23bm54 0 520784 6709121 6531269 2026-07-10T08:02:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709121 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain range | name = Švabska Jura | photo = Albtrauf Sonnenaufgang Mittlere-Schwaebische-Alb.jpg | photo_size = 275 | photo_alt = | photo_caption = Albtrauf, Mittlere Schwäbische Alb | country_type = Države |country = [[Nemčija]] |country1= [[Švica]] | region_type = Dežela /kantoni | region = [[Baden-Württemberg]], [[Bavarska]]; <br />Kanton [[Aargau]], [[Kanton Schaffhausen| Schaffhausen]] | highest = Lemberg | elevation_m = 1015,7 | map_image = Schwäbische Alb - Deutsche Mittelgebirge, Serie A-de.png | map_size = | map_alt = | map_caption = Reliefni zemljevid švabske Jure | coordinates = {{coord|48|24|0|N|9|12|0|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline}} | range_coordinates = }} '''Švabska Jura''' (nemško ''Schwäbische Alb'' [ˈʃvɛːbɪʃə ˈʔalp], redkeje ''Schwäbischer Jura'' [ˈʃvɛːbɪʃɐ ˈjuːʁa]), včasih se imenujejo tudi '''Švabske Alpe''', je gorovje v [[Baden-Württemberg]] v [[Nemčija|Nemčiji]], ki se razteza 220 km od jugozahoda proti severovzhodu in meri v širino od 40 do 70 km. Ime je dobilo po regiji [[Švabska]]. Švabska Jura zavzema območje, ki ga na jugovzhodu omejujeta [[Donava]] in na severozahodu zgornji [[Neckar]]. Na jugozahodu se dviga do višjih gora [[Schwarzwald]]a. Najvišja gora regije je Lemberg (1015 m). Profil območja spominja na visoko planoto, ki se proti jugovzhodu počasi niža. Severozahodni rob je strma pečina (imenovana Albtrauf ali Albanstieg, ki se dviga 400 m, pokrita z gozdovi), vrh pa je raven ali rahlo valovit. V gospodarskem in kulturnem smislu Švabska Jura vključuje regije tik okoli gorovja. Je priljubljeno rekreacijsko območje. Celotno območje Schwäbische Alb je Unescov globalni [[geopark]], ki pokriva 6.688 km²; leta 2002 je bil v Nemčiji imenovan za nacionalni geopark, leta 2004 pa je postal član [[Mreža geoparkov Evrope|Evropske mreže geoparkov]]; leta 2015 je bil vključen v novoustanovljeno shemo Unescovih globalnih geoparkov. V osrednjem delu obsega 852,69 km² [[Naravni rezervat|biosfernega rezervata]]. == Lega == Švabska Jura po nemških standardih ni gosto poseljena. Večina večjih mest je zunaj regije, čeprav se pogosto štejejo za njen del. Ta mesta imajo pogosto najvišje najemnine v Nemčiji, medtem ko je zemljišče na sami planoti poceni (po južnonemških standardih). Številna imena mest se končajo na ''-ingen''. Bilo je več vojaških poligonov, nekatere so uporabljale tudi čete Nata. Na poligonu Münsingen, ki obstaja že več kot 100 let, nastaja biosferni rezervat. Regija ima več večjih in veliko manjših naravnih rezervatov. === Pomembna mesta === [[Image:Truchtelfingen.jpg|thumb|250px|Albstadt-Truchtelfingen]] ;Na planoti *Engstingen *Münsingen ;V dolinah *Albstadt *Gammertingen *Heidenheim (severovzhodna meja) *Sigmaringen ;V predgorju *[[Bad Urach]] *Balingen *Göppingen *Hechingen (pri severozahodni pečini) *Reutlingen (imenovan »Vrata v Švabsko Juro«) *Rottweil (najstarejše mesto v Baden-Württembergu) *[[Tübingen]] (Univerzitetno mesto) *[[Ulm]] (jugovzhodna meja) Mesta v predgorju Švabske Jure ji uradno ne pripadajo. == Geologija == Geologija Švabske Jure je večinoma [[apnenec]], ki je oblikoval morsko dno v obdobju [[jura|jure]]. Morje se je umaknilo pred 50 milijoni let. Tri plasti različnih apnencev so zložene ena nad drugo, da tvorijo pogorje: črna jura, rjava jura in bela jura. Bela jura je lahko čista kot 99 % kalcijevega karbonata. Ker je apnenec topen v vodi, dež pronica skozi razpoke povsod in tvori podzemne reke, ki tečejo skozi velik sistem jam, dokler ne izstopijo. Tako na planoti skorajda ni rek, jezer ali drugih površinskih vod. Ponekod je nekdanja vulkanska dejavnost pustila sledi, kot so maari in hribi. Na zahodu Zollerngraben (geološka depresija v tektonsko aktivnem območju) včasih povzroča blage potrese. Nördlinger Ries je velik meteoritni krater (star 15 milijonov let). [[Terciar]]ne [[relikt]]e najdemo v južnem delu Švabske Jure. Na območju Ulma so znane lokacije (npr. Turritellenplatte v Ermingenu).<ref>J. Baier: "''Über die Tertiärbildungen im Ulmer Raum''". ''Documenta Naturae'', vol. 168, München, 2008. {{ISBN|978-3-86544-168-3}}</ref> Nenehni dež in drugi vremenski vplivi počasi raztapljajo celotno pogorje. Vsako leto se umakne za približno 2 mm. Pred nekaj milijoni let so gore segale vse do [[Stuttgart]]a. Ponekod je bil apnenec bolj odporen proti razpadanju, zato so zaradi umika glavne verige ostale majhne gore (imenovane "Zeugenberge" – »gore priče«; npr. Achalm ali Hohenstaufen), ki pričajo o nekdanjem obsegu. Vseprisotne jame so odlične turistične točke, lepe in brez velike gneče. Najdemo jih lahko veliko različnih vrst, od suhih kamnitih jam do jam, v katere je mogoče vstopiti le s čolnom. Včasih je lahko spektakularen tudi izpust vode iz podzemnih rek, npr. Blautopf, izvir za pritok [[Donava|Donave]]. Tudi zaradi poroznega apnenca Donava pri Immendingenu skoraj izgine (v letih 1911, 1921, 1928 in 1943 je popolnoma izginila), da bi se spet pojavila nekaj kilometrov niže. Večina vode, ki jo je Donava izgubila, se ponovno pojavi v Aachtopfu, izviru pritoka [[Ren]]a. Tla niso zelo rodovitna, humus je pogosto tanek do 10 cm. Na površini najdemo veliko majhnih apnenčastih kamenčkov. == Pokrajina == [[File:Kornbühl Salmendingen2.JPG|thumb| Tipična pokrajina Švabske Jure: kapela Salmendinger na vrhu Kornbühla]] Velik del Švabske Jure sestavljajo položni do zmerni griči, pogosto pokriti z gozdom ali posekani za manjše kmetijstvo. Tradicionalna pokrajina so bila travnata polja z brinovim grmovjem. Danes je to postal razmeroma redek prizor. Vendar je na določenih mestih zaščitena s strani vlade Baden-Württemberga. Najvišje nadmorske višine dosežejo nekaj več kot 1000 metrov. Vsi so v jugozahodnem delu Jure, v regiji Großer Heuberg. * Lemberg (1015 metrov), najvišja točka švabske Jure) * Oberhohenberg (1011 metrov) * Hochberg (1009 metrov) * Wandbühl (1007 metrov) * Rainen (1006 metrov) * Montschenloch (1004 metrov) * Plettenberg (1002 metra) * Bol (1002 metra) * Hochwald (1002 metra) * Hummelsberg (1002 metra) * Kehlen (1001 meter) * Schafberg (1000 metrov). == Fosili == [[Fosil]]e najdemo povsod v Švabski Juri. Tu so našli veliko velikih in pomembnih fosilov. V Holzmadnu, zunaj Weilheima unter Teck, je majhen zasebni muzej, imenovan Urwelt-Museum Hauff, obiskovalcem priložnost, da iščejo fosile v nahajališčih [[skrilavec|skrilavca]]. Urwelt-Museum Hauff hrani največjo kolonijo okamnelih ''crinoidov'' ([[morske lilije]]) na svetu z velikostjo 18 m × 6 m in starostjo približno 180 milijonov let. == Zgodovina in kultura == {{glej tudi|Švabska}} === Prazgodovina === V številnih jamah (vključno z Vogelherd, Hohlenstein-Stadel, Geißenklösterle in Hohle Fels), ki so vse le nekaj kilometrov narazen, so bili najdeni nekateri najstarejši znaki človeških artefaktov.<ref>Ausstellung für älteste Kunst der Welt. [https://archive.today/20120914074413/http://www.stuttgarter-nachrichten.de/stn/page/detail.php/1927434 ''Stuttgarter Nachrichten online'']</ref><ref>{{cite journal|last=Conard|first=N.J. |title=A female figurine from the basal Aurignacian of Hohle Fels Cave in southwestern Germany|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-05-14_459_7244/page/248|journal=Nature|year=2009|volume=459|pages=248–252|doi=10.1038/nature07995|issue=7244|pmid=19444215|bibcode = 2009Natur.459..248C |s2cid=205216692 }}</ref> Najbolj znani so: [[mamut]], konjska glava, vodna ptica in dva kipa [[Levji človek iz Hohlenstein Stadel|človeka leva]], vsi presenetljive kakovosti in vsi stari več kot 30.000 let. Tu so našli tudi najstarejša znana glasbila: piščali<ref>{{cite journal|last=Conard|first=N.J. |author2=M. Malina |author3=S.C. Münzel|title=New flutes document the earliest musical tradition in southwestern Germany|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2009-08-06_460_7256/page/736|journal=Nature|year=2009|volume=460|pages=737–740|doi=10.1038/nature08169|issue=7256|pmid=19553935|bibcode = 2009Natur.460..737C |s2cid=4336590 }}</ref> iz kosti labodov in beloglavih jastrebov, stare približno 35.000 let, in leta 2004 piščal, izklesano iz okla mamuta iz ledene dobe, iz okoli pred 37.000 leti in najstarejši prikaz človeškega telesa, [[Venera iz Hohle Felsa]]. === Rimsko cesarstvo === Ta regija, ki je bila južno od [[limes]]a, je bila del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] od približno 1. do 3. stoletja našega štetja. Ob reki Neckar in čez planoto je potekala [[rimska cesta]]. V Hechingen-Steinu so v 1970-ih odkrili rimsko postojanko ob tej cesti, ki je bila spremenjena v muzej na prostem. Limes dejansko seka čez planoto pri Aalenu, ki je dobila ime po prvotni rimski konjeniški postojanki ali ''alae'' (krilo) na obrobju sodobnega mesta. Tudi tu se izkopavajo rimske ruševine in muzej je odprt za javnost od poznih 1980-ih. === Tradicionalno življenje === Življenje v Švabski Juri je bilo izjemno težko. Zaradi pomanjkanja vode in slabe kakovosti tal je bila regija zaostala. V mnogih vaseh je bila za prinašanje vode potrebna dolga pot s konjem. Ker je bilo treba vodo pogosto skladiščiti dlje časa, je pogosto zastajala. Tako je bila dezinfekcija z alkoholom zelo priljubljena: ''Most'' (jabolčnik) so mešali z vodo in jo dajali celo dojenčkom. V poznih 80. letih 19. stoletja je bil zgrajen sodoben vodovod (za svoj čas izjemen), kar je olajšalo situacijo. === Jezik === Domačini na območjih govorijo izrazito nemško narečje, znano kot švabska nemščina, ki se razlikuje celo po Juri in je težko razumljiva govorcem standardne nemščine. Narečje na vrhu planote (nemško ''Albschwäbisch'') je izrazito drugačno in močnejše od celo najširšega švabskega nižinskega območja. Po vsej švabski regiji je veliko besednih zvez in slovnica zelo lokalizirana, celo do ravni vasi; vendar je za švabsko narečje v visokogorju značilna spevna melodija, nekatere glagolske oblike pa se razlikujejo tudi od knjižne nemščine, ampak tudi od ostalih švabskih. V prejšnjih časih so govorili tudi [[jidiš]], pleißne ali Rotwelsch in [[romščina|romsko]].<ref name="Grab von Josef Reinhard">(Stopper): ''[http://www.schwarzwaelder-bote.de/inhalt.burladingen-grab-von-josef-reinhard-ist-denkmal.f5a3abad-bec8-462d-8e38-f37d9ef0a150.html Grab Josef Reinhard.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220925060626/https://www.schwarzwaelder-bote.de/inhalt.burladingen-grab-von-josef-reinhard-ist-denkmal.f5a3abad-bec8-462d-8e38-f37d9ef0a150.html |date=2022-09-25 }}'' In: ''Schwarzwälder Bote'' vom 28. Februar 2012.</ref> Pleißne so govorili kramarji, ki so prodajali predmete, kot so košare, ščetke in biči, in pripada Rotwelschu. Uporabljena je bila kot koda.<ref>{{citation|surname1=Werner Metzger|editor-last1=Schwäbischer Albverein Stuttgart|title=Albvereinsblätter- Festrede 125 Jahre Albverein |at=pp.&nbsp;3|language=de}}</ref><ref>Zu Pleißne Burladingen siehe Werner Metzger: ''[http://albverein.net/2013/05/21/125-jahre-schwabischer-albverein-2/ Festrede 125 Jahre Schwäbischer Albverein]''. In: ''Blätter des Schwäbischen Albvereins 2013'', Stuttgart, 4. Mai 2013.</ref> === Navade === ''Švabsko-alemanski karneval'' je pomembna tradicija v mnogih vaseh, imenovani različno ''Fastnacht'', ''Fasnacht'', ''Fasnet'' ali ''Fasching''. Posebnega kulturnega pomena je praznovanje ''Fasneta'' v Rottweilu. Za alemansko tradicijo so značilne čarovnice in gozdni ali vodi duhovi, ki običajno označujejo zimo ali naravne sile, ki prihajajo, da preženejo zimo. Pogosto trdijo, da so bile različne vloge opredeljene že v predkrščanskih časih in tukaj se natančne tradicije razlikujejo od vasi do vasi, kar ustvarja fantastično raznolikost junakov, zlikovcev ter dobrih in zlobnih bitij. Pogosto se tudi zgodi, da če se je v enem mestu ohranila močna tradicija praznovanja ''Fasneta'', sosednje mesto skoraj ne bo imelo tradicije. To je v mnogih primerih povezano s posledicami protestantske [[reformacija|reformacije]] in kasnejšim vplivom kalvinističnih pietistov, ki so bolj ali manj strogo nasprotovali takšnemu lahkomiselnemu - celo poganskemu - obnašanju. Katoliške regije imajo še danes močnejšo tradicijo ''Fasneta''. Praznovanje švabskega Fasneta ima tako ali tako malo ali nič skupnega s sočasnimi proslavami ob Srednjem Renu, ki so po Nemčiji dobro znane, saj jih vsako leto predvajajo po televiziji. Za razliko od svojih sosedov na severozahodu naj bi Švabi na Rožni ponedeljek in Debeli torek hodili v službo kot običajno. == Industrija == [[Image:Groz-Beckert Hochhaus.jpg|thumb|''Groz-Beckert'' v Ebingenu, vodilni svetovni proizvajalec igel za tekstilne stroje]] Ker vzreja poljščin ni bila lahka, je bila reja ovac priljubljena. To je prineslo razvoj močne tekstilne industrije. V 1950-ih je bil [[Reutlingen]] nemško mesto z največjim številom milijonarjev, dokler jih ni zadel tudi upad nemške tekstilne industrije. Kljub temu je mogoče najti veliko visokokakovostnih tekstilnih podjetij, kot so ''Hugo Boss'', ''Merz b. Schwanen'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.merz-schwanen.com/|title=Merz b. Schwanen|website=www.merz-schwanen.com|access-date=2016-12-01}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ''Trigema'', ''Reusch'', ''Groz-Beckert'' in drugi (mesto Metzingen je splošno znano kot »luksuzno outlet mesto«, saj ljudje iz vse Evrope prihajajo kupovati draga oblačila ceneje). Iz tega sta se razvila strojegradnja in napredni inženiring. Z izumom avtomobilov in ustanovitvijo Daimler-Benza v bližini se je razvila avtomobilska industrija, kasneje pa tudi elektronska in računalniška industrija. Regija "Neckar-Alb" je tretja največja industrijska cona v Nemčiji in najbolj stabilna. Najbolj znano podjetje je še vedno Daimler-Benz, danes znan preprosto kot [[Daimler AG]], ki mu sledi Robert Bosch. Regija ima enega najvišjih razmerij med številom patentov in številom prebivalcev na svetu. Številni izdelki sodijo v visokotehnološko kategorijo. Prevladuje sektor malih in srednjih podjetij (100-5000 zaposlenih). Morda je zaradi tega stopnja brezposelnosti nizka. Na splošno so izdelki dragi, vendar tekmujejo z visoko kakovostjo. Več okrožij je prepoznanih kot posebno privlačnih za poslovanje, npr. Reutlingen kot mesto v Nemčiji, kjer je najlažje odpreti novo podjetje. Izobraževalni viri so na visoki ravni. Šole in univerze v regiji so na najvišji lestvici v Nemčiji. Švabska Jura in sosednja regija sta se v zadnjih 150 letih razvila iz ene najrevnejših regij Nemčije v eno najbogatejših. == Podnebje == [[File:New snow, Swabian Alps (2019).jpg|thumb|Snežna pokrajina na Švabskih Alpah (2019)]] Pozimi pogosto sneži. Smučanje je priljubljeno (čeprav hribi niso strmi ali visoki) in najdete številna manjša letovišča.<ref>{{navedi splet|url=http://www.alblifte.de/winter.html|title = Skigebiete und Skilifte auf der Schwäbischen Alb}}</ref> Pogosto je vetrovno in nekoliko hladneje kot v preostali Nemčiji. Zaradi posebne mikroklime je majhna vremenska postaja blizu mesta Stetten am kalten Markt znana kot »najhladnejša točka v Nemčiji«. == Turistične znamenitosti == [[File:Burg Hohenzollern ak.jpg|thumb|Grad Hohenzollern blizu Hechingena]] Veliko je gradov, samostanov, cerkva, ruševin in starih mest. Tukaj je majhen izbor. === Gradovi === * [[Grad Hohenzollern]] * [[Grad Lichtenstein]] * [[Grad Sigmaringen]] * [[Grad Hohenneuffen]] * [[grad Hohenstaufen]] (ruševine) * [[Grad Hellenstein]] * [[Grad Teck]] (ruševine) * Grad Hohenrechberg (ruševine) === Cerkve in samostani === [[File:Münster Unserer Lieben Frau, Zwiefalten (Baden-Württemberg).jpg|thumb|Cerkev Naše gospe v samostanu Zwiefalten]] * [[Samostan Zwiefalten]] * [[Glavna cerkev v Ulmu]] (najvišji cerkveni zvonik na svetu) * [[Samostan Beuron]] === Jame === * Nebelhöhle (meglena jama) * Bärenhöhle (medvedja jama) * Blauhöhle === Mesta === * Blaubeuren * [[Tübingen]] * Heidenheim * [[Bad Urach]] === Drugo === * Blautopf * Donauversickerung (Donava izginja) * Nusplingen (lov na fosile) * gozd Schäfbuch (48,3°S, 9,35°E) * Wental, rekreacijski rezervat v bližini Bartholomäja Dober način za turiste, da spoznajo Švabsko Juro, je potovanje po Schwäbische Albstraße, »nacionalni razgledni cesti«, ki vodi od Tuttlingena ali Trossingena do Nördlingena ali Aalena. == Kuhinja == [[File:Musmehl.jpg|thumb|''Musmehl'', glavna sestavina Brenntar]] * ''Brenntar'' je bil švabsko osnovno živilo, ki je bilo še posebej opazno v Švabski Juri in v [[Allgäu]]. Narejen je iz posebej pražene moke, imenovane ''Musmehl''. * ''Alb-Leisa'', tradicionalne sorte leče te regije. == Terminologija == Nemško ime ''Jura'' (povezan z [[jura|juro]]) izvira iz gorovja Jura, katerega geografsko del sta švabska in frankovska planota. V nemščini, vsaj zunaj geoloških krogov, se namesto ''Jura'' skoraj povsod uporablja beseda ''Alb''. Izvor besede je negotov. Ena od teorij je, da izhaja iz latinskega ''albus'' (bel). Druga je, da izvira iz predindoevropske besede ''albhros'' (hrib). Povezana je z nemškimi besedami ''Alpe'', ''Alm'' ali ''Alp'' (iz starovisokonemške ''alpâ''), kar pomeni ''gorski pašnik''.<ref>Jacob Grimm, ''Deutsches Wörterbuch'', s.v. "Albe"</ref> Beseda ''Alb'' deluje kot lasten samostalnik, ki se bolj ali manj nanaša izključno na Švabsko in [[Frankovska Jura|Frankovsko Juro]] (nemško: ''Fränkische Alb'') in kot taka nima neposrednega prevoda v večino drugih jezikov. Morda zaradi tega ''Schwäbische Alb'' včasih prevajajo kot 'Švabske Alpe' in se tako izognejo manj znanemu imenu Jura. Vendar območje ni del Alp (kljub svoji bližini), niti ni nikoli omenjeno kot tako v nemščini, saj so Alpe v nemščini ''die Alpen'' (množina). == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave == {{commons|Schwäbische Alb}} * [http://www.showcaves.com/english/de/region/SchwaebischeAlb.html List of caves and other sites] * [http://www.burg-hohenzollern.com/startpage.html Hohenzollern Castle] * [https://web.archive.org/web/20080106164350/http://www.villa-rustica.de/indexe.html Museum at the Roman ''villa rustica'' near Hechingen-Stein] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gorovja v Nemčiji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Nemčije]] [[Kategorija:Geoparki]] sycn2f8pdmahu5ye3tdaq1mrcksh292 0 520847 6708992 6702127 2026-07-09T18:38:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708992 wikitext text/x-wiki [[File:Mouton sur la route de Entrevaux a Annot 0566.JPG|thumb|upright=1.2|Transhumanca v [[Alpes-de-Haute-Provence]], Francija]] '''Transhumanca''' ali '''preseljevanje živine''' je vrsta pašništva ali nomadstva, sezonsko premikanje živine med stalnimi poletnimi in zimskimi pašniki. V gorskih regijah (navpična selitev) pomeni gibanje med višjimi pašniki poleti in nižjimi dolinami pozimi. Pastirji imajo stalno bivališče, običajno v dolinah. Običajno potujejo le črede z določenim številom ljudi, ki zanje skrbijo, medtem ko glavna populacija ostane v bazi. Nasprotno pa je horizontalna selitev živali bolj dovzetna za motnje zaradi podnebnih, gospodarskih ali političnih sprememb.<ref>{{navedi knjigo |author-last=Blench |author-first=Roger |title='You can't go home again' – Pastoralism in the new millennium |publisher=Overseas Development Institute |location=London |date=17 May 2001 |page=12 |url=http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf |access-date=2022-07-01 |archive-date=2012-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120201000745/http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120201000745/http://www.odi.org.uk/work/projects/pdn/eps.pdf |date=2012-02-01 }}</ref> Tradicionalna ali ustaljena selitev živali se pojavlja po vsem naseljenem svetu, zlasti v Evropi in zahodni Aziji. Pogosto je pomembna za pastirske družbe, saj lahko mlečni izdelki čred, ki se selijo na pašo (mleko, maslo, jogurt in sir), predstavljajo velik del prehrane takšnih populacij. V mnogih jezikih obstajajo besede za višje poletne pašnike in pogosto so bile te besede uporabljene kot imena krajev: npr. ''hafod'' v Walesu in ''shieling'' na Škotskem ali ''alp'' v nemško govorečih regijah Švice. == Etimologija in definicija == Beseda ''transhumanca'' prihaja iz [[francoščina|francoščine]] in izhaja iz latinskih besed ''trans'' za 'čez' in ''humus'' za 'tla'. Transhumanca se je razvila na vseh naseljenih celinah. Čeprav obstajajo precejšnje kulturne in tehnološke razlike, so osnovne prakse za izkoriščanje oddaljenih sezonskih pašnikov podobne. [[File:Transhumance-Aigoual-1.jpg|thumb|upright|Premikanje ovac po cesti v Centralnem masivu v Franciji]] Preseljevanje je »oblika paše ali nomadstva«.<ref>[https://www.britannica.com/topic/transhumance Encyclopædia Britannica]</ref> Khazanov kategorizira nomadske oblike pašništva v pet skupin, kot sledi:<ref>Anatoly M. Khazanov, Nomads and the Outside World (2nd Edition), University of Wisconsin Press, 1994, pp 19-23, {{ISBN|978-0-299-14284-1}}</ref> *čisto pastirsko nomadstvo, *polnomadsko pastirstvo, *polsedeče pastirstvo, *reja na oddaljenih pašnikih in *sezonska selitev. Eickelman ne razlikuje med transhumantnim pastoralizmom in seminomadizmom, vendar jasno razlikuje med nomadskim pastoralizmom in seminomadizmom.<ref>Dale F. Eickelman, The Middle East and Central Asia: An Anthropological Approach, Prentice Hall, 2002, p. 11, {{ISBN|9780130336781}}</ref> == V prazgodovini == Selitev živali so v Evropi izvajali že v prazgodovini. Izotopske študije kosti živine kažejo, da so živali včasih selili sezonsko.<ref name=Costello>{{navedi knjigo |last1=Costello |first1=Eugene |last2=Svensson |first2=Eva |title=Historical Archaeologies of Transhumance across Europe |url=https://books.google.com/books?id=qGJODwAAQBAJ&pg=PT27 |year=2018 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-351-21337-0 }}</ref> == Evropa == === Alpe === Alpska selitev je selitev, kot jo izvajajo v Alpah, to je sezonsko preganjanje pašne živine med dolinami pozimi in visokogorskimi pašniki poleti (nemško ''Alpwirtschaft'', ''Almwirtschaft'' iz izraza za "sezonsko planinsko pašo", ''Alp, Alm''). Selitev živali je tradicionalna praksa, ki je oblikovala velik del pokrajine v Alpah, saj bi brez nje večina območij pod 2000 m bila zaraščena z gozdom. Medtem ko turizem in industrija danes veliko prispevata k alpskemu gospodarstvu, se sezonska selitev na visoke pašnike še vedno izvaja na [[Bavarska|Bavarskem]], v [[Avstrija|Avstriji]], [[Slovenija|Sloveniji]], [[Italija|Italiji]], [[Francija|Franciji]] in [[Švica|Švici]], razen v njihovih najbolj obiskanih turističnih središčih. Ponekod za govedo skrbijo lokalne kmečke družine, ki se preselijo v višje kraje. V drugih je to delo za pastirje, ki so zaposleni v zadrugi, ki ima v lasti pašnike.<ref>Lauber S., Herzog F., Seidl I., Böni R., Bürgi M., Gmür P., Hofer G., Mann S., Raaflaub M., Schick M., Schneider M., Wunderli R. (eds.) (2013) Zukunft der Schweizer Alpwirtschaft. Fakten, Analysen und Denkanstösse aus dem Forschungsprogramm AlpFUTUR. Birmensdorf, Eidg. Forschungsanstalt WSL; Zürich-Reckenholz, Forschungsanstalt Agroscope. 200 S. (in German, French and Italian, see www.alpfutur.ch)</ref> Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m; vsi so pod 2800 m.<ref>The alp of Bréona (Evolène, Valais) is among the highest, with buildings at 2,435 m (''Remointse de Bréona'') and pastures reaching as high as 2,800 m.[https://books.google.ch/books?id=qGxf2Ng8w90C&pg=PA229&lpg=PA229&dq=Breona+Valais&source=bl&ots=sMr17NIoqv&sig=GV4F1fB3T0DDikZnRZK6ICetaW0&hl=de&sa=X&oi=book_result&resnum=9&ct=result]</ref> Višja območja, ki niso primerna za selitev, so znana kot Visoke Alpe. === Balkan === [[File:Transhumance ways of the Vlachs.jpeg|thumb|right|520 px|Romunska in Vlaška transhumanca na Balkanu]] [[File:Raffet - Berger du Banat.jpg|thumb|upright|Vlaški pastirji v [[Banat]]u]] Na Balkanu so grški Sarakacani, vzhodnoromunski narodi (Romuni, Vlahi, Meglejski Vlahi in [[Istroromuni]]) in turški Yörüki tradicionalno preživljali poletne mesece v gorah in se pozimi vračali v nižine. Ko je bilo območje del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], so bile meje med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in nekdanjo Jugoslavijo razmeroma neovirane. Poleti so se nekatere skupine odpravile daleč na sever do Balkanskega gorovja, zimo pa so preživele na toplejših planjavah v bližini Egejskega morja. Morlaki ali Karavlahi so bili populacija vzhodnoromunskih pastirjev (»predniki« Istroromunov), ki so živeli v [[Dinarsko gorovje|Dinarskem gorstvu]] (zahodni Balkan v sodobni rabi) in se nenehno selili v iskanju boljših pašnikov za svoje ovčje črede. Ko pa so se na območju nekdanjega Osmanskega cesarstva pojavile nacionalne države, so se razvile nove državne meje, ki so delile poletne in zimske habitate številnih pašnih skupin. Te so preprečevale enostavno prehajanje meja, zlasti v času vojn, ki so bile pogoste. === Britanija === ==== Wales ==== V večini delov [[Wales]]a so kmečki delavci in včasih kmetje poletne mesece preživeli v poletni hiši na pobočju (''hafod'') (izgovorjeno [ˈhavɔd]), kjer se je pasla živina. Pozno jeseni so kmečka družina in delavci odgnali črede v doline in ostali v glavnem prebivališču ali ''hendref'' ([ˈhɛndrɛv]).<ref>{{navedi splet | url = http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | title = On the land – yesterday and today | first = Eirwen | last = Gwynn | access-date = 12 September 2010 | archive-date = 2012-03-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306050309/http://www.tal-y-bont.org/uploads/130_213low.pdf | url-status = dead }}</ref> Ta sistem selitve živali se na splošno ne izvaja že skoraj stoletje; nadaljevala se je v [[Snowdonija|Snowdoniji]], potem ko je prenehala drugod v Walesu, in ostanke te prakse je še danes mogoče najti v podeželskih kmetijskih skupnostih v regiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080324105452/http://www.hafodelwyhall.co.uk/history.html |url-status=dead |archive-date=24 March 2008 |title=History of Hafod Elwy Hall |publisher=Hafodelwyhall.co.uk |access-date=12 September 2010 }}</ref> Tako "Hafod" kot "Hendref" sta preživela v Walesu kot krajevna in hišna imena ter v enem primeru kot ime kravjega sira iz surovega mleka (''Hafod''). Danes se govedo in ovce tistega poletja na številnih hribovskih kmetijah še vedno prevažajo na nižinske zimske pašnike, vendar s tovornjaki, namesto da bi jih gnali peš. ==== Škotska ==== V mnogih hribovitih in goratih območjih [[Škotska|Škotske]] so kmetijski delavci preživeli poletne mesece v ''bothies'' (zavetišče) [8] ali ''shielings'' – koča (''airigh'' v škotski gelščini). Glavne poti za pogon živine v vzhodnem delu Škotske so Cairnamounth, Elsick Mounth in Causey Mounth. Ta praksa je večinoma prenehala, vendar se je izvajala v živem spominu na [[Hebridi]]h in v [[Škotsko višavje|Škotskem višavju]]. Danes se večina selitev izvaja s tovornjaki, pri čemer se tropi v gorskih predelih pozimi prevažajo pod nadzorom na nižje ležeče pašnike. ==== Anglija ==== Obstajajo dokazi o selitvi živali v Angliji vsaj od srednjega veka, od [[Cornwall]]a na jugozahodu do severne Anglije.<ref>McDonnell, John (1988). Medieval transhumance hut on Draynes Common, 500m south-west of Westerlake Farm [https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1007779]</ref> V jezerskem okrožju se hribovske pasme ovc, kot sta ''Herdwick'' in ''Swaledale'', premikajo med barjem in dolino poleti oziroma pozimi. To je privedlo do lastnosti in sistema, znanega kot ''hefting'', pri čemer ovce in čreda ostanejo na kmetu dodeljenem območju (''heaf'') skupnega premoženja, kar se še vedno izvaja.<ref>{{navedi splet | url=https://www.bbc.co.uk/programmes/articles/19ZsJR8pv8tM6GcxbhFbwRD/nine-things-you-never-knew-about-sheep |title = BBC Radio 4 - Radio 4 in Four - Nine things you never knew about sheep}}</ref> Vendar pa je verjetno, da je bilo izvedeno v veliko manjšem obsegu kot drugod po Evropi. === Irska === Na [[Irska|Irskem]] je selitev živali znana kot ''booleying''.<ref>{{navedi splet|url=http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |title=How the Irish invented Hallowe'en |author=Sharkie, Brendan |publisher=Irish Culture and Customs (via Wayback Machine) |access-date=26 April 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323012534/http://irishcultureandcustoms.com/ACalend/InventHalloween.html |archive-date=23 March 2013 }}</ref> Pašniki za selitev so bili znani kot ''Booley, Boley, Bouley, Buaile'' in ''Boola''. Ta imena so ohranjena v številnih imenih krajev, kot je Buaile h'Anraoi v župniji Kilcommon, Erris, Severni Mayo, kjer pokrajina še vedno jasno kaže postavitev kmetijskega sistema ''rundale'' (delitev). Živino, običajno govedo, so preselili iz stalne nižinske vasi na poletne pašnike v gorah. Pojav ''Summerhill'' (irsko ''Cnoc an tSamhraidh'') v številnih krajevnih imenih prav tako priča o tej praksi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.logainm.ie/en/s?txt=summerhill&str=on |title=summerhill |website=Logainm.ie |date=13 April 2016 |access-date=20 August 2016}}</ref> Ta prenos je zmanjšal pritisk na pridelke in zagotovil svežo pašo za živino. ''Booleying'', omenjen v Brehonovih zakonih, sega v obdobje zgodnjega srednjega veka ali celo prej. Praksa je bila na zahodu Irske razširjena vse do druge svetovne vojne. Sezonske migracije delavcev na Škotsko in v Anglijo za zimske mesece so nadomestile ta starodavni sistem, skupaj s trajnejšim izseljevanjem v ZDA. === Italija === [[File:Transumanza a Dobbiaco 2017 - 06.jpg|thumb|Transhumanca v [[Toblach]]u, Južna Tirolska]] V južni Italiji, zlasti v [[Italijanske dežele|deželah]] [[Molise]], [[Apulija]] in [[Abruzzo]], je praksa gonjenja čred na planinske pašnike poleti že od nekdaj v veljavi in je imela dolgo dokumentirano zgodovino vse do 1950-ih in 1960-ih, ko je s pojavom alternativnega cestnega prevoza prenehala. Do 100 metrov široke in več kot 100&nbsp;km dolge poti za gonjenje živine ali ''tratturi'' so omogočale prehod in pašo čred, predvsem ovc, ter pritegnile zakonsko ureditev in ustanovitev konjeniške policije že v 17. stoletju. Tratturiji ostajajo javna last in so predmet varstva po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Regija Molise kandidira ''tratturi'' na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. === Španija === [[File:Principales vias pecuarias.png|thumb|Glavne selitvene poti v Španiji]] {{glavni|Mesta (združenje)}} Selitev pasme je v preteklosti razširjena po večjem delu Španije, zlasti v regijah Kastilija, Leon in Estremadura, kjer nomadski pastirji goveda in ovac potujejo na dolge razdalje v iskanju bolj zelenih pašnikov poleti in toplejših podnebnih razmer pozimi. Španska selitev je izvor številnih sorodnih kultur v Ameriki, kot so kavboji v Združenih državah in gavči v Argentini, Paragvaju in Braziliji. Mreža delitvenih poti ali ''cañadas'' prečka celoten polotok in poteka večinoma od jugozahoda proti severovzhodu. Začrtane so že od antičnih časov in razvrščeni glede na širino; standardna ''cañada'' je široka med 37,5 in 75 metri, nekatere ''cañadas reales'' (kar pomeni kraljeve poti) pa so na določenih točkah široke 800 metrov. Zemljišča znotraj teh so v javni lasti in so zaščitena z zakonom. V nekaterih visokih dolinah [[Pireneji|Pirenejev]] in [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskih gorah]] je bila selitvena reja glavna ali edina gospodarska dejavnost. Urejeni prehodi in pašniki so bili razdeljeni med različne doline in skupnosti glede na sezonski obseg uporabe in jurisdikcijo skupnosti. Edinstvene družbene skupine, povezane s selitvenim življenjskim slogom, so včasih identificirane kot ostanek starejše etnične kulture, ki zdaj živi v izoliranih manjšinah, kot so ''Pasiegos'' v Kantabriji, ''Agotes'' v Navarri in ''Vaqueiros de alzada'' v Asturiji in Leónu. === Pireneji === [[File:Chevaux estive Pyrenees.jpg|thumb|Čreda konj na poletnem gorskem pašniku v Pirenejih]] Preselitev živine v Pirenejih vključuje selitev živine (krave, ovce, konji) v visoke gore za poletne mesece, ker so kmetije v nižinah premajhne, da bi vzdrževale večjo čredo vse leto.<ref name=ariegecom>{{navedi splet |url=http://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |title=The Transhumance |publisher=Ariege.com |access-date=2016-02-01 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103003130/https://www.ariege.com/en/discover-ariege/agro-pastoralism/the-transhumance |url-status=dead }}</ref> Gorsko obdobje se začne konec maja ali v začetku junija in konča v začetku oktobra. Do 1970-ih je bila selitev živali namenjena predvsem kravam molznicam, v poletnih mesecih pa je bila pomembna dejavnost sirarstvo. V nekaterih regijah so se skoraj vsi člani družine utaborili v višje gore s svojimi kravami in živeli v rudimentarnih kamnitih kočah za poletno sezono paše. Ta sistem, ki se je razvil v srednjem veku, je trajal vse do 20. stoletja. Pod pritiskom industrializacije je nazadovalo in se zlomilo, saj so ljudje odhajali s podeželja na delo v mesta. Vendar pa se pomen selitve še vedno priznava s praznovanjem na priljubljenih festivalih.<ref name=chevalEnPyrenees>{{navedi splet |url=http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |title=The traditional transhumance of pyrenean horses |access-date=1 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207175134/http://www.cheval-en-pyrenees.com/EN/rando-11.html |archive-date=7 February 2016 |url-status=live }}</ref> Območje [[Pireneji - Mont Perdu]] je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine na podlagi povezave s sistemom kmetijstva s selitvijo pašnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/773 |title=Pyrénées - Mont Perdu |website=UNESCO World Heritage List. |access-date=26 April 2013}}</ref> === Skandinavija === [[File:Seter.jpg|thumb|''Seter'' v Gudbrandsdalu na Norveškem. Nad gozdno mejo v gorah se uporablja kot bivališče za tiste, ki spremljajo živino na poletno pašo.]] V [[Skandinavija|Skandinaviji]] se selitev živali do določene mere še izvaja; vendar se živina med pašniki prevaža z motornimi vozili, kar spremeni značaj gibanja. Ljudstvo [[Sami]] izvaja selitev severnih jelenov po drugačnem sistemu, kot je opisano neposredno spodaj. Skupni planinski ali gozdni pašnik, ki se poleti uporablja za selitev, se imenuje ''seter'' ali ''bod / bua''. Isti izraz se uporablja za sorodno planinsko kočo, ki je bila uporabljena kot poletna rezidenca. Poleti (običajno konec junija) živino preselijo na gorsko kmetijo, pogosto precej oddaljeno od domače kmetije, da ohranijo travnike v dolinah za pridelavo sena. Živino poleti običajno redijo dekleta in mlajše ženske, ki tudi molzejo in izdelujejo sir. Biki običajno ostanejo na domači kmetiji. Ko se bliža jesen in je paša izčrpana, se živina vrne na kmetijo. Na Švedskem se je ta sistem večinoma uporabljal v Värmlandu, Dalarni, Härjedalenu, Jämtlandu, Hälsinglandu, Medelpadu in Ångermanlandu. Praksa je bila pogosta po večini Norveške zaradi njene visoko gorate narave in omejenih nižinskih območij za gojenje. {{blockquote|Območje Gudbrandsdal vključuje stranske doline, kot so Gausdal, Heidal, Vinstra in Ottadalen. To območje obsega nižinske župnije 200 m nad morsko gladino in gorske župnije 800 m nad morsko gladino, rodovitno zemljo v glavni dolini in nerodovitne vrhove v Rondanu in Dovrefjellu. Te kmetije obkrožajo gozdovi, višje pa se gozdovi umaknejo gorski planoti brez gozdov. To je ''seterfjell'' ali regija poletnega kmetovanja, ki je bila nekoč ključnega pomena tako kot poletni pašnik kot za košnjo sena.<ref>Erling Welle-Strand, ''Adventure Roads in Norway'', Nortrabooks, 1996. {{ISBN|82-90103-71-9}}</ref>}} Medtem ko je prej veliko kmetij imelo svoje lastne seterje, je bolj običajno, da si več kmetov deli posodobljen skupni seter (''fellesseter''). Večina starih seterjev je bila prepuščena propadanju ali pa se uporabljajo kot rekreacijske koče. Ime za navadne planine v večini skandinavskih jezikov izhaja iz staronordijskega izraza ''setr''. V norveščini je izraz ''sæter'' ali ''seter''; v švedščini ''säter''. Ime kraja se na Švedskem pojavlja v več oblikah kot Säter in Sätra ter kot pripone: ''-säter, -sätra, -sätt'' in ''-sättra''. Ta imena se pogosto pojavljajo po vsej Švedski s središčem v porečju [[Mälaren]] in v Östergötlandu. Priimek "Satter" izhaja iz teh besed. V osrčju švedske regije selitve živali je najpogosteje uporabljen izraz ''bod'' ali ''bua'' (beseda se uporablja tudi za majhna skladišča in podobno; v sodobni standardni švedščini, ''fäbod''). Najstarejša omemba setra na Norveškem je v sagi ''Heimskringla'', sagi o Olafu II. o potovanju Norveške skozi Valldal v Lesjo.<ref>''Snorre Sturluson: Norges kongesagaer''; prepared by Kjeld-Willy Hansen, John Larsen og Dyre Vaa. Libri Art 1995, s.36.</ref> === Kavkaz in severna Anatolija === [[Image:Village near Çaykara, Trabzon.jpg|thumb|right|280px|Poletno naselje vasi Ğorğoras v okrožju Çaykara v provinci Trabzon v Turčiji]] V gozdnatem [[Kavkaz]]u in [[Pontsko gorovje|Pontskem gorovju]] različna ljudstva še vedno v različni meri izvajajo selitev. V razmeroma kratkem poletju prinaša veter s [[Črno morje|Črnega morja]] vlažen zrak v strme doline, ki podpirajo rodovitna travišča na nadmorski višini do 2500 metrov in bogato tundro na nadmorski višini do 3500 metrov. Tradicionalno so bile vasi razdeljene na dve, tri ali celo štiri ločena naselja (eno za vsak letni čas) na različnih višinah gorskega pobočja. Velik del tega podeželskega življenja se je končal v prvi polovici 20. stoletja, ko so [[Mustafa Kemal Atatürk|kemalistične]] in pozneje sovjetske vlade poskušale modernizirati družbe in poudarjati urbani razvoj, namesto da bi ohranile podeželske tradicije. V drugi polovici 20. stoletja je migracija zaradi dela iz Pontskih gora v mesta v Turčiji in zahodni Evropi ter iz severnega Kavkaza v Moskvo dramatično zmanjšala število ljudi, ki živijo s selitvijo. Ocenjuje pa se, da na desettisoče podeželskih ljudi še vedno izvaja te tradicije v vaseh na severnem in jugozahodnem pobočju Kavkaza, na [[Mali Kavkaz|Malem Kavkazu]] v [[Armenija|Armeniji]] in v turški regiji Črnega morja. Nekatere skupnosti še naprej igrajo starodavne migracijske vzorce. Pontski Grki na primer obiščejo območje in samostan Sumela poleti. Turki iz mest v Evropi so zgradili poletno zatočišče na nekdanjem pašniku ''yayla''. V [[Gruzija|Gruziji]] se še vedno izvaja selitev živine, povezane z ovčerejo. Pastirji s svojimi čredami morajo prečkati 2826 metrov visok prelaz Abano iz gorovja Tušeti v ravnice [[Kaheti]]ja.<ref>{{navedi novice|last1=Chapple|first1=Amos|title=The Mountain Shepherds|url=https://www.rferl.org/a/28817495.html?ltflags=mailer|access-date=29 October 2017|agency=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=October 2017}}</ref> Vse do razpada Sovjetske zveze so za iste namene intenzivno uporabljali Kizlyarsko nižino severnega Dagestana. == Azija == === Afganistan === V osrednjem višavju [[Afganistan]]a, ki obdaja Koh-i-Babo in se nadaljuje proti vzhodu v pogorje [[Hindukuš]]a, so zelo mrzle zime ter kratka in hladna poletja. To visokogorje ima poleti gorske pašnike (''sardsīr''), ki jih napajajo številni majhni potoki in reke. Pozimi so na voljo tudi pašniki v sosednjih toplih nižinah (''garmsīr''), zaradi česar je regija idealna za sezonsko selitev. Afganistansko višavje obsega približno 225.000 km2 poletnih pašnikov, ki jih uporabljajo tako naseljene skupnosti kot nomadski pastirji, kot so [[Paštuni|paštunski]] Kuči. Glavni pašniki v regiji so pašnik Nawur v severni provinci Ghazni (katerega območje je približno 600 km2 na nadmorski višini do 3350 m) ter pašnik Shewa in Mali Pamir v vzhodni provinci Badakšan. Pašnik Mali Pamir, katerega nadmorska višina je nad 4000 m, uporabljajo afganistanski Kirgizi za vzrejo živine.<ref name="icimod">{{cite journal |last1=Ali |first1=Aziz |last2=Shaoliang |first2=Yi |title=Highland Rangelands of Afghanistan: Significance, Management Issues, and Strategies |url=https://lib.icimod.org/api/files/b329e25d-b7b2-439c-b29f-471fde5d2ead/2.HAR.pdf |publisher=International Centre for Integrated Mountain Development |publication-place=Lalitpur, Nepal |pages=10 |access-date=19 October 2021}}</ref> V Nuristanu prebivalci živijo v stalnih vaseh, obdanih z obdelovalnimi polji na namakanih terasah. Večino živine predstavljajo koze. Pastirji jih vsako pomlad odpeljejo na vrsto poletnih pašnikov, medtem ko večina vaščanov ostane, da namakajo terasasta polja in gojijo proso, koruzo in pšenico; delo, ki ga večinoma opravljajo ženske. Jeseni po spravilu žita in sadja živino pripeljejo nazaj na prezimovanje v hlevih. [25] === Iran === [[Image:Shepherds iran.jpg|thumb|right|Iranski pastirji premikajo svoje ovce]] Iransko pleme [[Bahtijari]] je še sredi 20. stoletja prakticiralo ta način življenja. Po vsej gorski verigi [[Zagros]] od [[Azerbajdžan]]a do Arabskega morja se pastirska plemena s svojimi čredami premikajo sem in tja vsako leto glede na letne čase, med svojimi stalnimi domovi v dolini in domovi v vznožju.<ref>Ramazani, Rouhollah (1966). ''The Northern Tier: Afghanistan, Iran and Turkey''. D. Van Nostrand Company: New Jersey, p. 85</ref> ''Qashqai'' (Kaškai) so turško pleme iz južnega Irana, ki se je sredi 20. stoletja še vedno ukvarjalo s selitvijo živali. Pleme naj bi se v starih časih naselilo v provinci Fars blizu [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in do sredine 20. stoletja živelo onkraj Makranskega gorovja. V svojih letnih selitvah na sveže pašnike so Kaškaji gnali svojo živino z juga na sever, kjer so živeli v poletnih prostorih, znanih kot ''Yeilak'', v visokih gorah od aprila do oktobra. Svoje črede so tradicionalno pasli na pobočjih Kuh-è-Dinarja, skupine gora, ki je del verige Zagros. Jeseni so Kaškaji podrli tabor in zapustili visokogorje, da bi prezimili v toplejših regijah blizu Firuzabada, Kazeruna, Jerrèja, Farašbanda, na bregovih reke Mond. Njihovo zimsko bivališče je bilo znano kot ''Qishlaq''. Migracijo je organiziral in nadzoroval poglavar Kaškajev. Plemena so se izogibala vasi in mest, kot sta [[Širaz]] in [[Isfahan]], saj bi njihove velike črede, ki štejejo sedem milijonov glav, lahko povzročile resno škodo. V 1950-ih naj bi plemena Kaškai skupaj štela 400.000 ljudi.<ref>Ullens de Schooten, Marie-Tèrése. (1956). ''Lords of the Mountains: Southern Persia & the Kashkai Tribe''. Chatto and Windus Ltd. Reprint: The Travel Book Club. London, pp. 53–54, 114–118.</ref>] Od takrat je bilo veliko družbenih sprememb. === Libanon === Primere fiksne selitve živali najdemo v severnem guvernoratu [[Libanon]]a. Mesta in vasi v dolini Kadiša so na povprečni nadmorski višini 1400 metrov. Nekatera naselja, kot sta Ehden in Kfarsghab, se uporabljajo v poletnih obdobjih od začetka junija do sredine oktobra. Prebivalstvo se oktobra preseli v obmorska mesta, ki ležijo v povprečju 200 metrov nad morjem. Preseljevanje je motivirano s kmetijskimi dejavnostmi (zgodovinsko gledano s kulturo murvinih [[sviloprejka|sviloprejk]]). Glavni pridelki v obalnih mestih so oljke, grozdje in citrusi. Za gorska mesta so pridelki poletno sadje, predvsem jabolka in hruške. Drugi primeri selitve živali obstajajo v Libanonu. === Kirgizistan === [[File:Ala-Bel pass, Kyrgyzstan (30629368518).jpg|thumb|right|Jurta v Kirgizistanu]] V [[Kirgizistan]]u je praksa selitve, ki v sovjetskem obdobju nikoli ni prenehala, ponovno oživela v težkih gospodarskih časih po osamosvojitvi leta 1991. Selitev je sestavni del kirgiške nacionalne kulture. [[Kirgizi]] uporabljajo šotor iz volnene klobučevine, znan kot [[jurta]] ali ''jailoo'', medtem ko živijo na teh poletnih pašnikih. Simboliziran je na njihovi državni zastavi. Ti pastirji cenijo fermentirano pijačo iz kobiljega mleka, znano kot [[kumis]]. Orodje, ki se uporablja pri njegovi izdelavi, je soimenjak [[Biškek]]a, glavnega mesta države. === JV in vzhodna Azija === Prakse selitve živali najdemo v zmernih območjih, nad ≈1000 m na območju Himalaja–Hindukuš (v nadaljevanju imenovano Himalaja); in hladno polsuho območje severno od Himalaje, preko tibetanske planote in severne Kitajske do [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Mongolija, Kitajska, Kazahstan, Kirgizistan, Butan, Indija, Nepal in Pakistan<ref>{{Cite journal|date=1 November 2006|title=Transhumance livestock production in the Northern Areas of Pakistan: Nutritional inputs and productive outputs|url=https://archive.org/details/agriculture-ecosystems-environment_2006-11_117_2-3/page/195|journal=Agriculture, Ecosystems & Environment|language=en|volume=117|issue=2–3|pages=195–204|issn=0167-8809|last1=Duncan|first1=A.|last2=Rahman|first2=A.|last3=Miller|first3=D.|last4=Frutos|first4=P.|last5=Gordon|first5=I.|last6=Rehman|first6=A.|last7=Baig|first7=A.|last8=Ali|first8=F.|last9=Wright|first9=I.}}</ref> imajo vse preostale kulture za selitev. Ljudstvo [[Burmanci|Bamar]] iz [[Mjanmar]]a je bilo pred prihodom v regijo s selitveno živino. V Mongoliji uporabljajo selitev živali, da bi se izognili izgubam živine med ostrimi zimami, znanimi kot ''zuds''. V regijah Himalaje je selitev živali še vedno temelj za več skoraj samooskrbnih gospodarstev – na primer [[Zanskar]] v severozahodni Indiji, Van Gujjars in Bakarwals v Džamuju in [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirju]] v Indiji, Kham Magar v zahodnem Nepalu in Gaddis v regiji Bharmaur v Himačal Pradešu. V nekaterih primerih so lahko razdalje, ki jih prepotujejo ljudje s svojo živino, dovolj velike, da jih označimo za nomadsko pašo. == Oceanija == === Avstralija === V Avstraliji, ki ima veliko kulturo ''station'' (postaj, tj. rančev), živinorejci zagotovijo delovno silo za selitev čred na sezonske pašnike. Transhumantna paša je pomemben vidik kulturne dediščine avstralskih Alp, katerih območje je bilo vključeno na seznam avstralske nacionalne dediščine. Kolonisti so to regijo začeli uporabljati za poletno pašo v 30. letih 19. stoletja, ko je bila nižje paša slaba. Praksa se je nadaljevala v 19. in 20. stoletju, kar je pripomoglo k temu, da je paša v Avstraliji postala uspešna. Transhumantna paša je ustvarila poseben način življenja, ki je pomemben del pionirske zgodovine in kulture Avstralije. Na tem območju so značilnosti, ki spominjajo na transhumantno pašo, vključno z zapuščenimi živinorejskimi kočami, živinorejskimi dvorišči in živinorejskimi potmi.<ref>"Australian Alps National Parks and Reserves, The Alpine Way, Thredbo Village, NSW, Australia (Place ID 105891)"[http://www.environment.gov.au/cgi-bin/ahdb/search.pl?mode=place_detail;place_id=105891]. Australian Heritage Database. Australian Government. Retrieved 12 September 2010.</ref> == Afrika == === Severna Afrika === [[Berberi]] v Severni Afriki so bili tradicionalno poljedelci, ki so živeli v gorah razmeroma blizu sredozemske obale ali prebivalci oaz. Vendar [[Tuaregi]] in [[Zenagi]] iz južne Sahare izvajajo nomadsko selitev. Druge skupine, kot je Chaouis, so izvajale fiksno selitev. === Afriški rog === Na podeželskih območjih Somalci in Afarji v severovzhodni Afriki tudi tradicionalno izvajajo nomadsko selitev. Njihovo pastirstvo je osredotočeno na rejo kamel z dodatno pašo ovac in koz. Klasično, "fiksno" selitev živali izvajajo v Etiopskem višavju. V obdelovalni sezoni zemljišča okoli vasi niso dostopna za pašo. Na primer, kmetje z živino v Dogu'a Tembien <ref name="trans">{{cite journal |title=Transhumance in the Tigray highlands (Ethiopia) |journal=Mountain Research and Development |date=2009 |volume=29 |issue=3 |pages=255–264 |last1=Nyssen |first1=Jan |last2=Descheemaeker |first2=Katrien |last3=Zenebe |first3=Amanuel |last4=Poesen |first4=Jean |last5=Deckers |first5=Jozef |last6=Haile |first6=Mitiku |s2cid=54058639 |doi=10.1659/mrd.00033 |doi-access=free }}</ref><ref name="ch28">{{navedi knjigo |title=Cattle breeds, milk production, and transhumance in Dogu'a Tembien. In: Geotrekking in Ethiopia's tropical mountains, Chapter 28 |date=2019 |publisher=SpringerNature |location=Cham |doi=10.1659/mrd.00033 |s2cid=199323600 }}</ref> organizirajo letno selitev živali, zlasti proti oddaljenim in prostranim pašnikom, globoko v dolinah (kjer trava zgodaj zraste zaradi temperature) ali vrhovom gora. Živina bo tam ostala čez noč (transhumance) z otroki in nekaj odraslimi, ki jo bodo čuvali. [[File:Kayeh_Be'ati,_"red_caves"_in_Adigrat_Sandstone,_near_Gelebeda.jpg|thumb|right| "Rdeče jame" ali Kayeh Be'ati v peščenjaku Adigrat, priljubljena destinacija za selitev]] Na primer, govedo Addi Geza'iti (2580 m) vsako deževno sezono pripeljejo v sotesko reke Tsaliet (1930 m), ki ima gosto vegetacijo. Govedorejci postavijo ograde za govedo in prostore za spanje, pogosto v skalnih zavetjih. Živina ostane tam do žetve, ko jo potrebujejo za mlatev in ko je strnišče na voljo za pašo. Veliko goveda Haddinnet in tudi Ayninbirkekin v Dogu'a Tembien je pripeljanih do vznožja strmine v Ab'aru. Govedo se tam zadržuje na širokih pašnikih. Nekateri rejci goveda se preselijo daleč navzdol v odprte gozdove in postavijo svoj tabor v velikih jamah v peščenjaku. === Vzhodna Afrika === Skupnost Pokot so polnomadski pastirji, ki živijo predvsem v severozahodni [[Kenija|Keniji]] in okrožju Amudat v [[Uganda|Ugandi]]. Skupnost izvaja nomadsko selitev živali s sezonskimi selitvami med travniki Kenije (podokrožje Severni Pokot) in Ugande (okrožja Amudat, Nakapiripirit in Moroto) (George Magak Oguna, 2014). [[Masaji]] so polnomadski ljudje, ki živijo predvsem v Keniji in severni [[Tanzanija|Tanzaniji]] in imajo kulture selitve živali, ki se vrtijo okoli njihovega goveda. === Nigerija === [[File:Fulani herdsman.jpg|thumb|Fulanski pastir žene svojo živino]] ''Fulani'' je beseda Hausa za pastirska ljudstva [[Nigerija|Nigerije]], ki pripadajo selitveni etnični skupini Fulbe. Fulani redijo večino nigerijskega goveda, tradicionalno ocenjenega na 83 % pašnega, 17 % vaškega goveda in 0,3 % primestnega goveda).<ref name=":0">{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} [[File:CC-BY icon.svg|50px]] Text was copied from this source, which is available under a [https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Creative Commons Attribution 4.0 International License].</ref> Govedo opravlja več vlog v kmetijsko-pastirskih skupnostih, zagotavlja meso, mleko in vlečno energije, medtem ko prodaja živine ustvarja dohodek in zagotavlja zavarovanje pred nesrečami. Imajo tudi ključno vlogo pri statusu in prestižu ter pri utrjevanju družbenih odnosov, kot so sorodstvo in zakon. Za pastirje je govedo glavno premoženje gospodinjstev. Pastirstvo kot način preživetja je zaradi spreminjajočih se družbenih, gospodarskih, političnih in okoljskih razmer pod vse večjim pritiskom po vsej Afriki. Pred 50. leti 20. stoletja je obstajal simbiotski odnos med pastirji, pridelovalci pridelkov in njihovim okoljem s pastirji, ki so se ukvarjali s selitvijo živali. Med sušnim obdobjem so se pastirji selili v južne dele območja gvinejske savane, kjer je bilo veliko pašnikov in nižja gostota poljedelcev. V deževnem obdobju so se ta območja soočila z velikim izzivom afriške živalske tripanosomiaze, ki jo prenašajo [[muha cece|muhe cece]], zato so se pastirji selili, da bi obiskali kmetijska zemljišča v območju savane severnega [[Sudan]]a, kjer so lokalno kmetijsko skupnost oskrbovali z mlečnimi izdelki. Vzajemno je kmetijska skupnost oskrbovala pastirje z žitom, po žetvi pa je bilo dovoljeno, da se živina pase na ostankih pridelka na poljih, pri čemer je za seboj puščal dragocen gnoj. === Angola === V južni Angoli ima več ljudstev, predvsem Ovambo in del Nyaneka-Khumbi, kulture, ki so v celoti organizirane v skladu s prakso selitve.<ref>Eduardo Cruz de Carvalho & Jorge Vieira da Silva, "The Cunene Region: Ecological analysis of an African agropastoralist system", in Franz-Wilhelm Heimer (ed.), ''Social Change in Angola'' (1973). München: Weltforum Verlag. pp. 145–191</ref> === Lesoto === [[File:High mountain Shepherds.jpg|thumb|Visokogorski pastirji v Lesotu]] Tradicionalno gospodarstvo Basoto v Lesotu temelji na vzreji goveda. Izvajajo sezonsko selitev med dolino in visokimi planotami Maloti (bazaltne gore Lesota). Pritisk na pašnike se je povečal zaradi povečanja števila prebivalcev, pa tudi zaradi gradnje velikih akumulacijskih jezov v teh gorah, da bi zagotovili vodo za suho industrijsko središče Južne Afrike. Naraščajoči pritisk na pašnike prispeva k degradaciji občutljivih travišč in lahko prispeva k sedimentaciji v umetnih jezerih. Tradicionalni vzorec selitve živali se je spremenil.<ref name="Quinlan Morris 1994">{{cite journal | last1=Quinlan | first1=T. | last2=Morris | first2=C.D. | title=Implications of changes to the transhumance system for conservation of the mountain catchments in eastern Lesotho | journal=African Journal of Range & Forage Science | volume=11 | issue=3 | year=1994 | doi=10.1080/10220119.1994.9647851 | issn=1022-0119 | pages=76–81}}</ref> === Južna Afrika === [[File:Richtersveld World Heritage Site, Matjieshuts at Glybank near Kuboes.JPG|thumb|Haru Oms v Glybank blizu Kuboesa v Richtersveldu]] V Južni Afriki se selitveni način življenja [[Ljudstvo Nami|ljudstva Nami]] iz plemena [[Kojkoji]] nadaljuje v Richtersveldu, gorski puščavi blizu atlantske obale na severozahodnem območju države. Na tem območju se ljudje selijo sezonsko (trikrat ali štirikrat na leto) s čredami ovac in koz. Transhumanca temelji na majhnih družinskih enotah, ki vsako leto uporabljajo iste kampe. Prenosni kupolasti šotor, imenovan ''Matjieshut'' (v afrikanščini pomeni "hiša za podstavke") ali ''Haru Oms'' (kar pomeni "hiša v naglici" v jeziku Nami), je značilnost kulture Kojkoji. Ta bivališča uporabljajo v svojih sezonskih kampih v Richtersveldu. Sestavljen je iz okvirja, ki je tradicionalno prevlečen z zastirkami iz rogoza. V 21. stoletju ljudje včasih uporabljajo različne proizvedene materiale. Zaradi priznanja njegovega pomena je bil Richtersveld uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="UNESCO World Heritage List">{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/1265 |publisher=UNESCO |title=Richtersveld Cultural and Botanical Landscape |access-date=27 December 2012}}</ref> == Severna Amerika == V južnih [[Apalači]]h v Združenih državah v 19. in zgodnjem 20. stoletju so naseljenci pogosto pasli živino, zlasti ovce, na travnatih plešastih vrhovih gora, kjer prevladuje divji oves. Zgodovinarji domnevajo, da so ti "plešasti" ostanki starodavnih pašnikov za bizone (ki so jih verjetno vzdrževala zgodnja domorodna ljudstva Severne Amerike). Zaradi pomanjkanja selitve so te plešaste gore od konca 20. stoletja prekrili gozdovi. Ni jasno, ali si bodo prizadevali za ohranitev teh zgodovinskih upravljanih ekosistemov. Transhumana, ki se v večini primerov opira na uporabo javnega zemljišča, je še naprej pomembna živinorejska praksa v zahodnih Združenih državah.<ref name="Huntsinger"> Huntsinger, L., Forero, L. and Sulak A. (2010). "Transhumance and pastoralist resilience in the western United States". ''Pastoralism: Research, Policy, and Practice'' '''1''':10–37 </ref> V severnih območjih je ta tradicija temeljila na selitvi čred v višje ležeče z ozelenitvijo visokogorskih pašnikov spomladi in poleti. Te vzpetine so del velikih javnih zemljišč, ki so pogosto v pristojnosti Zavoda za gozdove Združenih držav Amerike. Pozimi črede uporabljajo nižinske stepe ali puščave, pogosto tudi vladna zemljišča v pristojnosti Urada za upravljanje zemljišč. V Kaliforniji in Teksasu je zaradi različnega zgodovinskega razvoja teh območij večji delež območja v zasebni lasti. Splošni vzorec je, da poleti rančarske družine, najeti pastirji ali najeti kavboji potujejo v gore in poleti ostanejo v taborišču. Prav tako lahko redno obiskujejo gorski ranč in uporabljajo prikolice za prevoz konjev za uporabo v visokogorju. [[File:Cowboy4.jpg|thumb|Kavboj, ki pase živino v Montani]] Tradicionalno so na ameriškem zahodu pastirji preživeli večino leta z ovčjo čredo in v vsakem letnem času iskali najboljšo krmo. Ta vrsta pastirstva je dosegla vrhunec v poznem 19. stoletju. Črede govedi in ovc na splošno temeljijo na zasebnih zemljiščih, čeprav je to lahko majhen del celotnega obsega, če so vključene vse sezone. Nekateri kmetje, ki so redili ovce, so zaposlili baskovske pastirje, da so skrbeli za črede, vključno z upravljanjem selitev med pašniki.<ref>Starrs, P. F. (1998). ''Let the Cowboy Ride''. Johns Hopkins University Press.</ref> Delavci iz Peruja, Čila (pogosto ameriški staroselci) in Mongolije so zdaj prevzeli vloge pastirjev; Baski so kupili lastne ranče ali se preselili za delovna mesta v mesto. Pastirji poleti odpeljejo ovce v gore (dokumentirano v filmu ''Sweetgrass'' iz leta 2009), pozimi pa v puščavo, včasih pa uporabijo strnišče posevkov in pašnik na zasebnem zemljišču, ko je na voljo. V Združenih državah obstaja več različnih oblik selitve živali: Ljudstvo Navajo se je začelo ukvarjati s selitvijo živali v 1850-ih, potem ko so bili izgnani iz svoje tradicionalne domovine v dolini reke San Juan. Vzdržujejo veliko ovac.<ref>{{cite journal|author= Farmer, J. |url=https://www.americanscientist.org/article/erosion-of-trust |title=Erosion of Trust |doi=10.1511/2010.85.348 |journal=American Scientist |volume=98|issue=4|page=348|access-date=12 September 2010|doi-broken-date=28 February 2022 }}</ref> V Kaliforniji ima domači ranč običajno več zasebnega zemljišča, predvsem zaradi zapuščine španskega sistema dodeljevanja zemljišč. Iz tega razloga obsežne površine sredozemskega hrastovega gozda in travnikov upravljajo ranči, katerih gospodarstvo je odvisno od poletnega območja na državnih zemljiščih pod jurisdikcijo ameriške službe za gozdove.<ref>Sulak, A. and Huntsinger, L. (2007). "Public lands grazing in California: untapped conservation potential for private lands?" ''Rangelands'' '''23'''(3):9–13.</ref> == Južna Amerika == [[File:Gauchos in Calchaquí Valleys, Argentina 04.jpg|thumb|Gavči v dolinah Calchaquí v Argentini]] Južnoameriška selitev se delno opira na "kavbojske" primerke, ''[[gaučo]]'' iz Argentine, Urugvaja, Paragvaja in (s črkovanjem "gaúcho") južne Brazilije, ''[[llanero]]'' iz Venezuele in ''[[huaso]]'' iz Čila. Selitev živali se trenutno izvaja vsaj v Argentini, Čilu, Peruju in Boliviji<ref>Andaluz Westreicher, Carlos, Mérega, Juan Luis, y Palmili, Gabriel, ''The Economics of Pastoralism: Study on Current Practices in South America'', 2007, ''Nomadic Peoples'', volume 11, issue 2 (Print), 1752–2366 (Online) [https://www.academia.edu/4176090/Cattle_ranching_conservation_and_transhumance_in_the_Brazilian_Pantanal], page = 87</ref> ter v brazilskem [[Pantanal]]u.<ref>{{Cite journal| author = de Abreu, Urbano Gomes Pinto; McManus, Concepta; y Santos, Sandra Aparecida | title = Cattle ranching, conservation and transhumance in the Brazilian Pantanal| year = 2010| journal = Pastoralism| volume = 1| issue = 1| id = pp. 99–114. (print), 2041-7136 (online)}}</ref> Vključuje predvsem premik goveda v Pantanalu in v delih Argentine. V [[Altiplano|Altiplanu]] so skupnosti domorodnih prebivalcev odvisne od vzreje kamel, zlasti lam. Črede koz se upravljajo s selitvijo v severnem Neuquénu in južni Mendozi, medtem ko se ovce bolj uporabljajo v patagonskih ravnicah. Criollos in domorodna ljudstva uporabljajo prakse transhumance na območjih Južne Amerike. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Jones, Schuyler. "Transhumance Reconsidered". Journal of the Royal Anthropological Institute, London, 2005. *Jones, Schuyler. Men of Influence: Social Control & Dispute Settlement in Waigal Valley, Afghanistan. Seminar Press, London & New York, 1974. *{{Cite journal|last1=Ducrotoy|first1=Marie Julie|last2=Majekodunmi|first2=Ayodele O.|last3=Shaw|first3=Alexandra P. M.|last4=Bagulo|first4=Husein|last5=Musa|first5=Usman Baba|last6=Bertu|first6=Wilson J.|last7=Gusi|first7=Amahyel Madu|last8=Ocholi|first8=Reuben A.|last9=Bryssinckx|first9=Ward|last10=Welburn|first10=Susan C.|date=2016-12-01|title=Fulani cattle productivity and management in the Kachia Grazing Reserve, Nigeria|journal=Pastoralism|volume=6|issue=1|pages=25|doi=10.1186/s13570-016-0072-y|s2cid=9938353|issn=2041-7136|doi-access=free}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/DOCREP/006/Y4856E/y4856e06.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Asia] * [http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=/docrep/t6260e/t6260e02.htm U.S. Department of Agriculture Discussion on Africa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060331133736/http://www.fao.org/documents/show_cdr.asp?url_file=%2Fdocrep%2Ft6260e%2Ft6260e02.htm |date=2006-03-31 }} *[https://web.archive.org/web/20090331200354/http://museums.ncl.ac.uk/roman_africa/TRANSHUM.HTM Transhumance and 'The Waiting Zone' in North Africa] *[https://web.archive.org/web/20060228100800/http://www.australianalps.deh.gov.au/publications/cultural-values/pubs/cultural-values.pdf Limited traditional transhumance in Australia] * [http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm Pastoralism] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203223113/http://anthro.palomar.edu/subsistence/sub_3.htm |date=2016-02-03 }} *[https://web.archive.org/web/20081114210429/https://usinfo.state.gov/products/pubs/geography/geog12.htm Short mention of transhumance in North America] * [http://www.alporama.ch Swiss land registry of alpine pastures (German)] * [http://www.madrid-guide-spain.com/la-transhumancia.html La transhumancia in Madrid Spain] * [https://www.merano-suedtirol.it/en/schnalstal-valley/summer/culture/annual-transhumance-in-schnalstal-valley/ The transhumance from Schnals Valley (Italy) to Ötz Valley (Austria)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nomadi]] [[Kategorija:Živinoreja]] 4yqjsq8rokskdzr6z5bqjsa2410mup2 0 524414 6709149 6677100 2026-07-10T09:26:58Z Erardo Galbi 166658 Viljem 6709149 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba |name=Viljem III. Oranski |image=King William III of England.jpg |caption=Portret Godfreya Knellerja, 1690|alt=Barvna oljna slika Viljema|succession=Kralj Anglije, kralj Škotske in kralj Irske|moretext=(Styles of English and Scottish sovereigns|more&nbsp;...) |reign=1689{{Efn|William was declared King by the Parliament of England on 13 February 1689 and by the Parliament of Scotland on 11 April 1689.}} – 8 March 1702 |coronation=11. april 1689|predecessor=Janez II. & VII. |successor=[[Ana, Kraljica Velike Britanije|Ana]] |regent=[[Marija II. Angleška]] (1689–1694) |reg-type=So-vladar|birth_date=4. november 1650<br/>{{Midsize|[<nowiki/>Old Style and New Style dates: 14. november 1650<nowiki/>]}}{{Efn|name=OSNS|During William's lifetime, two calendars were in use in Europe: the Old Style Julian calendar in Britain and parts of Northern and Eastern Europe, and the New Style Gregorian calendar elsewhere, including William's birthplace in the Netherlands. At the time of William's birth, Gregorian dates were ten days ahead of Julian dates: thus William was born on 14 November 1650 by Gregorian reckoning, but on 4 November 1650 by Julian reckoning. At William's death, Gregorian dates were eleven days ahead of Julian dates. He died on 19 March 1702 by the Gregorian calendar, and on 8 March 1702 by the standard Julian calendar. (However, the English New Year fell on 25 March, so by English reckoning of the time, William died on 8 March 1701.) Unless otherwise noted, dates in this article follow the Julian calendar with New Year falling on 1 January.}} |birth_place=Binnenhof, [[Haag]], [[Nizozemska republika]] |death_date=8. marec 1702 (starost 51)<br/>{{Midsize|[<nowiki/>NS: 19. marec 1702<nowiki/>]}} |death_place=[[Kensingtoska palača]], Middlesex, [[Kraljevina Anglija]] |burial_date=12. april 1702|burial_place=[[Westminstrska opatija]], London |spouse={{poroka|[[Marija II. Angleška]]|4. november 1677|28. december 1694|reason=died}} |religion=[[Protestant]] |full name=Viljem Henrik<br>{{Lang-nl|Willem Hendrik}} |house={{Unbulleted list|[[Rodbina Orange-Nassau|Orange-Nassauski]]}} |father=[[Viljem II., princ Oranski]] |mother=[[Marija, kraljevska princesa in princesa Oranska|Marija, kraljevska princesa]] |signature=WilliamIII Sig.svg }} '''Viljem III.''' (Viljem Henrik; {{Jezik-nl|Willem Hendrik}}; 4. november 1650{{Spaced en dash}}8. marec 1702), [lower-alpha 2], splošno znan tudi kot '''Viljem Oranski''', je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder [[Grofija Holandija|Holandije]], [[Grofija Zeeland|Zeelandije]], Utrechta, [[Vojvodina Gelders|Gueldersa]] in Overijssel v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]] od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702. Kot škotski kralj je znan kot '''Viljem II.'''.<ref>{{Navedi splet|title=Act of Union 1707, the Revolution in Scotland|url=http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080615023245/http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archivedate=15 June 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=UK Parliament}}</ref> Na [[Irska (otok)|Irskem]] in Škotskem je včasih neuradno znan kot ''kralj Billy''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Peter Burke|url=https://archive.org/details/varietiescultura00burk|title=Varieties of Cultural History|date=1997|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-8492-8|page=[https://archive.org/details/varietiescultura00burk/page/n61 51]}}</ref> Njegovo zmago v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] leta 1690 obeležujejo unionisti, ki v njegovo čast izobešajo oranžne barve. Veliki Britaniji je vladal skupaj s svojo ženo in sestrično, [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II.]], ljudska zgodovina pa njuno vladavino običajno omenja kot ''Viljema in Marije''. Viljem je bil edini otrok [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]] in Marije, kraljeve princese, hčerke angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] Njegov oče je umrl teden dni pred njegovim rojstvom, tako da je Viljem III. postal oranski princ od rojstva. Leta 1677 se je poročil s svojo sestrično Marijo, najstarejšo hčerko svojega strica po materini strani [[Jakob II. Angleški|Jakoba, vojvode Yorškega]], mlajšega brata in kasnejšega naslednika kralja Karla II. [[Protestantizem|Protestantski]] Viljem je sodeloval v več vojnah proti močnemu [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškemu]] francoskemu vladarju [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]] v koaliciji s protestantskimi in katoliškimi silami v Evropi. Mnogi protestanti so Viljema razglasili za zagovornika svoje vere. Leta 1685 je njegov katoliški stric in tast Jakob postal kralj Anglije, Škotske in Irske. Jakobova vladavina ni bila priljubljena pri protestantski večini v Britaniji, ki se je bala oživitve katolicizma. Viljem je ob podpori skupine vplivnih britanskih političnih in verskih voditeljev napadel Anglijo v tem, kar je postalo znano kot Slavna revolucija. Leta 1688 je pristal v jugozahodnem angleškem pristanišču Brixham; Jakob je bil kmalu zatem odstavljen. Viljemov sloves prepričanega protestanta je njemu in njegovi ženi omogočil prevzem oblasti. V zgodnjih letih svoje vladavine je bil Viljem zaposlen v tujini z [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697), tako da je Marija sama vladala Britaniji. Umrla je leta 1694. Leta 1696 so Jakobiti, frakcija, zvesta odstavljenemu Jakobu, neuspešno načrtovali atentat na Viljema in njegovo vrnitev na prestol. Viljemovo pomanjkanje otrok in smrt leta 1700 njegovega nečaka princa Viljema, vojvode Gloucesterskega, sina njegove svakinje Ane, sta ogrozila protestantsko nasledstvo. Nevarnost so preprečili tako, da so daljne sorodnike, protestantske Hanoverčane, postavili v vrsto za prestol z aktom o poravnavi 1701 (''Act of Settlement''). Po njegovi smrti leta 1702 je kralja v Veliki Britaniji nasledila Ana, kot naslovnega princa Oranskega pa njegov bratranec Janez Viljem Friso, s čimer se je začelo drugo obdobje brez stadholderjev. == Zgodnje življenje == === Rojstvo in družina === [[Slika:Portret_van_Willem_II_(1626-50),_prins_van_Oranje,_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_(1631-60)_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg/170px-Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|alt=Portrait of Mary, Princess Royal, in a yellow gown and William II in a black suit|sličica| Viljemovi starši, [[Viljem II. Oranski]] in Marija, kraljeva princesa, 1647]] Viljem III. se je rodil v [[Haag|Haagu]] v [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]] 4. novembra 1650.<ref>Claydon, p. 9</ref> Krščen Viljem Henrik ({{Jezik-nl|Willem Hendrik}}), bil je edini otrok Marije, kraljeve princese, in stadtholderja [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]]. Njegova mati je bila najstarejša hči angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] ter sestra kralja Karla II. in [[Jakob II. Angleški|Jakoba II. in VII]]. Osem dni pred Viljemovim rojstvom je njegov oče umrl zaradi [[Črne koze|črnih koz]]; tako je bil Viljem suvereni princ Orange od svojega rojstva.<ref>Claydon, p. 14</ref> Takoj je prišlo do spora med njegovo mamo in babico po očetovi strani Amalijo iz Solms-Braunfelško glede imena, ki naj bi ga dali dojenčku. Marija ga je želela poimenovati Karel po svojem bratu, vendar je njena tašča vztrajala, da mu da ime Viljem (''Willem''), da bi okrepila njegove možnosti, da postane stadtholder.<ref>Troost, p. 26; van der Zee, pp. 6–7</ref> Viljem II. je svojo ženo v svoji oporoki imenoval za skrbnico njunega sina; vendar je dokument ob smrti Viljema II. ostal nepodpisan in ničen.<ref>Troost, p. 26</ref> 13. avgusta 1651 je ''Hoge Raad van Holland en Zeeland'' (vrhovno sodišče) razsodilo, da bo skrbništvo razdeljeno med njegovo materjo, njegovo babico po očetovi strani in [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderikom Viljemom, volilnim knezom Brandenburga]] čigar žena, Ludvika Henrieta, je bila najstarejša sestra Viljema II.<ref>Troost, pp. 26–27. The Prussian prince was chosen because he could act as a neutral party mediating between the two women, but also because as a possible heir he was interested in protecting the Orange family fortune, which Amalia feared Mary would squander.</ref> === Otroštvo in izobraževanje === Viljemova mati ni kazala veliko zanimanja za svojega sina, včasih je bila več let odsotna in se je vedno namenoma držala ločeno od nizozemske družbe.<ref>Van der Kiste, pp. 5–6; Troost, p. 27</ref> Viljamovo izobraževanje je bilo najprej predano več nizozemskim guvernantam, nekaterim angleškega porekla, vključno z Walburg Howard <ref name="t3437" /> in škotsko plemkinjo Lady Anno Mackenzie.<ref name="odnbanna">Rosalind K. Marshall, 'Mackenzie, Anna, countess of Balcarres and countess of Argyll (c.1621–1707)', Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, 2004; online edn, Oct 2006 [http://www.oxforddnb.com/view/article/4467, accessed 29 Nov 2014]</ref> Od aprila 1656 je princ vsakodnevno prejemal navodila o [[Kalvinizem|reformirani veri]] od [[Kalvinizem|kalvinističnega]] pridigarja Kornelisa Triglanda, privrženca kontraremonstrantskega teologa Gisbertusa Voetiusa.<ref name="t3437">Troost, pp. 34–37</ref> Idealna izobrazba za Viljema je bila opisana v ''Discours sur la nourriture de SH Monseigneur le Prince d'Orange'', kratki razpravi, ki jo je morda napisal eden od Viljemovih učiteljev, Konstantijn Huygens.<ref>Troost, 27. The author may also have been Johan van den Kerckhoven. ''Ibid.''</ref> V teh lekcijah so princa učili, da je bil vnaprej določen, da postane instrument božanske previdnosti in izpolni zgodovinsko usodo [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]].<ref>Troost, pp. 36–37</ref> [[Slika:Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d'Orange.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg/170px-Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg|levo|sličica| Mladega princa, ki sta ga upodobila Jan Davidsz de Heem in Jan Vermeer van Utrecht v cvetličnem vencu, polnem simbolov [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]], ok. 1660]] Od začetka leta 1659 je Viljem preživel sedem let na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]] za formalno izobraževanje pod vodstvom profesorja etike Henrika Borniusa (čeprav se ni nikoli uradno vpisal kot študent).<ref>Troost, pp. 37–40</ref> Medtem ko je prebival v ''Prinsenhofu'' v [[Delft|Delftu]], je imel Viljem majhno osebno spremstvo, vključno s Hansom Viljemom Bentinckom in novim guvernerjem Friderikom Nassauvskim Zuylensteinom, ki je bil (kot nezakonski sin stadtholderja [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika Oranskega]]) njegov stric po očetovi strani. Veliki upokojenec [[Johan de Witt]] in njegov stric Kornelis de Graeff sta prisilila nizozemske stanove, da so prevzeli Viljemovo izobraževanje in zagotovila, da bo pridobil veščine za služenje v prihodnji – čeprav nedoločeni – državni funkciji; stanovi so to sprejeli 25. septembra 1660. <ref name="troost43">Troost, p. 43</ref> Ta prva vpletenost oblasti ni trajala dolgo. 23. decembra 1660, ko je bil Viljem star deset let, je njegova mati umrla zaradi črnih koz v palači Whitehall v Londonu, ko je obiskala svojega brata, nedavno obnovljenega kralja Karla II.<ref name="troost43" /> V svoji oporoki je Marija zahtevala, da Karel skrbi za Viljemove interese in Karel je zdaj zahteval, da stanovi Holandije prenehajo s svojim vmešavanjem.<ref>Troost, pp. 43–44</ref> Da bi pomirili Karla, so 30. septembra 1661 ugodili.<ref>Troost, p. 44</ref> Tistega leta je Zuylenstein začel delati za Karla in napeljal Viljema, da je svojemu stricu pisal pisma in ga prosil, naj Viljemu nekega dne pomaga postati stadtholder.<ref name="troost49">Troost, p. 49</ref> Po materini smrti sta Viljamova izobrazba in skrbništvo postala točka spora med podporniki njegove dinastije in zagovorniki bolj republikanske Nizozemske.<ref>Van der Kiste, pp. 12–17</ref> Nizozemske oblasti so se sprva po najboljših močeh trudile ignorirati te spletke, toda v drugi anglo-nizozemski vojni je bil eden od Karlovih mirovnih pogojev izboljšanje položaja njegovega nečaka.<ref name="troost49">Troost, p. 49</ref> Kot protiukrep leta 1666, ko je imel Viljem šestnajst let, so ga stanovi uradno razglasili za varovanca vlade ali za "otroka države".<ref name="troost49" /> Vsi proangleški dvorjani, vključno z Zuylensteinom, so bili odstranjeni iz Viljemove družbe.<ref name="troost49" /> Viljem je prosil De Witta, naj dovoli Zuylensteinu ostati, a je ta zavrnil.<ref name="vdk14">Van der Kiste, pp. 14–15</ref> De Witt, vodilni politik republike, je vzel Viljemovo izobraževanje v svoje roke, ga tedensko poučeval o državnih zadevah in se mu pridružil pri rednih igrah pravega tenisa.<ref name="vdk14" /> == Prve zadolžitve == === Izključitev iz stadtholderstva === [[Slika:Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/10/Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg/170px-Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|alt=portrait of a man dressed all in black, looking left|sličica| Johan de Witt je leta 1666 prevzel Viljemovo izobraževanje.]] [[Slika:Gaspar_Fagel.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Gaspar_Fagel.jpg/170px-Gaspar_Fagel.jpg|alt=portrait of a plump man standing at a desk with papers lying on it|sličica| Gaspar Fagel je zamenjal De Witta kot velikega upokojenca in je bil bolj prijazen do Viljemovih interesov.]] Po smrti Viljemovega očeta je v večini provinc položaj stadtholderja ostal prazen.{{Efn|In the province of Friesland that office was filled by William's uncle-by-marriage William Frederick, Prince of Nassau-Dietz.}} Na zahtevo [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] je imela Westminstrska pogodba, ki je končala prvo anglo-nizozemsko vojno, tajno prilogo, ki je zahtevala Zakon o osamitvi, ki je provinci Holandiji prepovedoval imenovanje člana Dinastije Oranskih za stadtholderja.<ref>Troost, pp. 29–30</ref> Po angleški obnovi je bil akt o osamitvi, ki ni dolgo ostal skrivnost, razglašen za ničnega, saj angleški Commonwealth (s katerim je bila sklenjena pogodba) ni več obstajal.<ref name="troost41">Troost, p. 41</ref> Leta 1660 sta Marija in Amalija skušali prepričati več provinc, da bi Viljema imenovali za svojega bodočega stadtholderja, a so vse najprej zavrnile.<ref name="troost41" /> Leta 1667, ko se je Viljem III. približeval starosti 18 let, ga je oranžistična stranka ponovno poskušala pripeljati na oblast tako, da mu je zagotovila položaj stadtholderja in generalnega kapitana. Da bi preprečil ponovno vzpostavitev vpliva Oranške hiše, je De Witt, vodja stanov, dovolil haarlemskemu upokojencu Gasparju Fagelu[[Haarlem|,]] da napelje holandske stanove k izdaji večnega edikta.<ref name="troost52">Troost, pp. 52–53</ref> Edikt je razglasil, da generalni kapitan ali generalni admiral Nizozemske ne more služiti kot stadtholder v nobeni provinci.<ref name="troost52" /> Kljub temu so Viljemovi podporniki iskali načine za povečanje njegovega ugleda in 19. septembra 1668 so ga stanovi Zeelanda imenovali za ''prvega plemiča''.<ref name="vdk16">Van der Kiste, pp. 16–17</ref> Da bi prejel to čast, je moral William uiti pozornosti svojih stanovskih učiteljev in na skrivaj odpotovati v Middelburg. <ref name="vdk16" /> Mesec dni pozneje je Amalija Viljemu dovolila, da sam upravlja svoje gospodinjstvo, in ga razglasila za polnoletnega.<ref>Troost, p. 57</ref> Provinca Holandija, središče anti-oranžizma, je marca 1670 odpravila urad stadtholderja in štiri druge province so sledile temu zgledu in vzpostavile tako imenovano "harmonijo".<ref name="troost52">Troost, pp. 52–53</ref> De Witt je od vsakega nizozemskega regenta (člana mestnega sveta) zahteval prisego, da bo spoštoval edikt; vsi razen enega so upoštevali.<ref name="troost52" /> Viljem je vse to razumel kot poraz, toda dogovor je bil kompromis: De Witt bi princa raje popolnoma ignoriral, toda zdaj je bil njegov morebitni vzpon na položaj vrhovnega poveljnika vojske impliciten.<ref>Troost, pp. 53–54</ref> De Witt je nadalje priznal, da bo Viljem sprejet kot član ''Raad van State'', državnega sveta, takrat splošnega organa, ki je upravljal obrambni proračun.<ref name="troost59">Troost, p. 59</ref> Viljem je bil 31. maja 1670 uveden v svet s polno glasovalno pravico, kljub De Wittovim poskusom, da bi njegovo vlogo omejil na vlogo svetovalca.<ref>Troost, p. 60</ref> === Konflikt z republikanci === Novembra 1670 je Viljem dobil dovoljenje za potovanje v Anglijo, da bi Karla pozval, naj vrne vsaj del dolga od 2.797.859 guldenov, ki ga je hiša Stuart dolgovala hiši Orange.<ref name="troost62">Troost, pp. 62–64</ref> Karel ni mogel plačati, toda Viljem se je strinjal z znižanjem dolgovanega zneska na 1.800.000 guldnov.<ref name="troost62" /> Karel je ugotovil, da je njegov nečak predan [[Kalvinizem|kalvinist]] in domoljuben Nizozemec, zato je premislil o svoji želji, da bi mu pokazal tajno pogodbo iz Doverja s Francijo, ki je bila usmerjena v uničenje nizozemske republike in namestitev Viljema kot "suverena" ožje nizozemske države.<ref name="troost62" /> Poleg različnih političnih nazorov je Viljem ugotovil, da se njegov življenjski slog razlikuje od njegovih stricev, Karla in Jakoba, ki sta se bolj ukvarjala s pijačo, igrami na srečo in skakanjem z ljubicami.<ref>Van der Kiste, pp. 18–20</ref> Naslednje leto se je varnost republike hitro poslabšala, saj je anglo-francoski napad postal neizbežen.<ref>Troost, p. 64</ref> Glede na grožnjo so stanovi [[Gelderland|Gelderlanda]] želeli, da bi bil Viljem kljub njegovi mladosti in neizkušenosti čim prej imenovan za generalnega kapitana vojske nizozemskih stanov.<ref>Troost, p. 65</ref> 15. decembra 1671 so stanovi [[Utrecht (provinca)|Utrechta]] to sprejele kot svojo uradno politiko.<ref>Troost, p. 66</ref> 19. januarja 1672 so [[Holandija|Stanovi Holandije]] dale nasprotni predlog: da naj imenujejo Viljema samo za eno kampanjo.<ref name="troost67">Troost, p. 67</ref> Princ je to zavrnil in 25. februarja je bil dosežen kompromis: imenovanje Generalnih stanov za eno poletje, čemur je sledilo stalno imenovanje na njegov 22. rojstni dan.<ref name="troost67" /> Medtem je Viljem januarja 1672 Karlu napisal tajno pismo, v katerem je svojega strica prosil, naj izkoristi situacijo in pritisne na Stanove, da imenujejo Viljema za stadtholderja.<ref name="troost65">Troost, pp. 65–66</ref> V zameno bi Viljem povezal republiko z Anglijo in služil Karlovim interesom, kolikor sta mu dovoljevali njegova "čast in zvestoba tej državi".<ref name="troost65" /> Karel ni ukrepal glede predloga in je nadaljeval svoje vojne načrte s svojim francoskim zaveznikom. == Postane stadtholder == === ''Leto katastrofe'': 1672 === [[Slika:Willem_III_inspecteert_Waterlinie,_1672.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg/260px-Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg|sličica| Viljem pregleduje nizozemsko vodno črto]] Za Nizozemsko republiko se je leto 1672 izkazalo za katastrofalno. Postalo je znano kot ''Rampjaar'' ('leto katastrofe'), ker so v [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] in tretji anglo-nizozemski vojni Francija in njeni zavezniki napadli Nizozemsko: Anglija, Münster in Köln . Čeprav je bila anglo-francoska flota onesposobljena zaradi bitke pri Solebayu, je francoska vojska junija hitro zavzela provinci Gelderland in Utrecht. 14. junija se je Viljem z ostanki svoje terenske vojske umaknil v Holandijo, kjer so Stanovi 8. junija ukazali poplaviti nizozemsko vodno črto.<ref>Troost, p. 74</ref> Francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] je, misleč, da je vojne konec, začel pogajanja, da bi od Nizozemcev izvlekel čim večjo vsoto denarja.<ref name="troost78">Troost, pp. 78–83</ref> Prisotnost velike francoske vojske v srcu Republike je povzročila splošno paniko in ljudje so se obrnili proti De Wittu in njegovim zaveznikom.<ref name="troost78" /> 4. julija so Stanovi Holandije imenovali Viljema za stadtholderja, ki je prisegel pet dni pozneje.<ref name="troost76">Troost, p. 76</ref> Naslednji dan se je posebni odposlanec Karla II., Lord Arlington, srečal z Viljemom v Nieuwerbrugu in mu predstavil Karlov predlog. V zameno za Viljemovo kapitulacijo pred Anglijo in Francijo bi Karel imenoval Viljema za suverenega princa Holandije, namesto stadtholderja (zgolj državnega uradnika).<ref name="troost80">Troost, pp. 80–81</ref> Ko je Viljem zavrnil, je Arlington zagrozil, da bo Viljem priča koncu obstoja Republike.<ref name="troost80" /> Viljem je slavno odgovoril: "Obstaja en način, da se temu izognemo: umreti pri obrambi v zadnjem jarku." 7. julija je bilo poplavljanje končano in nadaljnje napredovanje francoske vojske je bilo dejansko blokirano. 16. julija je Zeeland Viljemu ponudil stadtholderstvo.<ref name="troost76" /> Johan de Witt ni mogel delovati kot Veliki upokojenec, potem ko je bil 21. junija ranjen v poskusu napada nanj.<ref>Troost, p. 75</ref> 15. avgusta je Viljem objavil Karlovo pismo, v katerem je angleški kralj izjavil, da je začel vojno zaradi agresije De Wittove frakcije.<ref name="troost85">Troost, pp. 85–86</ref> To je podžgalo ljudi, De Witta in njegovega brata Kornelisa, je 20. avgusta v Haagu [[Johan de Witt|brutalno umorila]] oranžistična civilna milica.<ref name="troost85" /> Pozneje je Viljem zamenjal številne nizozemske regente s svojimi privrženci. <ref>Troost, pp. 89–90</ref> [[Slika:Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_(Romeyn_de_Hooghe).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg/220px-Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg|levo|sličica| Viljem Oranski je leta 1673 ponovno zavzel Naarden]] Čeprav Viljemova vpletenost v linč ni bila nikoli dokazana (in nekateri nizozemski zgodovinarji iz 19. stoletja so se trudili ovreči, da je bil soudeleženec), je onemogočil poskuse pregona voditeljev in nekatere, kot je Henrika Verhoeffa, celo nagradil z denarjem., in druge, kot sta Johan van Banchem in Johan Kievit, z visokimi uradi. To je škodovalo njegovemu ugledu na enak način kot njegova kasnejša dejanja v Glencoeju. Viljem je nadaljeval z bojem proti napadalcem iz Anglije in Francije ter se povezal s Španijo in Brandenburgom. Novembra 1672 je svojo vojsko odpeljal v [[Maastricht]], da bi ogrozil francoske oskrbovalne linije. <ref>Troost, p. 122</ref> Do leta 1673 se je položaj na Nizozemskem še izboljšal. Čeprav je Ludvik zadržal Maastricht in Viljemov napad na Charleroi ni uspel, je poročnik-admiral Michiel de Ruyter trikrat premagal anglo-francosko ladjevje, kar je prisililo Karla, da prekine vojaško sodelovanje Anglije z Westminstrsko pogodbo; po letu 1673 se je Francija počasi umaknila z nizozemskega ozemlja (z izjemo Maastrichta), medtem ko je pridobivala drugod.<ref>Troost, pp. 128–129</ref> Fagel je zdaj predlagal, da se osvobojene province Utrecht, Gelderland in [[Overijssel]] obravnavajo kot osvojeno ozemlje ( Dežele generalitete), kot kazen za njihovo hitro predajo sovražniku.<ref name="troost106">Troost, pp. 106–110</ref> Viljem je to zavrnil, vendar je pridobil posebno pooblastilo Generalnih stanov, da na novo imenuje vse delegate v Stanove teh provinc.<ref name="troost106" /> Viljemovi privrženci v deželah Utrecht so ga 26. aprila 1674 imenovali za dednega stadtholderja.<ref>Troost, p. 109</ref> 30. januarja 1675 so mu Stanovi Gelderlanda ponudili naslova vojvode [[Vojvodina Gelders|Gelderskega]] in [[Grofija Zutphen|grofa Zutphena]].<ref name="troost109">Troost, pp. 109–112</ref> Zaradi negativnih odzivov Zeelanda in mesta Amsterdam se je Viljem na koncu odločil zavrniti te časti; namesto tega je bil imenovan za stadtholderja Gelderlanda in Overijssel.<ref name="troost109" /> [[Baruch Spinoza|Spinozino]] opozorilo v njegovem Političnem traktatu iz leta 1677 o potrebi po ureditvi države tako, da bodo državljani ohranili nadzor nad suverenom, je bil vpliven izraz tega nelagodja zaradi koncentracije moči v eni osebi.<ref>Bartholomew Begley, "Spinoza, Before and After the Rampjaar", European Legacy 27.6 https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/10848770.2022.2083912</ref> === Poroka === [[Slika:Lely_Queen_Mary_II.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Lely_Queen_Mary_II.jpg/220px-Lely_Queen_Mary_II.jpg|alt=Portrait of Mary with brown hair and in a blue-and-gray dress|sličica| Viljem se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično, bodočo [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II]].]] Med vojno s Francijo je Viljem poskušal izboljšati svoj položaj tako, da se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično [[Marija II. Angleška|Marijo]], starejšo preživelo hčerko vojvode Yorškega, kasnejšega angleškega kralja Jakoba II. Marija je bila enajst let mlajša od njega in pričakoval je odpor amsterdamskih trgovcev, ki niso marali njegove matere (še ene Marije Stuart), toda Viljem je verjel, da bo poroka z Marijo povečala njegove možnosti za nasledstvo Karlovih kraljestev in odtegnila angleškega monarha od njegove profrancoske politike.<ref>Van der Kiste, pp. 38–39</ref> Jakob ni bil naklonjen privolitvi, vendar je Karel II. pritiskal na svojega brata, naj se strinja.<ref>Van der Kiste, pp. 42–43</ref> Karel je želel izkoristiti možnost poroke, da bi pridobil moč v pogajanjih v zvezi z vojno, vendar je Viljem vztrajal, da se o obeh vprašanjih odloča ločeno.<ref>Van der Kiste, pp. 44–46</ref> Karel je popustil in škof Henry Compton je par poročil 4. novembra 1677.<ref>Van der Kiste, p. 47</ref> Marija je kmalu po poroki zanosila, vendar je splavila. Po nadaljnji bolezni pozneje leta 1678 ni nikoli več zanosila.<ref>Chapman, pp. 86–93</ref> V celotnem zakonu Viljema in Marije je imel Viljem samo eno cenjeno ljubico, Elizabeth Villiers, v nasprotju s številnimi ljubicami, ki so jih odkrito imeli njegovi strici.<ref>Van der Zee, pp. 202–206</ref> === Mir s Francijo, spletke z Anglijo === Do leta 1678 je [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] sklenil mir z Nizozemsko republiko.<ref>Troost, pp. 141–145</ref> Kljub temu so napetosti ostale: Viljem je ostal sumničav do Ludvika, saj je mislil, da francoski kralj želi "splošno kraljevanje" nad Evropo; Ludvik je Viljema opisal kot "svojega smrtnega sovražnika" in ga videl kot nevljudnega vojnega hujskača. Francoske aneksije v Južni Nizozemski in Nemčiji (politika ''Réunion'' ) ter preklic [[Nantski edikt|Nantskega edikta]] leta 1685 so povzročile val [[Hugenoti|hugenotskih]] beguncev v republiko.<ref>Troost, pp. 153–156</ref> To je vodilo Viljema III., da se je leta 1686 pridružil različnim protifrancoskim zavezništvom, kot je Asociacijska zveza in končno Augsburška zveza (protifrancoska koalicija, ki je vključevala tudi [[Sveto rimsko cesarstvo]], Švedsko, Španijo in več nemških držav).<ref>Troost, pp. 156–163</ref> [[Slika:Willem_III_(1650-1702),_prins_van_Oranje._Stadhouder,_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg/170px-Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|alt=portrait of a man clad in armour, looking right|levo|sličica| Portret Viljema, starega 27 let, v maniri Viljema Wissinga po prototipu sira Petra Lelyja]] Po poroki novembra 1677 je Viljem postal močan kandidat za angleški prestol, če bi bil njegov tast (in stric) Jakob izključen zaradi njegovega katolicizma. Med krizo v zvezi z zakonom o izključitvi leta 1680 je Karel najprej povabil Viljema, naj pride v Anglijo, da bi okrepil kraljev položaj proti zagovornikom izključevanja, nato pa je svoje povabilo umaknil – po tem je tudi lord Sunderland neuspešno poskušal privabiti Viljema k sebi, da bi izvršil pritisk na Karla.<ref>Troost, pp. 150–151</ref> Kljub temu je Viljem na skrivaj prepričal Generalne stanove, da so Karlu poslali »namigovanje«, prošnjo, v kateri je kralja prosil, naj prepreči katoličanom, da bi ga nasledili, ne da bi izrecno imenoval Jakoba.<ref name="troost152">Troost, pp. 152–153</ref> Potem ko je prejel ogorčene reakcije Karla in Jakoba, je Viljem zanikal kakršno koli vpletenost.<ref name="troost152" /> Leta 1685, ko je Karla nasledil Jakob II., je Viljem sprva poskusil s spravnim pristopom, obenem pa se je trudil, da ne bi užalil protestantov v Angliji.<ref name="troost173">Troost, pp. 173–175</ref> Viljem, ki je vedno iskal načine, kako zmanjšati moč Francije, je upal, da se bo Jakob pridružil Augsburški ligi, toda leta 1687 je postalo jasno, da se Jakob ne bo pridružil protifrancoskemu zavezništvu.<ref name="troost173" /> Odnosi med Viljemom in Jakobom so se nato poslabšali.<ref>Troost, pp. 180–183</ref> Novembra je bilo objavljeno, da je Jakobova druga žena, Marija Modenska, noseča.<ref>Troost, p. 189</ref> Tisti mesec je Viljem, da bi pridobil naklonjenost angleških protestantov, Angležem napisal odprto pismo, v katerem je zavrnil Jakobovo prorimokatoliško politiko verske tolerance. Številni angleški politiki so v njem videli prijatelja in so z njim pogosto vzdrževali tajne stike leta in leta, zato so začeli pozivati k oboroženi invaziji na Anglijo.<ref>Troost, p. 186</ref> == Slavna revolucija == === Invazija na Anglijo === [[Slika:Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren,_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_(titel_op_object),_RP-P-OB-82.645A.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren%2C_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_%28titel_op_object%29%2C_RP-P-OB-82.645A.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Oblikovanje nizozemske flote, ki je plula proti Angliji z več kot 450 ladjami, več kot dvakratno velikostjo španske armade leta 1588]] Viljem je sprva nasprotoval možnosti invazije, vendar se večina zgodovinarjev zdaj strinja, da je začel zbirati ekspedicijsko silo aprila 1688, ko je postajalo vse bolj jasno, da bo Francija ostala zasedena zaradi pohodov v Nemčiji in Italiji in zato ne bo mogla izvesti napada. medtem ko bi bile Viljemove čete zasedene v Britaniji. Ker je verjel, da se Angleži ne bodo dobro odzvali na tujega napadalca, je v pismu kontraadmiralu Arthurju Herbertu zahteval, naj ga najuglednejši angleški protestanti najprej povabijo k napadu.<ref name="troost191">Troost, p. 191</ref> Junija je Marija Modenska po nizu spontanih splavov rodila sina, Jamesa Francisa Edvarda Stuarta, ki je izpodrinil Viljemovo protestantsko ženo in postal prvi v nasledstveni vrsti in povečal možnost obstoječe katoliške monarhije.<ref>Troost, p. 191; van der Kiste, pp. 91–92</ref> Javna jeza se je povečala tudi zaradi sojenja sedmim škofom, ki so javno nasprotovali Jakobovi izjavi o odpustku, ki je njegovim podložnikom podelila versko svobodo, politiki, za katero se je zdelo, da ogroža ustanovitev Anglikanske cerkve.<ref>Van der Kiste, p. 91</ref> 30. junija 1688 – istega dne, ko so bili škofje oproščeni – je skupina političnih osebnosti, kasneje znana kot » nesmrtna sedmerica «, Viljemu poslala uradno povabilo.<ref name="troost191">Troost, p. 191</ref> Viljemove namere za invazijo so bile javno znane do septembra 1688. <ref>Troost, pp. 193–196</ref> Z nizozemsko vojsko se je Viljem 5. novembra 1688 izkrcal pri Brixhamu v jugozahodni Angliji. <ref>Troost, pp. 200–203; van der Kiste, pp. 102–103</ref> Na obalo je prišel z ladje ''Den Briel'' in razglasil "svoboščine Anglije in protestantsko vero, ki jo bom ohranil". Viljemova flota je bila veliko večja od španske armade pred 100 leti: približno 463 ladij s 40.000 mož na krovu,<ref>Rodger, p. 137</ref> vključno z 9500 mornarji, 11.000 pešci, 4000 konjeniki in 5000 angleškimi in [[Hugenoti|hugenotskimi]] prostovoljci. <ref>Van Nimwegen, 183-186</ref> Jakobova podpora je začela razpadati skoraj takoj po Viljemovem prihodu; Protestantski častniki so prebegnili iz angleške vojske (najpomembnejši med njimi je bil Lord Churchill iz Eyemoutha, Jakobov najsposobnejši poveljnik), vplivni plemiči po vsej državi pa so izjavili, da podpirajo napadalca.<ref name="troost204">Troost, pp. 204–205</ref> Jakob se je sprva poskušal upreti Viljemu, vendar je videl, da se bodo njegova prizadevanja izkazala za jalova.<ref name="troost204">Troost, pp. 204–205</ref> Poslal je predstavnike, da bi se pogajali z Viljemom, vendar je 11. in 21. decembra na skrivaj poskušal pobegniti in na poti vrgel Veliki pečat v [[Temza|Temzo]]. <ref name="troost205">Troost, pp. 205–207</ref> Odkrila ga je in vrnila v London skupina ribičev.<ref name="troost205" /> V drugem poskusu pobega 23. decembra mu je bilo dovoljeno oditi v Francijo.<ref name="troost205" /> Viljem je dovolil Jakobu, da je zapustil državo, saj ni hotel iz njega narediti [[Mučenec|mučenika]] za rimskokatoliško stvar; v njegovem interesu je bilo, da se za Jakoba razume, da je državo zapustil po lastni volji, namesto da je bil prisiljen ali prestrašen v beg.<ref>Baxter, pp. 242–246; Miller, p. 208</ref> Viljem je zadnja oseba, ki je uspešno napadla Anglijo z orožjem.<ref>{{Navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan|title=The Dutch role in the Glorious Revolution|url=https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse|date=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-39075-3|page=[https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse/page/105 105]}}</ref> === Razglašen za kralja === [[Slika:King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ab/King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg/220px-King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|levo|sličica| Portret, pripisan Thomasu Murrayju, c. 1690]] Viljem je v Angliji sklical Konvencijski parlament, ki se je sestal 22. januarja 1689, da bi razpravljali o ustreznem ukrepanju po Jakobovem begu.<ref name="davies614">Davies, pp. 614–615</ref> Viljemse je počutil negotovega glede svojega položaja; čeprav je bila njegova žena pred njim v vrsti nasledstva prestola, je želel vladati kot kralj sam po sebi, ne pa kot zgolj soprog.<ref name="troost207">Troost, pp. 207–210</ref> Edini precedens za skupno monarhijo v Angliji je iz 16. stoletja, ko se je [[Marija I. Angleška|kraljica Marija I.]] poročila s [[Filip II. Španski|Filipom Španskim]].<ref>Davies, p. 469; Israel, p. 136</ref> Filip je ostal kralj le v času življenja svoje žene, njegova moč pa je bila omejena. Viljem je po drugi strani zahteval, da ostane kralj tudi po ženini smrti.<ref>Van der Kiste, pp. 107–108</ref> Ko je večina torijevskih lordov predlagala, da bi jo razglasili za edino vladarko, je Viljem zagrozil, da bo takoj zapustil državo. Poleg tega je Marija, ki je ostala zvesta svojemu možu, to zavrnila.<ref>Troost, p. 209</ref> Spodnji dom je z [[Vigovci|vigovsko]] večino hitro ugotovil, da je prestol prazen in da je varneje, če je vladar protestant. V Lordski zbornici je bilo več torijcev, ki se sprva niso strinjali, a potem ko je Viljem zavrnil, da bi bil [[regent]] ali da bi ostal kralj le za časa življenja svoje žene, je prišlo do pogajanj med obema domovoma in lordi so se strinjali z ozkim večina, da je bil prestol prazen. 13. februarja 1689 je parlament sprejel Bill of Rights 1689, v katerem je menil, da je Jakob s poskusom pobega odstopil od vladanja kraljestva, s čimer je prestol ostal prazen.<ref>Troost, pp. 210–212</ref> Krona ni bila ponujena Jakobovemu malemu sinu, ki bi bil v normalnih okoliščinah [[Prestolonaslednik|dedič]], temveč Viljemu in Mariji kot skupnim vladarjem.<ref name="troost207">Troost, pp. 207–210</ref> Vendar je bilo določeno, da "izključno in polno izvajanje kraljevske moči izvaja in izvaja le omenjeni princ Orange v imenu omenjenega princa in princese v času njunega skupnega življenja". <ref name="troost207" /> Viljema in Marijo je 11. aprila 1689 v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] skupaj okronal londonski škof Henry Compton.<ref name="troost219">Troost, pp. 219–220</ref> Običajno kronanje opravi canterburyjski nadškof, vendar takratni nadškof William Sancroft ni hotel priznati Jakobove odstranitve.<ref name="troost219" /> Viljem je sklical tudi Stanovsko konvencijo Škotske, ki se je sestala 14. marca 1689 in poslala spravno pismo, medtem ko je Jakob poslal ošabne brezkompromisne ukaze, ki so večino nagnili v prid Viljemu. 11. aprila, na dan angleškega kronanja, je konvencija končno razglasila, da Jakob ni več škotski kralj.<ref>Troost, pp. 266–268</ref> Viljemu in Mariji je bila ponujena škotska krona; kar so sprejeli 11. maja.<ref>Davies, pp. 614–615. William was "William II" of Scotland, for there was only one previous Scottish king named William I of Scotland.</ref> === Revolucijska poravnava === [[Slika:William&MaryEngraving1703.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/William%26MaryEngraving1703.jpg/170px-William%26MaryEngraving1703.jpg|alt=Engraving depicting the king, queen, throne, and arms|sličica| Gravura Viljema III. in Marije II., 1703]] Viljem je spodbudil sprejetje zakona o strpnosti iz leta 1689, ki je protestantskim nekonformistom zagotovil versko strpnost.<ref name="davies614">Davies, pp. 614–615</ref> Vendar strpnosti ni razširil tako daleč, kot je želel, še vedno pa je omejeval [[Verska svoboda|versko svobodo]] katoličanov, netrinitarcev in nekrščanskih ver.<ref name="troost219">Troost, pp. 219–220</ref> Decembra 1689 je bil sprejet eden najpomembnejših ustavnih dokumentov v angleški zgodovini, Bill of Rights.<ref name="vdk114">Van der Kiste, pp. 114–115</ref> Zakon, ki je ponovno izrazil in potrdil številne določbe prejšnje Izjave o pravicah, je določil omejitve kraljevih pravic. Med drugim je določal, da suveren ne more začasno prekiniti zakonov, ki jih je sprejel parlament, zaračunavati davkov brez soglasja parlamenta, kršiti pravice do peticije, dvigniti stalne vojske v času miru brez soglasja parlamenta, odrekati pravice do nošenja orožja protestantskim podanikom, neupravičeno vmešavati v parlamentarne volitve, kaznovati člane katerega koli doma parlamenta za kar koli, kar je bilo izrečeno med razpravami, zahtevati pretirano varščino ali izreči krute in nenavadne kazni.<ref name="davies614" /> Viljem je nasprotoval uvedbi takšnih omejitev, vendar se je odločil, da se ne bo spuščal v spor s parlamentom in se strinjal, da bo spoštoval statut.<ref>Troost, pp. 212–214</ref> Listina pravic je uredila tudi vprašanje nasledstva krone. Po smrti Viljema ali Marije bo drugi še naprej vladal. Naslednja v nasledstveni vrsti je bila sestra Marije II., Ana, in njen potomec, sledili so ji vsi otroci, ki bi jih Viljem morda imel s kasnejšo poroko.<ref name="vdk114">Van der Kiste, pp. 114–115</ref> Rimokatoličani, pa tudi tisti, ki so se poročili s katoličani, so bili izključeni.<ref name="vdk114" /> == Vladanje z Marijo II. == === Odpor Jakobitov === [[Slika:De_slag_aan_de_Boyne_(Ierland)_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III,_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg/220px-De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|alt=Painting of a battle scene|levo|sličica| ''[[Bitka pri reki Boyne|Bitka pri Boynu]] med Jakobom II. in Viljemom III., 12. julij 1690'', Jan van Huchtenburg]] Čeprav je večina v Britaniji sprejela Viljema in Marijo kot suverena, je pomembna manjšina zavračala priznanje njune zahteve po prestolu, namesto tega je verjela v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]], ki je trdila, da oblast monarha izhaja neposredno od Boga, in ne da bi jo na monarha prenesel Parlament. V naslednjih 57 letih so Jakobiti zahtevali obnovitev Jakoba in njegovih dedičev. Neprisežniki v Angliji in na Škotskem, vključno z več kot 400 duhovniki in več škofi [[Anglikanska cerkev|anglikanske]] in škotske škofovske cerkve ter številnimi laiki, so zavrnili prisego zvestobe Viljemu. Irsko so nadzorovali rimskokatoličani, zvesti Jakobu in francosko-irski Jakobiti, ki so prispeli iz Francije s francoskimi silami marca 1689, da bi se pridružili vojni na Irskem in se zoperstavili protestantskemu odporu pri obleganju Derryja.<ref>{{Navedi splet|title=The Siege of Derry (1688–1689)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Derry.php|accessdate=10 November 2009}}</ref> Viljem je julija poslal svojo mornarico v mesto, njegova vojska pa se je izkrala avgusta. Ko je napredek zastal, je Viljem osebno posredoval in popeljal svojo vojsko do zmage nad Jakobom v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] 1. julija 1690 {{Efn|Due to the change to the Gregorian calendar, William's victory is commemorated annually by Northern Irish and Scottish Protestants on The Twelfth of July – cf. Troost, pp. 278–280}}, po kateri je Jakob pobegnil nazaj v Francijo.<ref>{{Navedi splet|title=The Battle of the Boyne (1689–1690)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Boyne.php|accessdate=10 November 2009}}</ref> [[Slika:Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede,_Lord_of_Amerongen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg/180px-Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg|desno|sličica| Generalpodpolkovnik Godert de Ginkell je uspešno poveljeval Viljemovim silam na Irskem po Viljemovem odhodu.]] Po Viljemovi vrnitvi v Anglijo je bil njegov tesen prijatelj, nizozemski general Godert de Ginkell, ki je spremljal Viljema na Irsko in je poveljeval skupini nizozemske konjenice v bitki pri Boynu, imenovan za vrhovnega poveljnika Viljemovih sil na Irskem in mu je bilo zaupano nadaljnje vodenje tamkajšnje vojne. Ginkell je prevzel poveljstvo na Irskem spomladi 1691 in po bitki pri Aughrimu mu je uspelo zavzeti tako [[Galway]] kot Limerick, s čimer je v nekaj nadaljnjih mesecih učinkovito zatrl jakobitske sile na Irskem. Po težkih pogajanjih je bila 3. oktobra 1691 podpisana [[kapitulacija]] - pogodba v Limericku. Tako se je zaključila viljamovska pacifikacija Irske in za svoje zasluge je nizozemski general prejel uradno zahvalo spodnjega doma parlamenta, kralj pa mu je podelil naslov grofa Athlonskega. Serija jakobitskih uporov je potekala tudi na Škotskem, kjer je vikont Dundee dvignil višavske sile in zmagal 27. julija 1689 v bitki pri Killiecrankieju, vendar je v bitki umrl in mesec dni pozneje so škotske kameronske sile ukrotile vstajo v bitki iz Dunkelda.<ref>Troost, pp. 270–273</ref> Viljemje škotskim klanom, ki so sodelovali pri uporu, ponudil pomilostitev pod pogojem, da podpišejo zvestobo do določenega roka, njegova vlada na Škotskem pa je zamudo kaznovala s pokolom v Glencoeju leta 1692, ki je postal razvpit v jakobitski propagandi, saj je Viljem sopodpisal ukaze.<ref name="troost274">Troost, pp. 274–275</ref> <ref name="beebunion">{{Navedi splet|title=BBC – History – Scottish History – Restoration and Revolution (II)|url=https://www.bbc.co.uk/history/scottishhistory/union/features_union_restoration2.shtml|accessdate=9 November 2009|website=The Making of the Union}}</ref> Uklonil se je javnemu mnenju, in odpustil odgovorne za pokol, čeprav so mu še vedno ostali naklonjeni; po besedah zgodovinarja Johna Dalberg-Actona je "eden postal polkovnik, drugi vitez, tretji peer in četrti grof." <ref name="troost274" /> Viljemov ugled na Škotskem je utrpel dodatno škodo, ko je zavrnil angleško pomoč Darienski shemi, škotski koloniji (1698–1700), ki je katastrofalno propadla.<ref name="beebjac">{{Navedi splet|title=BBC – History – British History in depth: The Jacobite Cause|url=http://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/scotland_jacobites_01.shtml|accessdate=9 November 2009}}</ref> === Parlament in frakcija === [[Slika:William_III_Silver_Coin.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/William_III_Silver_Coin.jpg/220px-William_III_Silver_Coin.jpg|alt=A silver coin picturing William III and his coat of arms|levo|sličica| Srebrni kronski kovanec, 1695. Latinski napis je (na sprednji strani) ''GVLIELMVS III DEI GRA[TIA]'' (na hrbtni strani) ''MAG[NAE] BR[ITANNIAE], FRA[NCIAE], ET HIB[ERNIAE] REX 1695'' . Slovenščina: »Viljem III, po božji milosti, kralj Velike Britanije, Francije in Irske, 1695«. Na zadnji strani so grbi Anglije, Škotske, Francije in Irske, v smeri urinega kazalca od zgoraj, osredotočeni na Viljemov osebni grb rodbine Orange-Nassau]] Čeprav so bili [[Vigovci|vihijci]] Viljemovi najmočnejši podporniki, je bil sprva naklonjen politiki ravnotežja med [[vigovci]] in [[torijci]].<ref>Troost, pp. 220–223</ref> Markiz Halifaški, človek, znan po sposobnosti začrtanja zmerne politične smeri, si je pridobil Viljemovo zaupanje na začetku njegove vladavine.<ref>Troost, p. 221</ref> Vihijci, večina v parlamentu, so pričakovali, da bodo prevladovali v vladi, in bili so razočarani, ker jim je Viljem odrekel to priložnost.<ref>Van der Zee, pp. 296–297</ref> Ta 'uravnotežen' pristop k upravljanju ni trajal dlje kot leta 1690, saj so sprte frakcije onemogočale vladi, da bi vodila učinkovito politiko, in Viljem je v začetku tega leta pozval k novim volitvam.<ref>Troost, p. 222; van der Zee, pp. 301–302</ref> Po parlamentarnih volitvah leta 1690 je Viljem začel favorizirati torijevce, ki sta jih vodila Danby in Nottingham.<ref>Troost, pp. 223–227</ref> Medtem ko so bili torijci naklonjeni ohranitvi kraljevih pravic, so se Viljemu zdeli neprijazni, ko je prosil parlament, naj podpre njegovo nadaljevanje vojne s Francijo.<ref>Troost, p. 226</ref> Posledično je Viljem začel dajati prednost frakciji Vihijcev, znani kot Junto.<ref>Troost, pp. 228–232</ref> Whigovska vlada je bila odgovorna za ustanovitev Bank of England po zgledu Bank of Amsterdam. Viljemova odločitev, da leta 1694 podeli kraljevo listino Bank of England, zasebni ustanovi v lasti bankirjev, je njegova najpomembnejša gospodarska zapuščina.<ref>Claydon, pp. 129–131</ref> Postavila je finančne temelje angleškega prevzema osrednje vloge [[Republika Nizozemska|Nizozemske republike]] in Banke Amsterdam v svetovni trgovini v 18. stoletju. Viljem je leta 1695 razpustil parlament in novi parlament, ki se je zbral tisto leto, so vodili vihi. Po razkritju jakobitskega načrta za atentat nanj leta 1696 je podpora Williamu močno narasla.<ref>Van der Zee, pp. 402–403</ref> Parlament je sprejel osnutek zakona proti vodji Johnu Fenwicku in leta 1697 je bil obglavljen.<ref>Van der Zee, p. 414</ref> === Vojna v Evropi === Viljem je med svojo [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697) proti Franciji bil precej časa odsoten iz Britanije, vsako pomlad jo je zapustil in se vsako jesen vrnil v Anglijo.<ref>Troost, pp. 239–241; van der Zee, pp. 368–369</ref> Anglija se je pridružila Augsburški ligi, ki je nato postala znana kot Velika aliansa.<ref>Troost, pp. 241–246</ref> Medtem ko je bil Viljem odsoten in se bojeval, je njegova žena, Marija II., vladala kraljestvu, vendar je ravnala po njegovem nasvetu. Vsakič, ko se je vrnil v Anglijo, mu je Marija brez zadržkov predala svojo moč, kar je veljalo do konca Marijinega življenja.<ref>Van der Kiste, pp. 150–158</ref> Potem ko je angleško-nizozemsko ladjevje leta 1692 premagalo francosko ladjevje pri La Hogueu, so zavezniki za kratek čas nadzorovali morja, pogodba iz Limericka (1691) pa je pomirila Irsko.<ref>Troost, pp. 281–283</ref> Hkrati se je Velika aliansa slabo odrezala v Evropi, saj je Viljem leta 1692 izgubil Namur proti španski Nizozemski, Francozi pod poveljstvom [[François Luxembourg|vojvode Luksemburškega]] pa so ga močno premagali v bitki pri Landenu leta 1693.<ref>Troost, pp. 244–246</ref> == Kasnejša leta == [[Slika:Willem_III,_prins_van_Oranje,_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg/220px-Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|sličica| Viljem v 1690-ih naslikal Godfried Schalcken]] Marija II. je umrla za črnimi kozami 28. decembra 1694, tako da je Viljem III. vladal sam.<ref>Van der Kiste, pp. 179–180</ref> Viljem je globoko obžaloval smrt svoje žene.<ref>Van der Kiste, pp. 180–184</ref> Kljub spreobrnitvi v [[Anglikanizem|anglikanstvo]] je Viljemova priljubljenost v Angliji med njegovo vladavino kot edinega monarha strmo padla.<ref>Van der Kiste, pp. 186–192; Troost, pp. 226–237</ref> === Mir s Francijo === [[Slika:Lord_Justices_of_England.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Lord_Justices_of_England.jpg/170px-Lord_Justices_of_England.jpg|alt=Black-and-white depiction of six small portraits arrayed in a circle around a larger portrait|levo|sličica| Gravura iz leta 1695, ki prikazuje sodnike, ki so upravljali kraljestvo, medtem ko je bil Viljem na vojnih pohodih]] Leta 1696 je nizozemsko ozemlje [[Drenthe]] Viljema postavilo za svojega Stadtholderja. Istega leta so Jakobiti načrtovali atentat na Viljema III., da bi Jakoba vrnili na angleški prestol, a jim ni uspelo. V skladu s pogodbo iz Rijswijka (20. september 1697), ki je končala [[Devetletna vojna|devetletno vojno]], je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] priznal Viljema III. za angleškega kralja in se zavezal, da ne bo več pomagal Jakobu II.<ref>Troost, p. 251</ref> Tako prikrajšani za podporo francoske dinastije po letu 1697 Jakobiti med Viljemovo vladavino niso več predstavljali resne grožnje. Ko se je njegovo življenje bližalo koncu, je bil Viljem, tako kot mnogi drugi sodobni evropski vladarji, zaskrbljen zaradi vprašanja nasledstva španskega prestola, ki je s seboj prinesel ogromna ozemlja v Italiji, [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] in [[Novi svet|Novem svetu]]. [[Karel II. Španski]] je bil invalid brez možnosti, da bi imel otroke; med njegovimi najbližjimi sorodniki sta bila Ludvik XIV. in [[Leopold I. Habsburški|Leopold I., cesar Svetega rimskega cesarstva]]. Viljem je poskušal preprečiti, da bi španska dediščina pripadla enemu od monarhov, saj se je bal, da bi takšna nesreča porušila ravnotežje moči . Viljem in Ludvik XIV. sta se strinjala s prvo delitveno pogodbo (1698), ki je predvidevala delitev španskega cesarstva: Jožef Ferdinand, volilni princ Bavarske, bi dobil Španijo, medtem ko bi si Francija in cesar Svetega rimskega cesarstva razdelila preostala ozemlja.<ref>Troost, pp. 253–255</ref> Karel II. je sprejel imenovanje Jožefa Ferdinanda za svojega dediča in zdelo se je, da je bila vojna preprečena.<ref>Troost, p. 255</ref> [[Slika:Louis_XIV_of_France.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Louis_XIV_of_France.jpg/170px-Louis_XIV_of_France.jpg|alt=Portrait of Louis XIV of France, standing, wearing an ermine robed faced with fleur-de-lis|sličica| [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV]] . Francoski, Viljemov vseživljenjski sovražnik]] Ko pa je Jožef Ferdinand februarja 1699 umrl za črnimi kozami, se je vprašanje znova odprlo. Leta 1700 sta se Viljem in Ludvik XIV. strinjala z drugo delitveno pogodbo (imenovano tudi Londonska pogodba), po kateri bi ozemlja v Italiji prešla na sina francoskega kralja, druga španska ozemlja pa bi podedoval sin cesarja Svetega rimskega cesarstva.<ref name="troost256">Troost, pp. 256–257</ref> Ta ureditev je razjezila tako Špance, ki so si še vedno prizadevali preprečiti razpad svojega imperija, kot cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki je menil, da so italijanska ozemlja veliko uporabnejša od drugih dežel. <ref name="troost256" /> Ko je konec leta 1700 umiral, se je nepričakovano vmešal španski Karel II. <ref name="troost258">Troost, pp. 258–260</ref> Enostransko je vsa španska ozemlja zapustil [[Filip V. Španski|Filipu]], vojvodi Anžujskemu, vnuku Ludvika XIV. Francozi so priročno prezrli pogodbo o drugi razdelitvi in zahtevali celotno špansko dediščino.<ref name="troost258" /> Poleg tega je Ludvik XIV. odtujil Viljema III., tako da je priznal Jakoba Francisa Edvarda Stuarta, sina nekdanjega kralja Jakoba II. (ki je umrl septembra 1701), kot ''de jure'' kralja Anglije.<ref>Troost, p. 260</ref> Naslednji spopad, znan kot [[Španska nasledstvena vojna|vojna za špansko nasledstvo]], je izbruhnil julija 1701 in se nadaljeval do leta 1713/1714. === Angleško kraljevo nasledstvo === Druga kraljeva dediščina, poleg tiste v Španiji, je zadevala tudi Viljema. Njegov zakon z Marijo ni rodil otrok in ni bilo videti, da bi se ponovno poročil. Marijina sestra Ana je rodila številne otroke, ki so vsi umrli v otroštvu. Smrt njenega zadnjega preživelega otroka (princa Viljema, vojvode Gloucestrskega) leta 1700 je pustila edino osebo v nasledstveni liniji, ki jo je vzpostavila listina o pravicah.<ref>Troost, p. 234</ref> Ker bi popolna izčrpanost opredeljene nasledstvene linije spodbudila obnovitev rodu Jakoba II., je angleški parlament sprejel Akt o poravnavi iz leta 1701, ki je določal, da če Ana umre, ne da bi preživela potomca, Viljem pa ne bi imel preživelih potomcev z nobeno naslednjo poroko, bi krona prešla na daljno sorodnico, Sofijo, Hannovrsko (vnukinjo [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]]) in na njene protestantske dediče.<ref name="troost235">Troost, p. 235</ref> Zakon je rimskokatoličanom odvzel prestol in s tem izključil kandidaturo več deset ljudi, ki so bili tesneje povezani z Marijo in Ano kot Sofijo. Zakon je veljal za Anglijo in Irsko, ne pa tudi za Škotsko, katere posestva niso bila opravljena pred izbiro Sofije. <ref name="troost235" /> == Smrt == Leta 1702 je Viljem umrl zaradi [[Pljučnica|pljučnice]], zapleta zaradi zlomljene ključnice po padcu s konja Sorrela. Govorilo se je, da je bil konj zaplenjen siru Johnu Fenwicku, enemu od Jakobitov, ki so se zarotili proti Viljemu.<ref>Van der Kiste, pp. 251–254</ref> Ker se je njegov konj spotaknil v krtov brlog, je veliko Jakobitov nazdravilo "malemu gospodu v črnem žametnem telovniku".<ref>Van der Kiste, p. 255</ref> Mnogo kasneje je [[Winston Churchill]] v svoji ''Zgodovini angleško govorečih ljudstev'' izjavil, da je padec "odprl vrata četi zaleženih sovražnikov".<ref>Churchill, pp. 30–31</ref> Viljem je bil pokopan v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] poleg svoje žene.<ref>{{Navedi splet|title=William III|url=http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106223703/http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archivedate=6 January 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=Westminster Abbey Official site}}</ref> Njegova svakinja in sestrična Ana je postala kraljica Anglije, Škotske in Irske. Viljemova smrt je pomenila, da bo ostal edini član nizozemske rodbine Orange, ki bo vladal Angliji. Člani te rodbine so služili kot stadtholderji Holandije in večine drugih provinc Nizozemske republike od časa [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (Viljema I.). Pet provinc, katerih stadtholder je bil Viljem III. – Holandija, Zeelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel – je po njegovi smrti ta urad odpravilo. Tako je bil zadnji potomec Viljema I. po očetovi liniji, ki je bil imenovan za stadtholderja za večino provinc. Po oporoki Viljema III. je Ivan Viljem Friso podedoval kneževino Orange in več gospostev na Nizozemskem.<ref>Israel, pp. 959–960</ref> Bil je Viljemov najbližji agnatski sorodnik, pa tudi vnuk Viljemove tete Henriete Katarine. Vendar pa je [[Friderik I. Pruski]] prav tako zahteval kneževino kot starejši [[Primogenitura|kognatski]] dedič, njegova mati Ludvika Henrieta je bila starejša sestra Henriete Katarine.<ref>Israel, 962, 968</ref> V skladu s [[Utrechtski mir|pogodbo iz Utrechta]] (1713) je naslednik Friderika I., [[Friderik Viljem I. Pruski]], odstopil svoje ozemeljske zahteve [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskemu]] in obdržal le pravico do naslova. Frisov posmrtni sin, Viljem IV ., je nasledil naslov ob njegovem rojstvu leta 1711; v delitveni pogodbi (1732) se je strinjal, da si bo s Friderikom Viljemom delil naslov "Oranški princ".<ref>Israel, pp. 991–992; {{Navedi splet|title=Text of the Treaty of Partition|url=http://www.heraldica.org/topics/royalty/berlin1732.htm|accessdate=8 August 2008|publisher=Heraldica|language=fr}}</ref> == Zapuščina == [[Slika:King_William_Statue_1.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/King_William_Statue_1.jpg/220px-King_William_Statue_1.jpg|sličica| Kip Viljema III., ki je bil prej na College Green v Dublinu . Postavljen je bil leta 1701, leta 1928 pa ga je uničila [[Irska republikanska armada|IRA]] . <ref>{{Navedi splet|date=2019|title=Statue of King William III|url=http://www.dublincity.ie/story/statue-king-william-iii|accessdate=28 September 2019|website=Dublin City Council}}</ref>]] Viljemov glavni dosežek je bil obvladovanje Francije, ko je bila sposobna vsiliti svojo voljo po večjem delu Evrope. Njegov življenjski cilj je bil predvsem nasprotovanje [[Ludvik XIV. Francoski|francoskemu Ludviku XIV]]. Ta prizadevanja so se nadaljevala tudi po njegovi smrti med vojno za špansko nasledstvo. Druga pomembna posledica Viljamovega vladanja v Angliji je bila končanje hudega spora med krono in parlamentom, ki je trajal od pristopa prvega angleškega monarha iz rodbine Stuart, [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]], leta 1603. Konflikt glede kraljeve in parlamentarne oblasti je privedel do [[Angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]] v 1640-ih in Slavne revolucije leta 1688.<ref name="claydon3">Claydon, pp. 3–4</ref> Med Viljemovo vladavino pa je bil spor rešen v korist parlamenta z Bill of Rights iz leta 1689, Triennial Act 1694 in [[Act of Settlement|Act of Settlement 1701]].<ref name="claydon3" /> == Naslovi, slogi in grbi == [[Slika:Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg/220px-Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|sličica| Skupni monogram Viljema in Marije, vklesan na [[Palača Hampton Court|palačo Hampton Court]]]] === Naslovi in slogi === * 4. november 1650 – 9. julij 1672: Njegova visokost <ref>Troost, p. 5</ref> princ Oranski, grof Nassauski <ref>{{Navedi knjigo|last=S. and J. Sprint|url=https://books.google.com/books?id=Sf1TImE7aN0C&q=+%22William+III%22++%22Count+of+Nassau%22++%22Prince+of+Orange%22&pg=PP14|title=The life of William III. Late King of England, and Prince of Orange|date=1703|publisher=Google eBoek (scanned version)|page=28|accessdate=1 September 2011}}</ref> * 9–16. julij 1672: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske * 16. julij 1672 – 26. april 1674: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske in Zelandije * 26. april 1674 – 13. februar 1689: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske, Zelandije, Utrechta, Gelderlanda in Overijssela * 13. februar 1689 – 8. marec 1702: Njegovo veličanstvo kralj === Grb === {| align="center" border="0" width="100%" ! width="20%" |[[Slika:Coat_of_arms_of_William_Henry,_Prince_of_Orange,_Count_of_Nassau.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg/130px-Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg.png|sredina|196x196_pik]] ! width="20%" |[[Slika:Coat of arms of England (1694–1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]] ! width="20%" |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Scotland_(1694-1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]] |- | style="text-align: center" | Grb, ki ga je uporabljal William III kot princ Oranski <ref>{{Navedi knjigo|last=Rietstap|first=Johannes Baptist|title=Armorial general|date=2003|publisher=Genealogical Publishing Co.|isbn=0-8063-4811-9|volume=2|page=297}}</ref> | style="text-align: center" | Grb angleškega kralja Viljema III | style="text-align: center" | Grb kralja Viljema na Škotskem |} == Predniki == {{Rodovnik|1. '''Viljem III. Oranski (Angleški)'''|2. [[Viljem II. Oranski]]|3. [[Marija II. Angleška|Marija, kraljevska princesa]]|4. [[Friderik Henrik Oranski]]|5. [[Amalija Solms-Braunfelska]]|6. [[Karel I. Angleški]]|7. [[Henrieta Marija Francoska]]|8. [[Viljem I. Oranski]] Molčeči|9. [[Ludvika de Coligny]]|10. [[Janez Albert I., grof Solms-Braunfelški]]|11. grofica Neža Sayn-Wittgensteinska<ref>{{NDB|1|238|239|Amalija, princesa Oranska|Harry Gerber|120219719}}</ref>|12. [[Jakob VI. in I.]]|13. [[Ana Danska]]|14. [[Henrik IV. Francoski]]|15. [[Marija Medici]]}}{{Chart top}} {{Tree chart/start}} {{Tree chart|||||||||Bill||||||Henrik||||||Jim}} {{Tree chart||||||||||!||||||||!||||,|-|-|-|^|-|-|-|.|}} {{Tree chart|||||Amalija|y|Fred||||||Henrietta|y|Charlie||||||Betty}} {{Tree chart||,|-|-|-|v|-|^|-|.||||||||,|-|^|-|v|-|-|-|.||||!|}} {{Tree chart|Louise||Albertine||Bill|~|~|y|~|~|Mary||Charlie||Jim||Sophia}} {{Tree chart||!||||!||||||||!||||,|-|-|-|v|-|-|-|(||||!|}} {{Tree chart|Fred||Henry||||||Bill|-|Mary||Anne||Jim||Geo}} {{Tree chart||||||!}} {{Tree chart|||||Friso}} {{Tree chart/end}} {{Chart bottom}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Navedi EB1911|pages=662&ndash;664}} * [https://web.archive.org/web/20180502032658/http://www.bbc.co.uk/history/people/william_iii_of_orange BBC – History] * [http://www.friesian.com/ross/orange.htm House of Orange] * [http://www.paleishetloo.nl/ Het Loo Palace] * N. Japikse, ed., ''[http://www.inghist.nl/Onderzoek/Projecten/WillemIII Correspondentie van Willem III en van Hans Willem Bentinck, eersten graaf van Portland]'' * &nbsp; * {{NPG name|2=King William III}} {{Britanski kralji | predhodnik=[[Jakob II. Angleški]] | Sovladar= | naslednik=[[Ana Britanska]]|leta= 1689 – 8 Marec 1702}} {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Oranje-Nassau]]|4. november|1650|8. marec|1702|[[Nassavski|Nassavskih]]|name=Viljem III. Angleški in Oranski & II. Škotski}} {{S-reg}} |- {{S-vac|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}} {{S-ttl|title=[[Oranski knez]]|years=1650–1702}} {{S-aft|after=[[Janez Viljem Friso]]|as=titularni naslednik}} {{S-break}} {{S-vac|last=[[Jakob II. Angleški|Jakob II. & VII.]]|reason=[[Slavna Revolucija]]}} {{S-ttl|title=[[Kraljevina Anglija|Kralj Anglije]], [[Kraljevina Škotska|Škotske]], in [[Kraljevina Irska|Irske]]|years=1689–1702|regent1=[[Marija II. Angleška]]|years1=1689–1694}} {{S-aft|after=[[Ana Britanska|Ana]]}} {{S-off}} {{S-break}} {{S-vac|rows=3|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Štatholderstva]]}} {{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]] in [[Zelandija, Nizozemska|Zelandije]]|years=1672–1702}} {{S-vac|rows=3|next=[[Viljem IV. Oranski|Viljem IV.]]|reason=[[Drugo obdobje brez Štatholderdstva]]}} {{S-break}} {{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Utrecht (provinca) |Utrechta]]|years=1674–1702}} {{S-break}} {{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel|Overijssla]]|years=1675–1702}} {{S-bef|before=[[Jakob II. Angleški|Jakob II.]]}} {{S-ttl|title=[[Lord Visoki Admiral Združenega kraljevstva#Anglije, 1638–1707|Lord Visoki Admiral]]|years=1689}} {{S-aft|after=[[Arthur Herbert, prvi grof Torringtonski|Grof Torringtonski]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Umrli leta 1702]] [[Kategorija:Rojeni leta 1650]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Angleški kralji]] [[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]] ltq0gzai7y5nogabh8v342zi4zxifp0 0 529542 6709120 6623477 2026-07-10T08:00:27Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709120 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sandi Lovrić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Udinese Calcio|Udinese]] | clubnumber = | youthyears1 = 2002–2008 | youthclubs1 = [[SV Rapid Lienz]] | youthyears2 = 2008–2009 | youthclubs2 = [[FC Nußdorf/Debant]] | youthyears3 = 2009–2012 | youthclubs3 = [[SV Rapid Lienz]] | youthyears4 = 2012–2014 | youthclubs4 = [[SK Sturm Graz|Sturm Graz]] | years1 = 2014–2019 | clubs1 = [[SK Sturm Graz|Sturm Graz]] | caps1 = 64 | goals1 = 1 | years2 = 2014–2017 | clubs2 = → [[SK Sturm Graz|Sturm Graz II]] | caps2 = 31 | goals2 = 4 | years3 = 2019–2022 | clubs3 = [[FC Lugano|Lugano]] | caps3 = 93 | goals3 = 9 | years4 = 2022– | clubs4 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps4 = 108 | goals4 = 8 | years5 = 2026 | clubs5 = → [[Hellas Verona FC|Hellas Verona]] (pos.) | caps5 = 8 | goals5 = 0 | nationalyears1 = 2013–2014 | nationalteam1 = Avstrija do 16 let | nationalcaps1 = 10 | nationalgoals1 = 6 | nationalyears2 = 2014–2015 | nationalteam2 = Avstrija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 5 | nationalyears3 = 2015 | nationalteam3 = Avstrija do 18 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2016–2017 | nationalteam4 = Avstrija do 19 let | nationalcaps4 = 13 | nationalgoals4 = 3 | nationalyears5 = 2017–2019 | nationalteam5 = Avstrija do 21 let | nationalcaps5 = 19 | nationalgoals5 = 4 | nationalyears6 = 2020– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 25 | nationalgoals6 = 3 }} '''Sandi Lovrić''', [[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[28. marec]] [[1998]], [[Lienz]], [[Avstrija]]. Lovrić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2022 je član italijanskega [[Udinese Calcio|Udineseja]], od leta 2020 pa tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]].<ref name="soccerway">{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/sandi-lovric/348375/|title=Sandi Lovrić|publisher=Soccerway|access-date=15 October 2020}}</ref> Pred tem je igral za [[SK Sturm Graz|Sturm Graz]], [[SK Sturm Graz|Sturm Graz II]], [[FC Lugano|Lugano]] in [[Hellas Verona FC|Hellas Verono]] ter avstrijsko reprezentanco do 16, 17, 18, 19 in 21 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lovrić, Sandi}} [[Kategorija:Avstrijski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Sturma Graz]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lugana]] [[Kategorija:Nogometaši Udineseja]] [[Kategorija:Nogometaši Hellas Verone]] iin5fba3b3l82ftmg8u7v65v7awb7b3 0 529568 6709038 6704303 2026-07-09T20:56:55Z Sporti 5955 pos. 6709038 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name= Žan Karničnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | currentclub = [[NK Maribor|Maribor]] | clubnumber = 23 | youthyears1 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = | youthclubs2 = | years1 = 2013–2015 | clubs1 = [[NK Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | caps1 = 51 | goals1 = 10 | years2 = 2015–2017 | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2015–2017 | clubs3 = → [[NK Maribor B|Maribor B]] | caps3 = 50 | goals3 = 11 | years4 = 2017–2022 | clubs4 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps4 = 146 | goals4 = 14 | years5 = 2022–2023 | clubs5 = [[PFC Ludogorec Razgrad|Ludogorec Razgrad]] | caps5 = 16 | goals5 = 0 | years6 = 2022 | clubs6 = → [[PFC Ludogorec Razgrad|Ludogorec Razgrad II]] | caps6 = 4 | goals6 = 0 | years7 = 2023 | clubs7 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.) | caps7 = 34 | goals7 = 2 | years8 = 2024–2026 | clubs8 = [[NK Celje|Celje]] | caps8 = 64 | goals8 = 3 | years9 = 2026– | clubs9 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps9 = | goals9 = | nationalyears1 = 2021– | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 48 | nationalgoals1 = 2 }} '''Žan Karničnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[18. september]] [[1994]], [[Slovenj Gradec]]. Karničnik je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 igra za [[NK Maribor|Maribor]]. Pred tem je igral za [[NK Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]], [[NŠ Mura|Muro]], [[Ludogorec Razgrad|Ludogorec]] in [[NK Celje|NK Celje]], s katerim je v sezoni 2023/24 osvojil naslov državnih prvakov. V tej sezoni je bil po izboru sindikata SPINS razglašen tudi za najboljšega nogometaša [[Prva slovenska nogometna liga|slovenske prve lige]], v kateri je skupno odigral 220 prvenstvenih tekem in dosegel 15 golov. Je tudi aktualen [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenski nogometni reprezentant]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{NK Maribor squad}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Karničnik, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radelj ob Dravi]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Ludogoreca Razgrad]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] s36www35qt2y7dqm7xh9fgix3ducufu 0 529941 6708806 6077076 2026-07-09T12:03:39Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708806 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Safet Jahič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 196 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2005–2006 | clubs1 = [[Panionios F.C.|Panionios]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2006–2007 | clubs2 = [[FK Partizan|Partizan]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2007–2011 | clubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps3 = 52 | goals3 = 0 | years4 = 2011–2013 | clubs4 = [[Zalaegerszegi TE|Zalaegerszeg]] | caps4 = 53 | goals4 = 0 | years5 = 2014 | clubs5 = [[Kaposvári Rákóczi FC|Kaposvár]] | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2015 | clubs6 = [[Dunaújváros PASE|Dunaújváros]] | caps6 = 1 | goals6 = 0 | years7 = 2016 | clubs7 = [[SV Oberwart]] | caps7 = 13 | goals7 = 0 | years8 = 2016 | clubs8 = [[SV Ollersdorf]] | caps8 = 14 | goals8 = 0 | years9 = 2017–2018 | clubs9 = [[Csács-NSE|Csácsbozsok]] | caps9 = 15 | goals9 = 0 | years10 = 2018–2019 | clubs10 = [[SV Neuberg]] | caps10 = 15 | goals10 = 0 | years11 = 2019 | clubs11 = [[Andráshida SC|Andráshida]] | caps11 = | goals11 = | years12 = 2019–2021 | clubs12 = [[Csács-NSE|Csácsbozsok]] | caps12 = 46 | goals12 = 0 | years13 = 2021–2022 | clubs13 = [[SV Stegersbach]] | caps13 = 1 | goals13 = 0 | years14 = 2022 | clubs14 = [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] | caps14 = 0 | goals14 = 0 | nationalyears1 = 2003 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2007 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 }} '''Safet Jahič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. januar]] [[1987]], [[Slovenj Gradec]]. Jahič je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za grški [[Panionios F.C.|Panionios]], srbski [[FK Partizan|Partizan]], slovenska [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Nafta 1903|Nafto 1903]], madžarske [[Zalaegerszegi TE|Zalaegerszeg]], [[Kaposvári Rákóczi FC|Kaposvár]], [[Dunaújváros PASE|Dunaújváros]], [[Csács-NSE|Csácsbozsok]] in [[Andráshida SC|Andráshido]] ter avstrijske [[SV Oberwart]], [[SV Ollersdorf]], [[SV Neuberg]] in [[SV Stegersbach]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 32 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jahič, Safet}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši Panioniosa]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Zalaegerszegija TE]] [[Kategorija:Nogometaši Kaposvári Rákóczi FC]] [[Kategorija:Nogometaši Dunaújvárosa PASE]] [[Kategorija:Nogometaši SV Oberwarta]] [[Kategorija:Nogometaši SV Ollersdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši Csács-NSE]] [[Kategorija:Nogometaši SV Neuberga]] [[Kategorija:Nogometaši Andráshide SC]] [[Kategorija:Nogometaši SV Stegersbacha]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] qnr0w356hy9f18owruntzkuapqbburk 0 529963 6708804 6264296 2026-07-09T12:01:28Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6708804 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Senad Jahić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[SVG Bleiburg|Bleiburg]] | clubnumber = | youthyears1 = –2006 | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2006–2009 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 31 | goals1 = 3 | years2 = 2008 | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps2 = 8 | goals2 = 0 | years3 = 2008 | clubs3 = → [[NK Krško|Krško]] (pos.) | caps3 = 9 | goals3 = 0 | years4 = 2009 | clubs4 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps4 = 10 | goals4 = 1 | years5 = 2009 | clubs5 = [[NK Šentjur|Šentjur]] | caps5 = 9 | goals5 = 0 | years6 = 2010–2012 | clubs6 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | caps6 = 50 | goals6 = 5 | years7 = 2012–2017 | clubs7 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps7 = 111 | goals7 = 4 | years8 = 2017 | clubs8 = [[Annabichler SV|Annabichler]] | caps8 = 15 | goals8 = 1 | years9 = 2018 | clubs9 = [[USV Grenzland|Grenzland]] | caps9 = 24 | goals9 = 16 | years10 = 2019–2020 | clubs10 = [[SVG Bleiburg|Bleiburg]] | caps10 = 26 | goals10 = 2 | years11 = 2020–2025 | clubs11 = [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]] | caps11 = 29 | goals11 = 5 | years12 = 2025– | clubs12 = [[SVG Bleiburg|Bleiburg]] | caps12 = | goals12 = }} '''Senad Jahić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[13. maj]] [[1987]]. Jahić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/senad-jahic/84068/|title=S. Jahić|accessdate=7 July 2017|publisher=Soccerway.com}}</ref> Celotno kariero je igral za slovenske klube [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]], [[NK Krško|Krško]] in [[NK Šentjur|Šentjur]], ob koncu kariere pa v nižjih avstrijskih ligah. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 117 tekem in dosegel štiri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Jahić, Senad}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Nogometaši Annabichlerja SV]] [[Kategorija:Nogometaši USV Grenzlanda]] [[Kategorija:Nogometaši SVG Bleiburga]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ St. Michael/Bleiburg]] b58scbp0f584oqbuz8ax15z1579f5cl 0 530043 6708816 6340066 2026-07-09T12:21:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši LME - Lavarian Mortean Esperie]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708816 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Milan Kocić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm<ref>{{navedi splet |title=Milan Kocič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/milan-kocic/ |website=worldfootball.net |access-date=4 August 2022 |language=en}}</ref> | position = [[branilec (nogomet)|branilec]], [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[LME - Lavarian Mortean Esperia|LME]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs1 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | youthyears2 = 2006–2009 | youthclubs2 = [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] | youthyears3 = 2009–2010 | youthclubs3 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2010–2013 | years2 = 2013 | years3 = 2013 | years4 = 2014–2016 | years5 = 2016–2017 | years6 = 2017–2018 | years7 = 2018–2019 | years8 = 2019–2021 | years9 = 2021–2022 | years10 = 2022 | years11 = 2022–2024 | years12 = 2024–2026 | years13 = 2026– | clubs1 = [[U.S. Triestina Calcio 1918|Triestina]] | clubs2 = [[PFC Šumen 2010]] | clubs3 = [[TSV Hartberg]] | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubs6 = [[Bohemians 1905]] | clubs7 = [[Panionios F.C.|Panionios]] | clubs8 = [[FC Voluntari|Voluntari]] | clubs9 = [[AFC Chindia Târgoviște|Chindia Târgoviște]] | clubs10 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | clubs11 = [[FC Clivense SM|Clivense]] | clubs12 = [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]] | clubs13 = [[LME - Lavarian Mortean Esperia|LME]] | caps1 = | caps2 = 9 | caps3 = 16 | caps4 = 70 | caps5 = 32 | caps6 = 26 | caps7 = 13 | caps8 = 21 | caps9 = 25 | caps10 = 13 | caps11 = | caps12 = | caps13 = | goals1 = | goals2 = 3 | goals3 = 2 | goals4 = 2 | goals5 = 0 | goals6 = 0 | goals7 = 0 | goals8 = 0 | goals9 = 0 | goals10 = 1 | goals11 = | goals12 = | goals13 = }} '''Milan Kocić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. februar]] [[1990]]. Kocić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]] ali [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref>{{navedi splet |title=Milan Kocic|url=https://www.footballdatabase.eu/en/player/details/197494-milan-kocic |website=footballdatabase.eu |access-date=22 January 2019|language=en}}</ref> Od leta 2026 je član italijanskega kluba [[LME - Lavarian Mortean Esperia|LME]]. Pred tem je igral za italijanska [[U.S. Triestina Calcio 1918|Triestino]] in [[FC Clivense SM|Clivense]], bolgarski [[PFC Šumen 2010]], avstrijski [[TSV Hartberg]], slovenske [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]], češki [[Bohemians 1905]], grški [[Panionios F.C.|Panionios]], romunska [[FC Voluntari|Voluntari]] in [[AFC Chindia Târgoviște|Chindia Târgoviște]] in italijanski [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 115 tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kocić, Milan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Triestine]] [[Kategorija:Nogometaši TSV Hartberga]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Šumena 2010]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bohemiansov Praha]] [[Kategorija:Nogometaši Panioniosa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Voluntarija]] [[Kategorija:Nogometaši AFC Chindie Târgoviște]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši FC Clivenseja SM]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Briana Lignano]] [[Kategorija:Nogometaši LME - Lavarian Mortean Esperie]] jrq1fd5a2jm7g3zdeksx0xsy1uwk01u 0 530048 6708945 6622763 2026-07-09T16:27:40Z Sporti 5955 pos. 6708945 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Uroš Korun | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Vransko<ref>{{navedi splet |title=Uroš Korun |url=http://www.90minut.pl/kariera.php?id=30036 |website=90minut.pl |access-date=5 August 2020 |language=pl}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2006 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2005–2010 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 75 | goals1 = 9 | years2 = 2006–2007 | clubs2 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 2 | years3 = 2007–2008 | clubs3 = → [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] (pos.) | caps3 = 13 | goals3 = 2 | years4 = 2010–2011 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 29 | goals4 = 4 | years5 = 2011–2015 | clubs5 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps5 = 102 | goals5 = 5 | years6 = 2015–2020 | clubs6 = [[Piast Gliwice]] | caps6 = 132 | goals6 = 4 | years7 = 2020–2022 | clubs7 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps7 = 39 | goals7 = 0 | years8 = 2022–2025 | clubs8 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps8 = 81 | goals8 = 4 | years9 = 2025–2026 | clubs9 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps9 = 16 | goals9 = 4 | years10 = 2026 | clubs10 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps10 = 13 | goals10 =1 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2006–2008 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 9 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2019 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 }} '''Uroš Korun''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. maj]] [[1987]], [[Celje]]. Korun je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/uros-korun/38651/|title=U. Korun|publisher=Soccerway|access-date=5 August 2020|language=en}}</ref> Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Aluminij|Aluminij]]. Pred tem je igral za slovenske [[NK Celje|Celje]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežano]] ter poljski [[Piast Gliwice]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 325 tekem in dosegel 22 golov. S Piastom je osvojil naslov poljskega državnega prvaka v sezoni 2018/19, z Olimpijo pa [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Korun, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje ]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Piasta Gliwice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Celjski športniki]] owizqc5cb1cw56nydnfy9fvckvf4tud 0 530050 6709091 6362663 2026-07-10T07:08:22Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Pischelsdorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709091 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matic Kotnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | years1 = {{0|0000}}–2009 | clubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 2009–2017 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 157 | goals2 = 0 | years3 = 2011 | clubs3 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps3 = 12 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2020 | clubs4 = [[Panionios F.C.|Panionios]] | caps4 = 67 | goals4 = 0 | years5 = 2020–2021 | clubs5 = [[Brescia Calcio|Brescia]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2023 | clubs6 = [[Volos F.C.|Volos]] | caps6 = 12 | goals6 = 0 | years7 = 2023–2024 | clubs7 = [[Ionikos F.C.|Ionikos]] | caps7 = 4 | goals7 = 0 | years8 = 2025 | clubs8 = [[SV Pischelsdorf|Pischelsdorf]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2008 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2017 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 }} '''Matic Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. julij]] [[1990]], [[Slovenj Gradec]]. Kotnik je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[NK Dravograd|Dravograd]], [[NK Celje|Celje]] in [[ND Dravinja|Dravinjo]], grške [[Panionios F.C.|Panionios]], [[Ionikos F.C.|Ionikos]] in [[Volos F.C.|Volos]], italijansko [[Brescia Calcio|Brescio]] ter avstrijski [[SV Pischelsdorf|Pischelsdorf]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 157 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19 in 20 let ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kotnik, Matic}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši Panioniosa]] [[Kategorija:Nogometaši Brescie]] [[Kategorija:Nogometaši Volosa N.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Ionikosa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši SV Pischelsdorfa]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] gfgdmfj9wcxrwo1z7tjfgqs2wb0kep8 0 530053 6709086 6696193 2026-07-10T07:01:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Halbenraina]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709086 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žiga Kous | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm<ref name="wf"/> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]], [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[SVU Halbenrain|Halbenrain]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 | youthclubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 38 | goals1 = 1 | years2 = 2011–2015 | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps2 = 61 | goals2 = 4 | years3 = 2011–2012 | clubs3 = → [[ND Mura 05|Mura 05]] (pos.) | caps3 = 25 | goals3 = 0 | clubs4 = [[NK Celje|Celje]] | years4 = 2015–2017 | caps4 = 34 | goals4 = 0 | years5 = 2017–2024 | clubs5 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps5 = 193 | goals5 = 7 | years6 = 2024–2025 | clubs6 = [[SVH Waldbach]] | caps6 = 25 | goals6 = 8 | years7 = 2025–2026 | clubs7 = [[SC Pinkafeld]] | caps7 = 29 | goals7 = 5 | years8 = 2026– | clubs8 = [[SVU Halbenrain|Halbenrain]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2008–2009 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2011–2012 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 3 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2013 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 6 | nationalgoals4 = 0 }} '''Žiga Kous''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. oktober]] [[1992]], [[Murska Sobota]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Žiga Kous |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/ziga-kous/ |website=worldfootball.net |access-date=6 July 2022 |language=en |archive-date=2023-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230110160436/https://www.worldfootball.net/player_summary/ziga-kous/ |url-status=dead }}</ref> Kous je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]] ali [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet |title=Šok za Muro! Na sobotnem treningu je kapetan kluba Žiga Kous sporočil, da se poslavlja od profesionalnega igranja nogometa |url=https://planetnogomet.si/novice/ziga-kous-kapetan-mura-konec-kariere/ |website=Planet Nogomet |access-date=13 July 2024 |date=13 July 2024}}</ref> Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SVU Halbenrain|Halbenrain]], pred tem je igral za slovenske klube [[ND Mura 05|Mura 05]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Celje|Celje]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter avstrijska [[SVH Waldbach]] in [[SC Pinkafeld]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 240 tekem. Z Muro je osvojil naslov državnega prvaka v sezoni 2020/21 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kous, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši SVH Waldbacha]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši SC Pinkafelda]] [[Kategorija:Nogometaši SVU Halbenraina]] 6sah66nm0irdb5zfnsan7v1px5q2ln0 0 530054 6709084 6477059 2026-07-10T06:56:28Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ dp 6709084 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nino Kouter | image = <!-- WD --> | height = 173 cm<ref name="mura">{{navedi splet |title=Nino Kouter – NŠ Mura |url=https://www.nsmura.si/team/clanska-ekipa/player/kouter |website=nsmura.si |publisher=[[NŠ Mura]] |access-date=8 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210508142723/https://www.nsmura.si/team/clanska-ekipa/player/kouter |archive-date=8 May 2021 |language=sl}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[vezist (nogomet)|obrambni vezist]] | currentclub = [[NŠ Mura|Mura]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Tišina<ref name="mura"/> | youthyears2 = 2005–2011 | youthclubs2 = [[ND Mura 05|Mura 05]]<ref name="mura"/> | youthyears3 = 2008–2009 | youthclubs3 = → [[NK Črenšovci|Črenšovci]] (pos.) | years1 = 2010–2013 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 58 | goals1 = 0 | years2 = 2012 | clubs2 = → [[NK Čarda|Čarda]] (pos.) | caps2 = 10 | goals2 = 3 | years3 = 2013–2014 | clubs3 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps3 = 4 | goals3 = 0 | years4 = 2014–2016 | clubs4 = [[NK Veržej|Veržej]] | caps4 = 58 | goals4 = 5 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | caps5 = 25 | goals5 = 3 | years6 = 2017–2021 | clubs6 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps6 = 128 | goals6 = 18 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[Manisa FK]] | caps7 = 25 | goals7 = 1 | years8 = 2022–2025 | clubs8 = [[NK Celje|Celje]] | caps8 = 80 | goals8 = 6 | years9 = 2025– | clubs9 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps9 = | goals9 = | nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2020– | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 0 }} '''Nino Kouter''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[19. december]] [[1993]], [[Murska Sobota]].<ref>{{navedi splet |title=Nino Kouter |url=https://www.national-football-teams.com/player/79202/Nino_Kouter.html |website=national-football-teams.com |access-date=8 May 2021 |language=en}}</ref> Kouter je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|obrambnega vezista]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NŠ Mura|Mura]] in od leta 2021 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Mura 05|Mura 05]], [[NK Čarda|Čarda]], [[NK Zavrč|Zavrč]], [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Celje|Celja]], avstrijski [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] in turško [[Manisa FK|Maniso]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 200 tekem. Z Muro je osvojil naslov državnega prvaka v sezoni 2020/21 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kouter, Nino}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Čarde]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Veržeja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Manise FK]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] edpix3i49b55ph2qjruyw5aupxvwu1v 0 530057 6709076 6362679 2026-07-10T06:38:43Z Sporti 5955 pos. 6709076 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Denis Kramar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[NK Ljutomer|Ljutomer]] | clubnumber = | youthclubs1 = [[NK Celje|Celje]] | youthyears1 = –2009 | youthclubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | youthyears2 = 2009–2010 | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2011 | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps2 = 20 | goals2 = 3 | years3 = 2011–2013 | clubs3 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps3 = 27 | goals3 = 1 | years4 = 2012 | clubs4 = → [[NK Ljutomer|Ljutomer]] (pos.) | caps4 = 1 | goals4 = 0 | years5 = 2013 | clubs5 = [[Widzew Łódź]] | caps5 = 3 | goals5 = 0 | years6 = 2013–2014 | clubs6 = [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon]] | caps6 = 0 | goals6 = 0 | years7 = 2014–2015 | clubs7 = [[Getafe CF B|Getafe B]] | caps7 = 13 | goals7 = 0 | years8 = 2015 | clubs8 = → [[Perth Glory FC|Perth Glory]] | caps8 = 6 | goals8 = 1 | years9 = 2016 | clubs9 = [[FK Sarajevo|Sarajevo]] | caps9 = 5 | goals9 = 0 | years10 = 2016–2017 | clubs10 = [[Ungmennafélagið Víkingur|Víkingur Ólafsvík]] | caps10 = 8 | goals10 = 0 | years11 = 2017–2018 | clubs11 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | caps11 = 6 | goals11 = 1 | years12 = 2018–2019 | clubs12 = [[SC Weiz]] | caps12 = 26 | goals12 = 3 | years13 = 2019–2020 | clubs13 = [[SV Lafnitz]] | caps13 = 7 | goals13 = 0 | years14 = 2020 | clubs14 = [[ND Beltinci|Beltinci]] | caps14 = 0 | goals14 = 0 | years15 = 2020–2023 | clubs15 = [[SC Weiz]] | caps15 = 38 | goals15 = 2 | years16 = 2023–2024 | clubs16 = [[SV Feldbach]] | caps16= 5 | goals16= 2 | years17= 2024 | clubs17= [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps17= | goals17= | years18= 2024–2025 | clubs18= [[SV Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]] | caps18= 16 | goals18= 0 | years19= 2025– | clubs19= [[NK Ljutomer|Ljutomer]] | caps19= | goals19= | nationalyears1= 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 }} '''Denis Kramar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. november]] [[1991]], [[Murska Sobota]]. Kramar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NK Ljutomer|Ljutomer]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]], [[ND Mura 05|Mura 05]], [[ND Beltinci|Beltinci]] in [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]], poljski [[Widzew Łódź]], ciprski [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon]], španski [[Getafe CF B|Getafe B]], avstralski [[Perth Glory FC|Perth Glory]], bosansko-hercegovski [[FK Sarajevo|Sarajevo]], islandski [[Ungmennafélagið Víkingur|Víkingur Ólafsvík]] ter avstrijske [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]], [[SV Lafnitz]], [[SC Weiz]], [[SV Feldbach]] in [[SV Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 29 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kramar, Denis}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljutomera]] [[Kategorija:Nogometaši Widzewa Łódź]] [[Kategorija:Nogometaši Enosis Neon Paralimnija]] [[Kategorija:Nogometaši Getafeja CF B]] [[Kategorija:Nogometaši Perth Gloryja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]] [[Kategorija:Nogometaši Ungmennafélagið Víkingurja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza]] [[Kategorija:Nogometaši SV Lafnitza]] [[Kategorija:Nogometaši ND Beltincev]] [[Kategorija:Nogometaši SV Feldbacha]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši SV Heiligenkreuza]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] myxs6do6ooi5f745dklfpw2ah53wrkn 0 530077 6709079 6362683 2026-07-10T06:44:32Z Sporti 5955 pos. 6709079 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Krajcer | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2003 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | years1 = 2003–2004 | clubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps1 = 14 | goals1 = 0 | years2 = 2005 | clubs2 = [[MNK Izola|Izola]] | caps2 = 14 | goals2 = 0 | years3 = 2005–2006 | clubs3 = [[ATSV Wolfsberg]] | caps3 = | goals3 = | years4 = 2006 | clubs4 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps4 = 13 | goals4 = 2 | years5 = 2006–2011 | clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps5 = 111 | goals5 = 6 | years6 = 2011–2016 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 145 | goals6 = 5 | years7 = 2017–2018 | clubs7 = [[NK Krško|Krško]] | caps7 = 53 | goals7 = 0 | years8 = 2018–2023 | clubs8 = [[SC Weiz]] | caps8 = 100 | goals8 = 2 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[FC Oberes Feistritztal|Oberes Feistritztal]] | caps9 = 19 | goals9 = 1 | nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2004 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2005 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Marko Krajcer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. junij]] [[1985]]. Krajcer je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/marko-krajcer/147068/|title=M. Krajcer|accessdate=7 April 2017|publisher=Soccerway.com|language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Dravograd|Dravograd]], [[MNK Izola|Izola]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Krško|Krško]] ter avstrijske [[ATSV Wolfsberg]], [[SC Weiz]] in [[FC Oberes Feistritztal|Oberes Feistritztal]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 207 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 19 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Krajcer, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši ATSV Wolfsberga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza]] [[Kategorija:Nogometaši FC Oberes Feistritztala]] [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza II]] 7w6p7vsolukl2e50aebsog1ejvru0vx 6709080 6709079 2026-07-10T06:44:41Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza II]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709080 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Krajcer | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2003 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | years1 = 2003–2004 | clubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps1 = 14 | goals1 = 0 | years2 = 2005 | clubs2 = [[MNK Izola|Izola]] | caps2 = 14 | goals2 = 0 | years3 = 2005–2006 | clubs3 = [[ATSV Wolfsberg]] | caps3 = | goals3 = | years4 = 2006 | clubs4 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps4 = 13 | goals4 = 2 | years5 = 2006–2011 | clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps5 = 111 | goals5 = 6 | years6 = 2011–2016 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 145 | goals6 = 5 | years7 = 2017–2018 | clubs7 = [[NK Krško|Krško]] | caps7 = 53 | goals7 = 0 | years8 = 2018–2023 | clubs8 = [[SC Weiz]] | caps8 = 100 | goals8 = 2 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[FC Oberes Feistritztal|Oberes Feistritztal]] | caps9 = 19 | goals9 = 1 | nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2004 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2005 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 }} '''Marko Krajcer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. junij]] [[1985]]. Krajcer je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/marko-krajcer/147068/|title=M. Krajcer|accessdate=7 April 2017|publisher=Soccerway.com|language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Dravograd|Dravograd]], [[MNK Izola|Izola]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Krško|Krško]] ter avstrijske [[ATSV Wolfsberg]], [[SC Weiz]] in [[FC Oberes Feistritztal|Oberes Feistritztal]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 207 tekem in dosegel pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 19 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Krajcer, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši ATSV Wolfsberga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza]] [[Kategorija:Nogometaši FC Oberes Feistritztala]] 5n3shq0u5wxd5g7i6w6pca5v69nsbj1 0 530085 6709092 6362641 2026-07-10T07:12:52Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Hocharta]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709092 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Anže Košnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 195 cm | currentclub = [[SV Hochart]] | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | years1 = {{0|0000}}–2011 | clubs1 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps1 = 59 | goals1 = 7 | years2 = 2011 | clubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps2 = 17 | goals2 = 0 | years3 = 2012 | clubs3 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps3 = 15 | goals3 = 7 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = [[NK Krka|Krka]] | caps4 = 39 | goals4 = 2 | years5 = 2014–2021 | clubs5 = [[SC Pinkafeld]] | caps5 = 172 | goals5 = 90 | years6 = 2022 | clubs6 = [[Ilzer SV]] | caps6 = 12 | goals6 = 2 | years7 = 2022 | clubs7 = [[SC Pinkafeld]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2023 | clubs8 = [[FC Pinggau-Friedberg|Pinggau-Friedberg]] | caps8 = 7 | goals8 = 1 | years9 = 2023–2025 | clubs9 = [[SC Grafenschachen]] | caps9 = 14 | goals9 = 5 | years10 = 2025– | clubs10 = [[SV Hochart]] | caps10 = | goals10 = }} '''Anže Košnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. julij]] [[1991]], [[Kranj]]. Košnik je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SV Hochart]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[NK Krka|Krka]] ter avstrijske [[Ilzer SV]], [[SC Pinkafeld]], [[FC Pinggau-Friedberg|Pinggau-Friedberg]] in [[SC Grafenschachen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 45 tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Košnik, Anže}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši SC Pinkafelda]] [[Kategorija:Nogometaši Ilzerja SV]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši FC Pinggau-Friedberga]] [[Kategorija:Nogometaši SC Grafenschachena]] [[Kategorija:Nogometaši SV Hocharta]] 1mvwmvgzy9yy5qjrab24t94e7zubkl8 0 530088 6709095 6362630 2026-07-10T07:18:06Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji NK Tabora Sežana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709095 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nace Kosmač | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Interblock|Factor]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[ND Bilje|Bilje-Primorje]] | youthyears3 = | youthclubs3 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | years1 = 2003–2004 | clubs1 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps1 = 5 | goals1 = 2 | years2 = 2005 | clubs2 = [[ND Bilje|Bilje]] | caps2 = 7 | goals2 = 5 | years3 = 2005–2010 | clubs3 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps3 = 121 | goals3 = 13 | years4 = 2010–2011 | clubs4 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps4 = 11 | goals4 = 1 | years5 = 2011 | clubs5 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2012 | clubs6 = [[Moreland Zebras]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2012–2013 | clubs7 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps7 = 33 | goals7 = 11 | years8 = 2013–2014 | clubs8 = [[ASD Itala San Marco Gradisca|ISM Gradisca]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2014–2016 | clubs9 = [[SS Vesna]] | caps9 = | goals9 = | years10 = 2016–2019 | clubs10 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps10 = 46 | goals10 = 5 | nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2004 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2006 | nationalteam3 = Slovenija do 20 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2007 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 6 | nationalgoals4 = 0 | manageryears1 = 2023 | managerclubs1 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]<ref>{{cite web |title=Kraševci predstavili novega trenerja |url=https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/2-liga/krasevci-predstavili-novega-trenerja/ |website=Slovenski nogometni portal |access-date=28 July 2023 |date=27 July 2023}}</ref> }} '''Nace Kosmač''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[6. september]] [[1986]]. Kosmač je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]], [[NK Primorje|Primorje]] in [[NK Domžale|Domžale]], avstralski [[Moreland Zebras]] ter italijanska [[I.S.M. Gradisca]] in [[SS Vesna]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 108 tekem in dosegel devet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kosmač, Nace}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Moreland Zebrasa]] [[Kategorija:Nogometaši I.S.M. Gradisce]] [[Kategorija:Nogometaši SS Vesne]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Tabora Sežana]] 4tdjox0as8ij666bizxnooqmg8ove99 0 530106 6709112 6362678 2026-07-10T07:43:32Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Viktorie Viktring]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709112 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Amer Krcić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[SV Viktoria Viktring|Viktoria Viktring]] | clubnumber = | youthyears1 = 1995–1997 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears2 = 1997–2006 | youthclubs2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | youthyears3 = 2006–2007 | youthclubs3 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | youthyears4 = 2007–2008 | youthclubs4 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2009–2012 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 57 | goals1 = 4 | years2 = 2008–2009 | clubs2 = → [[NK Kranj|Zarica Kranj]] (pos.) | caps2 = 6 | goals2 = 1 | years3 = 2009–2010 | clubs3 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | caps3 = 14 | goals3 = 11 | years4 = 2012–2013 | clubs4 = [[NK Dob|Dob]] | caps4 = 22 | goals4 = 13 | years5 = 2013–2014 | clubs5 = [[NK Krka|Krka]] | caps5 = 10 | goals5 = 1 | years6 = 2014–2015 | clubs6 = [[NK Dob|Dob]] | caps6 = 24 | goals6 = 11 | years7 = 2015–2017 | clubs7 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps7 = 26 | goals7 = 3 | years8 = 2017 | clubs8 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps8 = 7 | goals8 = 0 | years9 = 2017–2020 | clubs9 = [[SAK Celovec]] | caps9 = 69 | goals9 = 4 | years10 = 2020 | clubs10 = [[Klagenfurter AC 1909|KAC 1909]] | caps10= 0 | goals10= 0 | years11 = 2020–2021 | clubs11 = [[SAK Celovec II]] | caps11= | goals11= | years12 = 2021 | clubs12 = [[SAK Celovec]] | caps12= 13 | goals12= 0 | years13 = 2022–2023 | clubs13 = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | caps13= 26 | goals13= 7 | years14 = 2023–2024 | clubs14 = [[DSG Sele/Zell|Sele/Zell]] | caps14 = 24 | goals14 = 2 | years15 = 2024–2025 | clubs15 = [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]] | caps15 = | goals15 = | years16 = 2025– | clubs16 = [[SV Viktoria Viktring|Viktoria Viktring]] | caps16 = | goals16 = | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Amer Krcić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. maj]] [[1989]], [[Kranj]]. Krcić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SV Viktoria Viktring|Viktoria Viktring]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Kranj|Zarica Kranj]], [[NK Dob|Dob]], [[NK Krka|Krka]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Radomlje|Radomlje]] ter avstrijske [[SAK Celovec]], [[Klagenfurter AC 1909|KAC 1909]], [[DSG Sele/Zell|Sele/Zell]] in [[SV Donau Klagenfurt|Donau Klagenfurt]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 100 tekem in dosegel osem golov. V sezoni 2012/13 je bil prvi strelec [[Druga slovenska nogometna liga|druge slovenske lige]]. Leta 2009 je odigral eno tekmo za slovensko reprezentanco do 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Krcić, Krcić}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]] [[Kategorija:Nogometaši Klagenfurterja AC 1909]] [[Kategorija:Nogometaši SV Donau Klagenfurta]] [[Kategorija:Nogometaši DSG Sele/Zell]] [[Kategorija:Nogometaši SV Viktorie Viktring]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] c2gyou304a7lnsytxmt0sz6kiqrmnie 0 530109 6709109 6411824 2026-07-10T07:38:03Z Sporti 5955 pos. 6709109 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name= Darko Kremenović |image = <!-- WD --> |birth_date= <!-- WD --> |birth_place=<!-- WD --> |height = 178 cm<ref name="wf">{{navedi splet |title=Darko Kremenovič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/darko-kremenovic/ |website=worldfootball.net |access-date=15 September 2022 |language=en}}</ref> |position= [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |currentclub = |clubnumber = |years1= 2001–2003 |clubs1= [[ND Gorica|Gorica]] |caps1 = 43 |goals1 = 4 |years2= 2003 |clubs2= → [[NK Brda|Goriška Brda]] (pos.) |caps2 = 15 |goals2 = 7 |years3= 2003–2006 |clubs3= [[FC Koper|Koper]] |caps3= 83 |goals3= 18 |years4= 2007 |clubs4= [[Henan Džianje]] |caps4 = |goals4 = |years5= 2007<ref>[https://siol.net/sportal/nogomet/kremenovic-na-izhodnih-vratih-livarja-127547 Kremenovič na izhodnih vratih Livarja] siol.net</ref> |clubs5= [[NK Ivančna Gorica|Livar]]<ref>[https://siol.net/sportal/sportal-plus/darko-kremenovic-igramo-kot-prerojeni-342566 Darko Kremenovič: Igramo kot prerojeni] siol.net</ref> |caps5 = 18 |goals5 = 6 |years6= 2008 |clubs6= [[SC Bonifika|Bonifika]] |caps6 = 8 |goals6 = 1 |years7= 2008–2009 |clubs7= [[FC Kärnten]]<ref>[https://stfv.fussballoesterreich.at/st/Spielbetrieb/Tabellen-Ergebnisse/STFV-Regionalliga-RLM/Karten/Runde-22/2009 22. Runde - Tabellen / Ergebnisse]{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Steirischer Fußballverband</ref> |caps7 = 12 |goals7 = 1 |years8= 2009 |clubs8= [[NK Zagorje|Zagorje]] |caps8 = 5 |goals8 = 2 |years9= 2009 |clubs9= [[ND Mura 05|Mura 05]] |caps9 = 13 |goals9 = 7 |years10= 2010–2011 |clubs10= [[NK Primorje|Primorje]]<ref>[https://siol.net/sportal/sportal-plus/darko-kremenovic-vracam-se-mocnejsi-210428 Darko Kremenovič: Vračam se močnejši] siol.net</ref><ref>[https://siol.net/sportal/nogomet/cvijanovic-in-kremenovic-brez-ene-tekme-178103 Cvijanovič in Kremenovič brez ene tekme] siol.net</ref> |caps10= 23 |goals10= 15 |years11= 2011 |clubs11= [[FC Žetisu|Žetisu]] |caps11= 6 |goals11= 0 |years12= |clubs12= [[ASD Lumignacco]]<ref>{{navedi splet|title=FRIULI VENEZIA GIULIA ELENCO TESSERATI SVINCOLATI NELLA STAGIONE 2012-2013|publisher=Comitato regionale Friuli Venezia Giulia}}</ref> |caps12 = |goals12 = |years13= 2012–2013 |clubs13= [[MNK Izola|Izola]] |caps13 = 30 |goals13 = 15 |years14= 2014 |clubs14= [[TSV Neumarkt]]<ref>[https://tsv-raiffeisen-neumarkt.c.geomix-vereine.com/spielbericht/endlich-wieder-einmal-3-punkte-564 Endlich wieder einmal 3 Punkte] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230111104122/https://tsv-raiffeisen-neumarkt.c.geomix-vereine.com/spielbericht/endlich-wieder-einmal-3-punkte-564 |date=2023-01-11 }} TSV Raiffeisen Neumarkt</ref> |caps14 = 8 |goals14 = 7 |years15= 2014 |clubs15= [[MNK Izola|Izola]]<ref>[https://novice.svet24.si/clanek/nogomet/slovenija-ostalo/53e2389cc8ab3/vrnil-se-je-domov Vrnil se je domov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230111104121/https://novice.svet24.si/clanek/nogomet/slovenija-ostalo/53e2389cc8ab3/vrnil-se-je-domov |date=2023-01-11 }} Svet24.si</ref> |caps15 = 10 |goals15 = 15 |years16= 2015 |clubs16= [[SV Dellach/Gail]]<ref>[http://fussball.dellach.at/Rueckrunde-Fruehjahr.2112.0.html Rückrunde (Frühjahr) - KADERÄNDERUNG WINTER 2015]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} fussball.dellach.at</ref> |caps16 = 14 |goals16 = 6 |years17= |clubs17= [[FC Villeneuve Sports]]<ref>[https://www.footvaud.ch/villeneuve-simpose-facilement/ Oscar du meilleur scénario décerné à Villeneuve] Footvaud</ref> |caps17 = |goals17 = |years18 = 2022–2024 |clubs18 = [[MNK Izola|Izola]] |caps18 = 42 |goals18 = 21 |nationalyears1 = 2000 |nationalteam1 = Slovenija do 20 let |nationalcaps1 = 2 |nationalgoals1 = 0 }} '''Darko Kremenović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. junij]] [[1981]]. Kremenović je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorica]], [[NK Brda|Goriška Brda]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Ivančna Gorica|Livar]], [[SC Bonifika|Bonifika]], [[NK Zagorje|Zagorje]], [[ND Mura 05|Mura 05]], [[NK Primorje|Primorje]] in [[MNK Izola|Izola]], kitajski [[Henan Džianje]], avstrijske [[FC Kärnten]], [[TSV Neumarkt]] in [[SV Dellach/Gail]], kazahstanski [[FC Žetisu|Žetisu]], italijanski [[ASD Lumignacco]] in švicarski [[FC Villeneuve Sports]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 158 tekem in dosegel 35 golov. V sezoni 2009/10 je bil prvi strelec [[Druga slovenska nogometna liga|druge slovenske lige]]. Leta 2000 je odigral dve tekmi za slovensko reprezentanco do 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kremenović, Darko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Henan Songšan Longmena]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bonifike]] [[Kategorija:Nogometaši FC Kärntena]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši FC Žetisuja]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Lumignacca]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši TSV Neumarkta]] [[Kategorija:Nogometaši SV Dellach/Gail]] [[Kategorija:Nogometaši FC Villeneuve Sportsa]] c0adh0duw6vkjbbu99xl9d2h0d87bks 0 530120 6709104 6264319 2026-07-10T07:30:02Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Trenerji NK Izole]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709104 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Erik Kržišnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 1992–1994 | clubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps1 = 26 | goals1 = 2 | years2 = 1994–1997 | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | caps2 = 45 | goals2 = 1 | years3 = 1997–1998 | clubs3 = [[ND Gorica|HIT Gorica]] | caps3 = 13 | goals3 = 0 | years4 = 1998–2000 | clubs4 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps4 = 28 | goals4 = 1 | years5 = 2000 | clubs5 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps5 = 15 | goals5 = 0 | years6 = 2001 | clubs6 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | caps6 = 3 | goals6 = 0 | years7 = 2001–2002 | clubs7 = [[ND Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps7 = 31 | goals7 = 0 | years8 = 2002 | clubs8 = [[ND Gorica|HIT Gorica]] | caps8 = 3 | goals8 = 0 | years9 = 2002–2003 | clubs9 = [[PAS Giannina F.C.|PAS Giannina]] | caps9 = 29 | goals9 = 0 | years10 = 2003 | clubs10 = [[Akratitos F.C.|Akratitos]] | caps10 = 4 | goals10 = 0 | years11 = 2004 | clubs11 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps11 = 5 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 1993–1995 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 0 | manageryears1 = 2017 | managerclubs1 = [[NK Kranj|Kranj]] | manageryears2 = 2017–2018 | managerclubs2 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | manageryears3 = 2019 | managerclubs3 = [[NK Dekani|Dekani]] | manageryears4 = 2023 | managerclubs4 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | manageryears5 = 2025– | managerclubs5 = [[NK Izola|Izola]] }} '''Erik Kržišnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[8. marec]] [[1974]]. Kržišnik je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[ND Slovan|Slovan]], [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpijo]], [[ND Gorica|HIT Gorico]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Domžale|Domžale]], [[ND Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[ND Mura 05|Muro 05]] ter grška [[PAS Giannina F.C.|PAS Giannina]] in [[Akratitos F.C.|Akratitos]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 169 tekem in dosegel štiri gole, v prvi grški ligi pa je odigral 33 tekem.<ref>{{navedi splet|publisher=[[RSSSF]]|author=Mastrogiannopoulos, Alexander|title=Greece 2003/04 (First and Second Level Details)|url=http://www.rsssf.com/tablesg/grk04det.html|date=19 September 2004}}</ref>. Z Olimpijo je osvojil naslov državnega prvaka v sezoni 1994/95 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 1996. Med letoma 1993 in 1995 je odigral osem tekem za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. Kot glavni trener je vodil slovenske klube [[NK Kranj|Kranj]], [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Dekani|Dekane]] in [[NK Izola|Izolo]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kržišnik, Erik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši PAS Giannine]] [[Kategorija:Nogometaši Akratitosa]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Šenčurja]] [[Kategorija:Trenerji NK Kranja]] [[Kategorija:Trenerji NK Dekanov]] [[Kategorija:Trenerji NK Izole]] r3gso3tokl21vz5klr1ddsgxfpcu7nj 6709110 6709104 2026-07-10T07:40:22Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Trenerji NK Izole]]; dodal [[Kategorija:Trenerji MNK Izole]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709110 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Erik Kržišnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 1992–1994 | clubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | caps1 = 26 | goals1 = 2 | years2 = 1994–1997 | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | caps2 = 45 | goals2 = 1 | years3 = 1997–1998 | clubs3 = [[ND Gorica|HIT Gorica]] | caps3 = 13 | goals3 = 0 | years4 = 1998–2000 | clubs4 = [[NK Primorje|Primorje]] | caps4 = 28 | goals4 = 1 | years5 = 2000 | clubs5 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps5 = 15 | goals5 = 0 | years6 = 2001 | clubs6 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | caps6 = 3 | goals6 = 0 | years7 = 2001–2002 | clubs7 = [[ND Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps7 = 31 | goals7 = 0 | years8 = 2002 | clubs8 = [[ND Gorica|HIT Gorica]] | caps8 = 3 | goals8 = 0 | years9 = 2002–2003 | clubs9 = [[PAS Giannina F.C.|PAS Giannina]] | caps9 = 29 | goals9 = 0 | years10 = 2003 | clubs10 = [[Akratitos F.C.|Akratitos]] | caps10 = 4 | goals10 = 0 | years11 = 2004 | clubs11 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps11 = 5 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 1993–1995 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 0 | manageryears1 = 2017 | managerclubs1 = [[NK Kranj|Kranj]] | manageryears2 = 2017–2018 | managerclubs2 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | manageryears3 = 2019 | managerclubs3 = [[NK Dekani|Dekani]] | manageryears4 = 2023 | managerclubs4 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | manageryears5 = 2025 | managerclubs5 = [[MNK Izola|Izola]] }} '''Erik Kržišnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[8. marec]] [[1974]]. Kržišnik je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[ND Slovan|Slovan]], [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpijo]], [[ND Gorica|HIT Gorico]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Domžale|Domžale]], [[ND Triglav Kranj|Triglav Kranj]] in [[ND Mura 05|Muro 05]] ter grška [[PAS Giannina F.C.|PAS Giannina]] in [[Akratitos F.C.|Akratitos]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 169 tekem in dosegel štiri gole, v prvi grški ligi pa je odigral 33 tekem.<ref>{{navedi splet|publisher=[[RSSSF]]|author=Mastrogiannopoulos, Alexander|title=Greece 2003/04 (First and Second Level Details)|url=http://www.rsssf.com/tablesg/grk04det.html|date=19 September 2004}}</ref>. Z Olimpijo je osvojil naslov državnega prvaka v sezoni 1994/95 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 1996. Med letoma 1993 in 1995 je odigral osem tekem za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. Kot glavni trener je vodil slovenske klube [[NK Kranj|Kranj]], [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Dekani|Dekane]] in [[MNK Izola|Izolo]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kržišnik, Erik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši PAS Giannine]] [[Kategorija:Nogometaši Akratitosa]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Šenčurja]] [[Kategorija:Trenerji NK Kranja]] [[Kategorija:Trenerji NK Dekanov]] [[Kategorija:Trenerji MNK Izole]] 7fqd3t1o3uvcfah38mhwzxhsvszvi72 0 530123 6709100 6264320 2026-07-10T07:27:08Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši SV Gabersdorfa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709100 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name= Dejan Kurbus | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | currentclub = [[USV Gabersdorf]] | clubnumber = 20 | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2008 | youthclubs1 = [[NK Veržej|Veržej]] | youthyears2 = 2008–2012 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2012–2013 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 15 | goals1 = 1 | years2 = 2013–2014 | clubs2 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps2 = 27 | goals2 = 1 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = [[Zamora CF|Zamora]] | caps3 = 25 | goals3 = 0 | years4 = 2015–2016 | clubs4 = [[Sestao River]] | caps4 = 27 | goals4 = 1 | years5 = 2016–2017 | clubs5 = [[SV Allerheiligen]] | caps5 = 15 | goals5 = 1 | years6 = 2017–2019 | clubs6 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps6 = 17 | goals6 = 1 | years7 = 2019– | clubs7 = [[USV Gabersdorf]] | caps7 = 101 | goals7 = 10 | nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Dejan Kurbus''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. januar]] [[1993]]. Kurbus je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/dejan-kurbus/268580/|title=D. Kurbus|accessdate=2 January 2017|publisher=Soccerway.com|language=en}}</ref> Od leta 2019 je član avstrijskega kluba [[USV Gabersdorf]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Mura 05|Muro 05]], [[NK Zavrč|Zavrč]] in [[NŠ Mura|Muro]], španska [[Zamora CF|Zamoro]] in [[Sestao River]] ter avstrijski [[SV Allerheiligen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 43 tekem in dosegel dva gola. Leta 2011 je odigral eno tekmo za slovensko reprezentanco do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kurbus, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši Zamore CF]] [[Kategorija:Nogometaši Sestao Riverja]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši USV Gabersdorfa]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] oj0ncif9xmwcrwg0mwz9fovsgjlivrn 0 530140 6709126 6362873 2026-07-10T08:10:25Z Sporti 5955 pos. 6709126 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Emir Ljubijankić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | currentclub = | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = –2011 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2010–2011 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2011–2012 | clubs2 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps2 = 11 | goals2 = 1 | years3 = 2012–2014 | clubs3 = [[Borussia Neunkirchen]] | caps3 = 35 | goals3 = 1 | years4 = 2014 | clubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps4 = 1 | goals4 = 0 | years5 = 2014–2015 | clubs5 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps5 = 26 | goals5 = 8 | years6 = 2015 | clubs6 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps6 = 12 | goals6 = 0 | years7 = 2016 | clubs7 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] | caps7 = 14 | goals7 = 0 | years8 = 2017 | clubs8 = [[ND Ilirija 1911|Ilirija]] | caps8 = 3 | goals8 = 0 | years9 = 2019 | clubs9 = [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]] | caps9 = 10 | goals9 = 3 | years10= 2019–2022 | clubs10= [[SV St. Jakob/Rosental|St. Jakob/Rosental]] | caps10= 43 | goals10= 6 | years11= 2022 | clubs11= [[FC Nußdorf/Debant|Nußdorf/Debant]] | caps11= 10 | goals11= 4 | years12= 2022–2024 | clubs12= [[SV Seeboden]] | caps12= 21 | goals12= 2 | years13= 2024–2025 | clubs13= [[ASKÖ Bodensdor]] | caps13= | goals13= | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2008 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2008–2009 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2011 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 1 }} '''Emir Ljubijankić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. maj]] [[1992]], [[Ljubljana]]. Ljubijankić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član avstrijskega kluba [[ASKÖ Bodensdor]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Radomlje|Radomlje]], [[NK Šenčur|Šenčur]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Kranj|Zarica Kranj]], [[ND Ilirija 1911|Ilirija]] in [[NK Sava Kranj|Sava Kranj]], nemško [[Borussia Neunkirchen|Borussio Neunkirchen]] ter avstrijske [[SV St. Jakob/Rosental|St. Jakob/Rosental]], [[FC Nußdorf/Debant|Nußdorf/Debant]] in [[SV Seeboden]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral dve tekmi. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16 in 17 in 20 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Ljubijankić, Emir}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Neunkirchen]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Save Kranj]] [[Kategorija:Nogometaši SV St. Jakob/Rosental]] [[Kategorija:Nogometaši FC Nußdorf/Debant]] [[Kategorija:Nogometaši SV Seebodena]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Bodensdorfa]] [[Kategorija:Ptujski športniki]] 8ghz8qe8w00po4fitj6bh6z8t8w562i 0 530148 6709122 6264325 2026-07-10T08:02:49Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709122 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Mitja Lotrič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 168 cm<ref>{{navedi splet |title=Mitja Lotrič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/mitja-lotric/ |website=worldfootball.net |access-date=13 October 2020| language=en}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|napadalni vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2004–2007 | youthclubs1 = [[NK Puconci|Puconci]]<ref>{{navedi splet |title=Mitja Lotrič - Murin nogometni dragulj, ki si ga želi pol Evrope |url=https://www.pomurec.com/vsebina/4639/Mitja_Lotric_-_Murin_nogometni_dragulj__ki_si_ga_zeli_pol_Evrope |website=pomurec.com |access-date=28 May 2021 |language=sl |date=4 May 2011}}</ref> | youthyears2 = 2007–2012 | youthclubs2 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | years1 = 2010–2012 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 44 | goals1= 4 | years2 = 2012–2016 | clubs2 = [[FC Koper|Koper]] | caps2 = 74 | goals2 = 14 | years3 = 2013 | clubs3 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) | caps3 = 2 | goals3 = 0 | years4 = 2016–2017 | clubs4 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps4 = 33 | goals4 = 3 | years5 = 2017 | clubs5 = [[Pafos FC|Pafos]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2018–2020 |clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 78 | goals6 = 28 | years7 = 2020–2022 |clubs7 = [[Würzburger Kickers]] | caps7 = 24 | goals7 = 2 | years8 = 2021–2022 |clubs8 = → [[NŠ Mura|Mura]] (pos.) | caps8 = 21 | goals8 = 3 | years9 = 2022 |clubs9 = [[Bnei Sakhnin F.C.|Bnei Sakhnin]] | caps9 = 0 | goals9 = 0 | years10= 2023 |clubs10 = [[SV Allerheiligen|Allerheiligen]] | caps10 = 8 | goals10 = 1 | years11= 2023 |clubs11 = [[FC Hermagor|Hermagor]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2009–2010 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2011 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2011–2012 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 10 | nationalgoals4 = 2 | nationalyears5 = 2012 | nationalteam5 = Slovenija do 20 let | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2014–2016 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps6 = 6 | nationalgoals6 = 3 | nationalyears7 = 2017 | nationalteam7 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps7 = 1 | nationalgoals7 = 0 }} '''Mitja Lotrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[3. september]] [[1994]]. Lotrič je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|napadalnega vezista]].<ref>{{navedi splet |last1=Mencinger |first1=Žan |title=Najboljši nogometaš Prve lige v sezoni 2019/20 presenetljivo zaključil profesionalno kariero |url=https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/najboljsi-nogometas-prve-lige-v-sezoni-2019-20-presenetljivo-zakljucil-profesionalno-kariero/ |website=Slovenski nogometni portal |access-date=11 February 2023 |date=11 February 2023| publisher=[[Slovenski nogometni portal]]}}</ref><ref name="soccerway">{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/mitja-lotri/153226/|title=M. Lotrič|publisher=Soccerway|access-date=9 February 2017| language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenske klube [[ND Mura 05|Mura 05]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Dekani|Jadran Dekani]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Celje|Celje]] in [[NŠ Mura|Mura]], ciprski [[Pafos FC|Pafos]], nemški [[Würzburger Kickers]], izraelski [[Bnei Sakhnin F.C.|Bnei Sakhnin]] ter avstrijska [[SV Allerheiligen|Allerheiligen]] in [[FC Hermagor|Hermagor]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 232 tekem in dosegel 49 golov. S Koprom je leta 2015 osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] in [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]], s Celjem pa naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2019/20, ko je bil sam izbran tudi za nogometaša leta v slovenski ligi.<ref name="player">{{navedi splet |title=Celjsko slavje tudi na individualni ravni: Lotrič najboljši igralec, Kosič pa trener |url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/celjsko-slavje-tudi-na-individualni-ravni-lotric-najboljsi-igralec-kosic-pa-trener.html |website=24ur.com |access-date=13 October 2020 |date=23 July 2020}}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]] ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lotrič, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši Pafosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Würzburger Kickersa]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Bnei Sakhnina F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hermagorja]] o13ev3tm9iwd6u5d2pkx8a6dyht17zl 0 530169 6709164 5887146 2026-07-10T09:54:22Z Sporti 5955 pos. 6709164 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dejan Marijanović | image = <!-- WD --> | height = 190 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | currentclub = | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2008–2010 | years2 = 2010–2011 | years3 = 2011–2012 | years4 = 2012–2013 | years5 = 2013 | years6 = 2013–2014 | years7 = 2014–2016 | years8 = 2016–2017 | years9 = 2017–2018 | years10= 2018–2019 | years11= 2019–2020 | years12= 2020–2021 | years13= 2021 | years14= 2022–2024 | clubs1 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs2 = [[FC Koper|Koper]] | clubs3 = [[A.C. Belluno 1905|Belluno 1905]] | clubs4 = [[A.C.D. Trissino-Valdagno|Trissino-Valdagno]] | clubs5 = [[Virtus Verona]] | clubs6 = [[A.S.D. Albese Calcio|Albese]] | clubs7 = [[A.S.D. OltrepòVoghera|OltrepòVoghera]] | clubs8 = [[Lentigione Calcio]] | clubs9 = [[Clodiense S.S.D.|Clodiense]] | clubs10= [[APC Chions]] | clubs11= [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]] | clubs12= [[AS Pro Gorizia|Pro Gorizia]] | clubs13= [[NK Kras|Kras Repen]] | clubs14= [[UF Monfalcone]] | caps1 = 26 | caps2 = 16 | caps3 = 28 | caps4 = 26 | caps5 = 1 | caps6 = 27 | caps7 = 51 | caps8 = 30 | caps9 = 20 | caps10= 20 | caps11= | caps12= | caps13= | caps14= | goals1 = 3 | goals2 = 2 | goals3 = 14 | goals4 = 8 | goals5 = 1 | goals6 = 20 | goals7 = 26 | goals8 = 9 | goals9 = 2 | goals10= 3 | goals11= | goals12= | goals13= | goals14= }} '''Dejan Marijanović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[2. januar]] [[1987]]. Marijanović je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Primorje|Primorje]], [[FC Koper|Koper]] in [[NK Kras|Kras Repen]] ter italijanske [[A.C. Belluno 1905|Belluno 1905]], [[A.C.D. Trissino-Valdagno|Trissino-Valdagno]], [[Virtus Verona]], [[A.S.D. Albese Calcio|Albese]], [[A.S.D. OltrepòVoghera|OltrepòVoghera]], [[Lentigione Calcio]], [[Clodiense S.S.D.|Clodiense]], [[APC Chions]], [[ASD Brian Lignano|Brian Lignano]], [[AS Pro Gorizia|Pro Gorizia]] in [[UF Monfalcone]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 42 tekem in dosegel pet golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Marijanović, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Belluna 1905]] [[Kategorija:Nogometaši A.C.D. Trissino-Valdagna]] [[Kategorija:Nogometaši Virtusa Verona]] [[Kategorija:Nogometaši A.S.D. Albese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši A.S.D. OltrepòVoghere]] [[Kategorija:Nogometaši Lentigione Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši Clodienseja S.S.D.]] [[Kategorija:Nogometaši APC Chionsa]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Briana Lignano]] [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Nogometaši UF Monfalconeja]] e0auy4k261j134i08wjmjnm6lz0apji 0 530173 6709161 6622466 2026-07-10T09:49:14Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709161 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dino Martinović | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 1996–2005 | youthclubs1 = [[NK Krka|Krka]] | youthyears2 = 2005–2007 | youthclubs2 = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | years1 = 2007 | caps1 = 1 | goals1 = 0 | clubs1 = [[NK Krka|Krka]] | years2 = 2007–2012 | caps2 = 38 | goals2 = 4 | clubs2 = [[ND Gorica|Gorica]] | years3 = 2007–2008 | caps3 = | goals3 = | clubs3 = → [[NK Krka|Krka]] (pos.) | years4 = 2010 | caps4 = 2 | goals4 = 0 | clubs4 = → [[NK Krško|Krško]] (pos.) | years5 = 2010 | caps5 = 15 | goals5 = 6 | clubs5 = → [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] (pos.) | years6 = 2011 | caps6 = | goals6 = | clubs6 = → [[ND Adria|Adria]] (pos.) | years7 = 2012–2014 | caps7 = 0 | goals7 = 0 | clubs7 = [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | years8 = 2012–2013 | caps8 = 14 | goals8 = 1 | clubs8 = → [[U.C. AlbinoLeffe|AlbinoLeffe]] (pos.) | years9 = 2013–2014 | caps9 = 17 | goals9 = 1 | clubs9 = → [[Paganese Calcio 1926|Paganese]] (pos.) | years10 = 2014 | caps10 = 5 | goals10 = 0 | clubs10 = → [[FC Lugano|Lugano]] (pos.) | years11 = 2015–2016 | caps11 = 41 | goals11 = 2 | clubs11 = [[ND Gorica|Gorica]] | years12 = 2017 | caps12 = 32 | goals12 = 9 | clubs12 = [[PFC Lokomotiv Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]] | years13 = 2018 | caps13 = 4 | goals13 = 0 | clubs13 = [[FC Žetisu|Žetisu]] | years14 = 2018 | caps14 = 8 | goals14 = 1 | clubs14 = [[FC Vereja|Vereja]] | years15 = 2019–2020 | caps15 = 14 | goals15 = 1 | clubs15 = [[SFC Etar Veliko Tarnovo|Etar]] | years16 = 2021–2022 | caps16 = | goals16 = | clubs16 = [[ASD Forum Julii Calcio|Forum Julii]] | years17 = 2022–2023 | caps17 = | goals17 = | clubs17 = [[ASD Juventina|Juventina]] | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 }} '''Dino Martinović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[20. julij]] [[1990]], [[Karlovec]]. Martinović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Krka|Krko]], [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Krško|Krško]], [[NK Bela Krajina|Belo Krajino]] in [[ND Adria|Adrio]], italijanske [[Hellas Verona F.C.|Verono]], [[U.C. AlbinoLeffe|AlbinoLeffe]], [[Paganese Calcio 1926|Paganese]], [[ASD Forum Julii Calcio|Forum Julii]] in [[ASD Juventina|Juventina]], švicarski [[FC Lugano|Lugano]], bolgarske [[PFC Lokomotiv Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]], [[FC Vereja|Verejo]] in [[SFC Etar Veliko Tarnovo|Etar]] ter kazahstanski [[FC Žetisu|Žetisu]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 79 tekem in dosegel šest golov. Leta 2007 je odigral eno tekmo za slovensko reprezentanco do 17 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Martinović, Dino}} [[Kategorija:Slovenski Hrvati]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Nogometaši ND Adrie]] [[Kategorija:Nogometaši Hellas Verone]] [[Kategorija:Nogometaši U.C. AlbinoLeffeja]] [[Kategorija:Nogometaši Paganese Calcia 1926]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lugana]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Lokomotiva Plovdiv]] [[Kategorija:Nogometaši FC Žetisuja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Vereje]] [[Kategorija:Nogometaši SFC Etarja Veliko Tarnovo]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Forum Julii Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Juventine]] nnde9zqtebvjk1p9vvdubbz186w7voz 0 530185 6709158 6368193 2026-07-10T09:47:02Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6709158 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matic Maruško | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm<ref name="wf"/> | currentclub = [[SC Pinkafeld|Pinkafeld]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|obrambni vezist]] | youthyears1 =| youthclubs1 = Apače | youthyears2 = {{0|0000}}–2005| youthclubs2 = [[NK Mura|Mura]] | youthyears3 = 2005–2009| youthclubs3 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | years1 = 2009–2013 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 118 | goals1 = 7 | years2 = 2009–2010 | clubs2 = → [[NK Tromejnik|Tromejnik]] (pos.) | caps2 = 4 | goals2 = 1 | years3 = 2010–2011 | clubs3 = → [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] (pos.) | caps3 = 14 | goals3 = 0 | years4 = 2013–2014 | clubs4 = [[FC Spartak Trnava|Spartak Trnava]] | caps4 = 5 | goals4 = 0 | years5 = 2013 | clubs5 = → [[FC Spartak Trnava|Spartak Trnava II ]] | caps5 = 13 | goals5 = 1 | years6 = 2014–2015 | clubs6 = [[FC Kaisar|Kaisar]] | caps6 = 26 | goals6 = 0 | years7 = 2015–2016 | clubs7 = [[FC Akžajik|Akžajik]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2016–2017 | clubs8 = [[FC Kaisar|Kaisar]] | caps8 = | goals8 = | years9 = 2017–2018 | clubs9 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | caps9 = 14 | goals9 =10 | years10 = 2018–2024| clubs10 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps10 = 195 |goals10=15 | years11 = 2025– | clubs11 = [[SC Pinkafeld|Pinkafeld]] | caps11 = |goals11= | nationalyears1 = 2012 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 1 }} '''Matic Maruško''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[30. november]] [[1990]], [[Murska Sobota]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Matic Maruško |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/matic-marusko/ |website=worldfootball.net |access-date=24 June 2022 |language=en}}</ref> Maruško je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|obrambnega vezista]]. Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SC Pinkafeld|Pinkafeld]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Mura 05|Muro 05]], [[NK Tromejnik|Tromejnik]], [[NK Nafta Lendava|Nafto Lendava]] in [[NŠ Mura|Muro]], slovaški [[FC Spartak Trnava|Spartak Trnava]], kazahstanska [[FC Kaisar|Kaisar]] in [[FC Akžajik|Akžajik]] ter avstrijski [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 264 tekem in dosegel 11 golov. Z Muro je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2020/21 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. Leta 2012 je odigral tri tekme in dosegel en gol za [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovensko reprezentanco do 21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Maruško, Matic}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tromejnika]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši Spartaka Trnave]] [[Kategorija:Nogometaši FC Kaisarja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Akžajika]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši SC Pinkafelda]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] lc6k33dhhio5e7ju9drld6fvtkz5vv0 0 530189 6709191 5887150 2026-07-10T10:38:09Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6709191 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Klemen Medved | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Dogoše | youthyears2 = {{0|0000}}–2007 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2006–2009 | years2 = 2007–2008 | years3 = 2008–2009 | years4 = 2009–2010 | years5 = 2010–2013 | years6 = 2013 | years7 = 2014 | years8 = 2014–2015 | years9 = 2015–2020 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs2 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) | clubs3 = → [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] (pos.) | clubs4 = [[NK Drava Ptuj (1933)|Drava Ptuj]] | clubs5 = [[NK Celje|Celje]] | clubs6 = [[NK Krka|Krka]] | clubs7 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubs8 = [[SV Allerheiligen|Allerheiligen]] | clubs9 = [[SV Gralla|Gralla]] | caps1 = 12 | caps2 = 22 | caps3 = 14 | caps4 = 23 | caps5 = 88 | caps6 = 6 | caps7 = 10 | caps8 = 11 | caps9 = 102 | goals1 = 0 | goals2 = 4 | goals3 = 0 | goals4 = 0 | goals5 = 2 | goals6 = 0 | goals7 = 2 | goals8 = 0 | goals9 = 11 | nationalyears1 = 2004 | nationalyears2 = 2004 | nationalyears3 = 2006 | nationalyears4 = 2006 | nationalyears5 = 2008–2009 | nationalyears6 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalteam5 = Slovenija do 20 let | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 2 | nationalcaps2 = 3 | nationalcaps3 = 3 | nationalcaps4 = 4 | nationalcaps5 = 6 | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 0 | nationalgoals3 = 0 | nationalgoals4 = 1 | nationalgoals5 = 0 | nationalgoals6 = 0 }} '''Klemen Medved''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. november]] [[1988]]. Medved je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Nafta Lendava|Nafto Lendava]], [[NK Drava Ptuj (1933)|Dravo Ptuj]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Krka|Krko]] ter ob koncu za avstrijska [[SV Allerheiligen|Allerheiligen]] in [[SV Gralla|Grallo]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 143 tekem in dosegel dva gola. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Medved, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši SV Gralle]] [[Kategorija:Diplomiranci Pedagoške fakultete v Mariboru]] 7z6risisc04qo48ch14m6vky41jlx42 0 530194 6709183 6351165 2026-07-10T10:20:03Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709183 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nejc Mevlja | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm<ref name="soccerway"/> | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Železničar Divača | youthyears2 = | youthclubs2 = [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | youthyears3 ={{0|0000}}–2009 | youthclubs3 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2008–2012 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps1 = 47 | goals1 = 1 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) | caps2 = 8 | goals2 = 0 | years3 = 2012–2013 | clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps3 = 13 | goals3 = 0 | years4 = 2014 | clubs4 = [[Livingston F.C.|Livingston]] | caps4 = 13 | goals4 = 1 | years5 = 2014 | clubs5 = [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]] | caps5 = 2 | goals5 = 0 | years6 = 2015 | clubs6 = [[HŠK Zrinjski Mostar|Zrinjski Mostar]] | caps6 = 9 | goals6 = 1 | years7 = 2015 | clubs7 = [[Hong Kong Pegasus FC|Pegasus]] | caps7 = 0 | goals7 = 0 | years8 = 2015–2016 | clubs8 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps8 = 13 | goals8 = 0 | years9 = 2016–2020 | clubs9 = [[FC Schaffhausen|Schaffhausen]] | caps9 = 113 | goals9 = 2 | years10= 2020–2024 | clubs10= [[ND Gorica|Gorica]] | caps10= 99 | goals10= 9 | years11 = 2024 | clubs11 = [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] | caps11 = | goals11 = | years12 = 2024–2025| clubs12 = [[Corno Calcio]] | caps12 = | goals12 = | years13 = 2025– | clubs13 = [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] | caps13 = | goals13 = | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 19 | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2010–2011 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0 }} '''Nejc Mevlja''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. junij]] [[1990]], [[Ljubljana]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – N. Mevlja |url=https://int.soccerway.com/players/nejc-mevlja/101373/ |publisher=Soccerway |access-date=29 September 2020| language=en}}</ref> Mevlja je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2025 je član italijanskega kluba [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Brda|Brdo]] in [[NK Maribor|Maribor]], škotski [[Livingston F.C.|Livingston]], romunski [[CS Pandurii Târgu Jiu|Pandurii Târgu Jiu]], bosansko-hercegovski [[HŠK Zrinjski Mostar|Zrinjski Mostar]], hongkonški [[Hong Kong Pegasus FC|Pegasus]], švicarski [[FC Schaffhausen|Schaffhausen]] ter italijanska [[Gemonese Calcio|Gemonese 1919]] in [[Corno Calcio]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 110 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. Tudi njegov brat dvojček [[Miha Mevlja|Miha]] je nogometaš. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mevlja, Nejc}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Livingstona]] [[Kategorija:Nogometaši CS Pandurii Târgu Jiu]] [[Kategorija:Nogometaši HŠK Zrinjskega Mostarja]] [[Kategorija:Nogometaši TSW Pegasusa FC]] [[Kategorija:Nogometaši FC Schaffhausena]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši Corno Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] [[Kategorija:Dvojčki v športu]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] cwapcxc8r7def5rbg9wd9tqpxm96cd9 0 530577 6709087 6363489 2026-07-10T07:01:39Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši SV Halbenraina]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši SVU Halbenraina]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709087 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tadej Vidmajer | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[SVU Halbenrain|Halbenrain]] | clubnumber = | youthyears1 = 1999–2002 | youthclubs1 = [[NK Zalec|Zalec]] | youthyears2 = 2002–2011 | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2011–2020 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 185 | goals1 = 3 | years2 = 2012–2013 | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 4 | years3 = 2020 | clubs3 = [[ŁKS Łódź]] | caps3 = 8 | goals3 = 0 | years4 = 2022–2023 | clubs4 = [[SV Wildon]] | caps4 = | goals4 = | years5 = 2023–2024 | clubs5 = [[USV Wies]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2024– | clubs6 = [[SV Halbenrain]] | caps6 = | goals6 = }} '''Tadej Vidmajer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. marec]] [[1992]], [[Celje]]. Vidmajer je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet |title=Slovenia – T. Vidmajer – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/tadej-vidmajer/177424/ |website=soccerway.com}| language=en}}</ref> Od leta 2024 je član avstrijskega kluba [[SVU Halbenrain|Halbenrain]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Celje|Celje]] in [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]], poljski [[ŁKS Łódź]] ter avstrijska [[SV Wildon]] in [[USV Wies]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] za Celje odigral 195 tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vidmajer, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši ŁKS Łódźa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Wildona]] [[Kategorija:Nogometaši USV Wiesa]] [[Kategorija:Nogometaši SVU Halbenraina]] [[Kategorija:Celjski športniki]] iefjgnsrigzqe441zy6y1tim9zp4yz4 0 530670 6709165 6618108 2026-07-10T09:57:24Z Sporti 5955 pos. 6709165 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Majer | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm<ref name="soccerway"/> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Mantova 1911|Mantova]] | clubnumber = | youthyears1 = 1998–2003 | youthclubs1 = Lenart | youthyears2 = 2003–2006 | youthclubs2 = Jarenina | youthyears3 = 2006–2007 | youthclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears4 = 2007–2010 | youthclubs4 = Jarenina | youthyears5 = 2011 | youthclubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2011–2012 | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps1 = 11 | goals1 = 0 | years2 = 2012–2017 | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps2 = 130 | goals2 = 7 | years3 = 2017–2019 | clubs3 = [[FK Rostov|Rostov]] | caps3 = 13 | goals3 = 0 | years4 = 2019–2022 | clubs4 = [[U.S. Lecce|Lecce]] | caps4 = 98 | goals4 = 7 | years5 = 2022–2023 | clubs5 = [[Reggina 1914|Reggina]] | caps5 = 31 | goals5 = 1 | years6 = 2023–2025 | clubs6 = [[US Cremonese|Cremonese]] | caps6 = 42 | goals6 = 0 | years7 = 2025– | clubs7 = [[Mantova 1911|Mantova]] | caps7 = 7 | goals7 = 0 | years8 = 2026 | clubs8 = → [[Ternana Calcio|Ternana]] (pos.) | caps8 = 13 | goals8 = 2 | nationalyears1 = 2013–2014 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2017 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2018–2019 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 }} '''Žan Majer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. julij]] [[1992]], [[Maribor]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – Ž. Majer – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/an-majer/180488/ |publisher=Soccerway |access-date=20 May 2021| language=en}}</ref> Majer je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član italijanskega kluba [[Mantova 1911|Mantova]] in od leta 2018 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Domžale|Domžale]], ruski [[FK Rostov|Rostov]] ter italijanske [[U.S. Lecce|Lecce]], [[Reggina 1914|Reggino]], [[US Cremonese|Cremonese]] in [[Ternana Calcio|Ternano]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 130 tekem in dosegel sedem golov. Z Domžalami je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2017. Bil je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovenske reprezentance do 21 let]] in [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Majer, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Rostova]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Lecceja]] [[Kategorija:Nogometaši Reggine]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Cremoneseja]] [[Kategorija:Nogometaši A.C. Mantove]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši Ternane Calcio]] lolitmb64bsiudshcs7rvxhp2u004gi 0 530706 6709075 6496883 2026-07-10T06:34:10Z Sporti 5955 pos. 6709075 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Blaž Kramer | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 191 cm<ref name="soccerway"/> | currentclub = [[Konyaspor]] | clubnumber = 99 | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Zreče|Zreče]]<ref>{{navedi splet |last1=Gruden |first1=Toni |title=Blaž Kramer: Vedno sem izbral težjo pot, a sem se pri tem veliko naučil |url=https://www.rtvslo.si/sport/novice/blaz-kramer-vedno-sem-izbral-tezjo-pot-a-sem-se-pri-tem-veliko-naucil/506845 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] |access-date=8 May 2021 |date=6 December 2019}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs2 = [[NK Šampion|Šampion]] | years1 = 2014–2016 | clubs1 = [[NK Šampion|Šampion]] | caps1 = 32 | goals1 = 25 | years2 = 2016–2017 | clubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps2 = 28 | goals2 = 6 | years3 = 2017–2019 | clubs3 = [[VfL Wolfsburg II]] | caps3 = 46 | goals3 = 27 | years4 = 2019–2022 | clubs4 = [[FC Zürich|Zürich]] | caps4 = 86 | goals4 = 21 | years5 = 2022–2024 | clubs5 = [[Legia Warsaw]] | caps5 = 36 | goals5 = 8 | years6 = 2023 | clubs6 = [[Legia Warsaw II]] | caps6 = 4 | goals6 = 1 | years7 = 2024– | clubs7 = [[Konyaspor]] | caps7 = 41 | goals7 = 14 | years8 = 2025–2026 | clubs8 = → [[Al-Okhdood Club|Al-Okhdood]] (pos.) | caps8 = 13 | goals8 = 1 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2017 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2020– | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 10 | nationalgoals3 = 0 }} '''Blaž Kramer''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[1. junij]] [[1996]], [[Celje]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – B. Kramer – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/bla-kramer/336799/ |publisher=Soccerway |access-date=8 May 2021|language=en}}</ref> Kramer je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2024 je član turškega kluba [[Konyaspor]] in od leta 2020 tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Šampion|Šampion]] in [[NK Aluminij|Aluminij]], nemški [[VfL Wolfsburg II]], švicarski [[FC Zürich|Zürich]], poljsko [[Legia Warsaw|Legio Warsaw]] in saudski [[Al-Okhdood Club|Al-Okhdood]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 28 tekem in dosegel šest golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kramer, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga II]] [[Kategorija:Nogometaši FC Züricha]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa]] [[Kategorija:Nogometaši Legie Warszawa II]] [[Kategorija:Nogometaši Konyaspora]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Okhdood Cluba]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 1ihmpyh8g8h6x4x1eytq04y28go90px 0 530739 6708950 6264407 2026-07-09T16:35:07Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6708950 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dejan Komljenović | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm<ref>{{navedi splet|publisher=sportal.bg|title=Профил на Деян Комленович|url=http://www.sportal.bg/statistics_player.php?team=-1&player=5326|date=|accessdate=1 August 2016|language=bg|archive-date=2017-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170122192920/http://www.sportal.bg/statistics_player.php?team=-1&player=5326|url-status=dead}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2003–2005 | years2 = 2005–2006 | years3 = 2006–2007 | years4 = 2007–2009 | years5 = 2009–2010 | years6 = 2010–2011 | years7 = 2011–2012 | years8 = 2013 | years9 = 2014 | years10 = 2014 | clubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs3 = [[SC Ritzing]] | clubs4 = [[Kastoria F.C.|Kastoria]] | clubs5 = [[Lokomotiv Plovdiv]] | clubs6 = [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | clubs7 = [[NK Varaždin (1931–2015)|Varaždin]] | clubs8 = [[TUS Groß St Florian|Groß St Florian]] | clubs9 = [[SV Union Sturm Klöch|Union Sturm Klöch]] | clubs10 = [[NK Stojnci|Stojnci]] | caps1 = | caps2 = 16 | caps3 = 22 | caps4 = 17 | caps5 = 10 | caps6 = 2 | caps7 = 1 | caps8 = 13 | caps9 = 11 | goals1 = | goals2 = 3 | goals3 = 1 | goals4 = 0 | goals5 = 1 | goals6 = 1 | goals7 = 0 | goals8 = 3 | goals9 = 0 | nationalyears1 = 2001 | nationalyears2 = 2003–2005 | nationalyears3 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 15 | nationalcaps2 = 5 | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals1 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalgoals3 = 0 }} '''Dejan Komljenović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. maj]] [[1984]], [[Velenje]]. Komljenović je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Nafta Lendava|Nafto Lendava]] in [[NK Stojnci|Stojnci]], avstrijske [[SC Ritzing]], [[TUS Groß St Florian|Groß St Florian]] in [[SV Union Sturm Klöch|Union Sturm Klöch]], grško [[Kastoria F.C.|Kastorio]], bolgarski [[Lokomotiv Plovdiv]] in hrvaški [[NK Varaždin (1931–2015)|Varaždin]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 51 tekem in dosegel šest golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Komljenović, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši SC Ritzinga]] [[Kategorija:Nogometaši Kastorie F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Lokomotiva Plovdiv]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte]] [[Kategorija:Nogometaši NK Varaždina]] [[Kategorija:Nogometaši TUS Groß St Floriana]] [[Kategorija:Nogometaši SV Union Sturm Klöcha]] [[Kategorija:Nogometaši NK Stojncev]] [[Kategorija:Velenjski športniki]] hiewict13ly3ot56uo559h9c24csbr8 0 530777 6709083 6362646 2026-07-10T06:54:34Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Waizenauerja Taufkirchen]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709083 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Kovjenić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[SV Waizenauer Taufkirchen|Waizenauer Taufkirchen]] | clubnumber = | youthyears1 = –2012 | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2011–2014 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 28 | goals1 = 1 | years2 = 2015 | clubs2 = [[FC ViOn Zlaté Moravce|ViOn Zlaté Moravce]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2016–2018 | clubs3 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps3 = 22 | goals3 = 1 | years4 = 2018 | clubs4 = [[NK Kranj|Zarica Kranj]] | caps4 = 9 | goals4 = 0 | years5 = 2019 | clubs5 = [[FC Wels|Wels]] | caps5 = 7 | goals5 = 0 | years6 = 2019–2020 | clubs6 = [[SV Grün-Weiß Micheldorf|Grün-Weiß Micheldorf]] | caps6 = 12 | goals6 = 1 | years7 = 2020–2021 | clubs7 = [[ASK Blaue Elf Wels|Blaue Elf Wels]] | caps7 = 12 | goals7 = 3 | years8 = 2021–2022 | clubs8 = [[UFC St. Peter/Au|St. Peter/Au]] | caps8 = 23 | goals8 = 1 | years9 = 2022–2023 | clubs9 = [[SC Schwanenstadt 08|Schwanenstadt 08]] | caps9 = 24 | goals9 = 4 | years10= 2023 | clubs10= [[SV Pichl 1963|SV Pichl]] | caps10= 9 | goals10= 2 | years11= 2024 | clubs11= [[Union SV Esternberg|Esternberg]] | caps11= | goals11= | years12= 2025– | clubs12= [[SV Waizenauer Taufkirchen|Waizenauer Taufkirchen]] | caps12= | goals12= |nationalyears1= 2010 |nationalteam1= Slovenija do 18 let |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 = 0 |nationalyears2= 2011–2012 |nationalteam2= Slovenija do 19 let |nationalcaps2 = 18 |nationalgoals2 = 3 |nationalyears3= 2011–2012 |nationalteam3= Slovenija do 20 let |nationalcaps3 = 5 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4= 2013 |nationalteam4= [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps4 = 2 |nationalgoals4 = 0 }} '''Marko Kovjenić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[2. februar]] [[1993]], [[Ljubljana]]. Kovjenić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/marko-kovjeni/177445/|title = Slovenia - M. Kovjenič - Profile with news, career statistics and history - Soccerway| language=en}}</ref> Od leta 2025 je član avstrijskega kluba [[SV Waizenauer Taufkirchen|Waizenauer Taufkirchen]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Kranj|Zarico Kranj]], slovaški [[FC ViOn Zlaté Moravce|ViOn Zlaté Moravce]] ter avstrijske [[FC Wels|Wels]], [[SV Grün-Weiß Micheldorf|Grün-Weiß Micheldorf]], [[ASK Blaue Elf Wels|Blaue Elf Wels]], [[SC Schwanenstadt 08|Schwanenstadt 08]], [[SC Schwanenstadt 08|Schwanenstadt 08]], [[SV Pichl 1963|SV Pichl]] in [[Union SV Esternberg|Esternberg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 50 tekem in dosegel dva gola. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kovjenić, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši FC ViOna Zlaté Moravce]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Welsa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Grün-Weiß Micheldorfa]] [[Kategorija:Nogometaši ASK Blaue Elf Welsa]] [[Kategorija:Nogometaši UFC St. Peter/Au]] [[Kategorija:Nogometaši SC Schwanenstadta 08]] [[Kategorija:Nogometaši SV Pichla]] [[Kategorija:Nogometaši Union SV Esternberga]] [[Kategorija:Nogometaši SV Waizenauerja Taufkirchen]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 11dh3buq21p8e6ni0xmm8em2w89qdcs 0 530779 6709078 6264420 2026-07-10T06:41:44Z Sporti 5955 pos. 6709078 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Alen Krajnc | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm<ref>{{navedi splet |title=Alen Krajnc |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/alen-krajnc/ |website=worldfootball.net |access-date=13 January 2022 |language=en}}</ref> | currentclub = | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2011 |youthclubs1 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | youthyears2 = 2011–2012 |youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | youthyears3 = 2012–2013 |youthclubs3 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2013–2015 |clubs1 = [[FC Koper|Koper]] |caps1 = 3 |goals1 = 0 | years2 = 2014 |clubs2 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) |caps2 = 6 |goals2 = 3 | years3 = 2016 |clubs3 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |caps3 = 8 |goals3 = 0 | years4 = 2016 |clubs4 = [[NK Zavrč|Zavrč]] |caps4 = 8 |goals4 = 2 | years5 = 2017–2021 |clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |caps5 = 97 |goals5 = 11 | years6 = 2021–2022 |clubs6 = [[NK Rogaška|Rogaška]] |caps6 = 14 |goals6 = 10 | years7 = 2022–2023 |clubs7 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps7 = 41 |goals7 = 6 | years8 = 2023–2024 | clubs8 = [[FK Velež Mostar|Velež Mostar]] | caps8 = 5 | goals8 = 1 | nationalyears1 = 2011 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2013 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 }} '''Alen Krajnc''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[1. julij]] [[1995]]. Krajnc je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/alen-krajnc/302544/|title=A. Krajnc|publisher=Soccerway|access-date=14 February 2017| language=en}}</ref> Nazadnje je bil član bosansko-hercegovskega kluba [[FK Velež Mostar|Velež Mostar]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Dekani|Jadran Dekani]], [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]], [[NK Zavrč|Zavrč]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Rogaško|Rogaško]] in [[ND Gorica|Gorico]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 131 tekem in dosegel 14 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Krajnc, Alen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši FK Veleža Mostar]] 0e0a5ramyq846hno9j306leosq07zps 0 530803 6708952 6264425 2026-07-09T16:40:37Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]]; +[[Kategorija:Nogometaši ND Bilj]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708952 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name =Jaka Kolenc | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Kras Repen|Kras Repen]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2013–2020 | caps1 = 132 | goals1 = 3 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years2 = 2013–2014 | caps2 = 19 | goals2 = 2 | clubs2 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) | years3 = 2014–2015 | caps3 = 17 | goals3 = 1 | clubs3 = → [[NK Tolmin|Tolmin]] (pos.) | years4 = 2020–2023 | caps4 = 94 | goals4 = 3 | clubs4 = [[Chrobry Głogów]] | years5 = 2023–2025 | caps5 = 27 | goals5 = 0 | clubs5 = [[Podbeskidzie Bielsko-Biała|Podbeskidzie]] | years6 = 2025 | caps6 = 7 | goals6 = 0 | clubs6 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | years7 = 2025 | caps7 = | goals7 = | clubs7 = [[ND Bilje|Bilje]] | years8 = 2026– | caps8 = | goals8 = | clubs8 = [[NK Kras Repen|Kras Repen]] | totalcaps = | totalgoals = }} '''Jaka Kolenc''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. februar]] [[1994]], [[Nova Gorica]]. Kolenc je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član italijanskega kluba [[NK Kras Repen|Kras Repen]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Brda|Brda]], [[NK Tolmin|Tolmin]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[ND Bilje|Bilje]] ter poljska [[Chrobry Głogów]] in [[Podbeskidzie Bielsko-Biała|Podbeskidzie]].<ref>{{navedi splet |last1=Mađerić |first1=Davor |title=Dolgoletni član Gorice odhaja v tujino |url=https://snportal.si/legionarji/dolgoletni-clan-gorice-odhaja-v-tujino/ |website=Slovenski nogometni portal |accessdate=12 August 2020 |date=12 August 2020}}</ref> Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 112 tekem in dosegel tri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kolenc, Jaka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tolmina]] [[Kategorija:Nogometaši Chrobry Głogówa]] [[Kategorija:Nogometaši Podbeskidzia Bielsko-Biała]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši ND Bilj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Novogoriški športniki]] q2pe4y1ykpxlwolna9owtg635s73s1u 0 530809 6708821 6264428 2026-07-09T12:29:57Z Sporti 5955 pos. 6708821 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tilen Klemenčič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2012–2014 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps1 = 54 | goals1 = 0 | years2 = 2014–2017 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 72 | goals2 = 3 | years3 = 2017–2024 | clubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps3 = 148 | goals3 = 9 | years4 = 2024–2026 | clubs4 = [[ND Primorje|Primorje]] | caps4 = 59 | goals4 = 0 | nationalyears1 = 2010 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalyears3 = 2013 | nationalyears4 = 2013 | nationalyears5 = 2019 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps1 = 2 | nationalcaps2 = 7 | nationalcaps3 = 9 | nationalcaps4 = 4 | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalgoals2 = 0 | nationalgoals3 = 0 | nationalgoals4 = 0 | nationalgoals5 = 0 }} '''Tilen Klemenčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. avgust]] [[1995]], [[Kranj]]. Klemenčič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]].<ref>{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/tilen-klemeni/242809/|title=T. Klemencic|publisher=Soccerway|accessdate=25 May 2016| language=en}}</ref> Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[ND Primorje|Primorje]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Celje|Celje]] in [[NK Domžale|Domžale]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 333 tekem in dosegel 12 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in 19 let ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Klemenčič, Tilen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši ND Primorja]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] jzoe8vzqng9pxaprm4p4q7g8rsvrh41 0 530911 6709194 6469020 2026-07-10T10:43:37Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709194 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jakob Novak | fullname = Jakob Novak | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm<ref>{{navedi splet |title=Jakob Novak |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/jakob-novak/ |website=worldfootball.net |access-date=25 August 2021 |language=en}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2017 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2015–2018 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 9 | goals1 = 0 | years2 = 2017–2018 | clubs2 = → [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] (pos.) | caps2 = 27 | goals2 = 3 | years3 = 2018–2021 | clubs3 = [[NK Celje|Celje]] | caps3 = 76 | goals3 = 2 | years4 = 2021–2022 | clubs4 = [[Boluspor]] | caps4 = 19 | goals4 = 1 | years5 = 2023–2024 | clubs5 = [[FC Atirau|Atirau]] | caps5 = 46 | goals5 = 3 | years6 = 2025 | clubs6 = [[ASC Oțelul Galați|Oțelul Galați]] | caps6 = 0 | goals6 = 0 | years7 = 2025 | clubs7 = → [[FC Zhenis|Jenis]] (pos.) | caps7 = 0 | goals7 = 0 | nationalyears1 = 2013 | nationalyears2 = 2013–2015 | nationalyears3 = 2014–2015 | nationalyears4 = 2015–2016 | nationalyears5 = 2015–2016 | nationalyears6 = 2019 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalteam4 = Slovenija do 18 let | nationalteam5 = Slovenija do 19 let | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 1 | nationalcaps2 = 3 | nationalcaps3 = 7 | nationalcaps4 = 13 | nationalcaps5 = 6 | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals1 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalgoals3 = 0 | nationalgoals4 = 0 | nationalgoals5 = 1 | nationalgoals6 = 0 }} '''Jakob Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[4. marec]] [[1998]]. Novak je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član turškega kluba [[ASC Oțelul Galați|Oțelul Galați]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] in [[NK Celje|Celje]], turški [[Boluspor]] ter kazahstanska [[FC Atirau|Atirau]] in [[FC Jenis|Jenis]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 112 tekem in dosegel pet golov. Z Olimpijo je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015/16]], s Celjem pa v sezoni 2019/20. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Novak, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Bolusporja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Atirauja]] [[Kategorija:Nogometaši ASC Oțelula Galați]] [[Kategorija:Nogometaši FC Jenisa]] 7fgufkef7ifrk4abyfoefszl9rtuedk 0 530934 6708944 6622905 2026-07-09T16:26:25Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SV Rohrbacha]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708944 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Kerin | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm<ref name="wf"/> | currentclub = [[SV Rohrbach]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]], [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = 2007–2015 | youthclubs1 = [[NK Krško|Krško]] | youthyears2 = 2015–2018 | youthclubs2 = [[Inter Milan|Internazionale]] | youthyears3 = 2017 | youthclubs3 = → [[NK Krško|Krško]] (pos.) | years1 = 2017 | clubs1 = → [[NK Krško|Krško]] (pos.) | caps1 = 2 | goals1 = 0 | years2 = 2018–2022 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 89 | goals2 = 11 | years3 = 2022–2024 | clubs3 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps3 = 37 | goals3 = 2 | years4 = 2024 | clubs4 = [[NK Dekani|Jadran Dekani]] | caps4 = 9 | goals4 = 2 | years5 = 2025 | clubs5 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps5 = 3 | goals5 = 0 | years6 = 2025–2026 | clubs6 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2026– | clubs7 = [[SV Rohrbach]] | caps7 = | goals7 = | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 17 | nationalgoals2 = 6 | nationalyears3 = 2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 4 | nationalgoals4 = 0 }} '''Luka Kerin''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. marec]] [[1999]], [[Brežice]].<ref name="wf">{{navedi splet |title=Luka Kerin |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/luka-kerin/ |website=worldfootball.net |access-date=6 February 2022 |language=en}}</ref> Kerin je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]] ali [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV Rohrbach]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Krško|Krško]], [[NK Celje|Celje]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Dekani|Jadran Dekani]], [[NŠ Mura|Muro]] in [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 130 tekem in dosegel 13 golov. S Celjem je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2019/20. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kerin, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rohrbacha]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] 36612rvn0nnbp1iqix7802p1tiz68ue 0 530956 6709093 6692065 2026-07-10T07:15:58Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709093 wikitext text/x-wiki {{infobox football biography | name = Miloš Kostić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | years1 = 1991–1995 | clubs1 = [[NK Svoboda Ljubljana|Svoboda]] | caps1 = 65 | goals1 = 0 | years2 = 1995 | clubs2 = [[NK Vevče|Vevče]] | caps2 = 17 | goals2 = 0 | years3 = 1995–1997 | clubs3 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps3 = 13 | goals3 = 0 | years4 = 1997–1999 | clubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | caps4 = 29 | goals4 = 0 | years5 = 2000 | clubs5 = [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | caps5 = 12 | goals5 = 0 | years6 = 2001 | clubs6 = [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2001–2003 | clubs7 = [[NK Grosuplje|Grosuplje]] | caps7 = 40 | goals7 = 2 | manageryears1 = 2008–2010 | managerclubs1 = Slovenija do 19 let | manageryears2 = 2011–2012 | managerclubs2 = Slovenija do 17 let | manageryears3 = 2013 | managerclubs3 = Slovenija do 19 let | manageryears4 = 2013–2014 | managerclubs4 = [[Crvena zvezda]] (pom.) | manageryears5 = 2014–2015 | managerclubs5 = [[Lierse S.K.|Lierse]] (pom.) | manageryears6 = 2015–2016 | managerclubs6 = [[NK Krka|Krka]] | manageryears7 = 2016 | managerclubs7 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar]] | manageryears8 = 2016–2017 | managerclubs8 = [[Acharnaikos F.C.|Acharnaikos]] | manageryears9 = 2017 | managerclubs9 = [[Iraklis F.C. (Solun)|Iraklis]] | manageryears10 = 2018 | managerclubs10 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] (ml.) | manageryears11 = 2018 | managerclubs11 = [[KF Luftëtari|Luftëtari]] | manageryears12 = 2019 | managerclubs12 = [[Trikala F.C.|Trikala]] | manageryears13 = 2020 | managerclubs13 = [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]] | manageryears14 = 2024–2025 | managerclubs14 = Tadžikistan do 20 let }} '''Miloš Kostić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[23. november]] [[1971]], [[Ljubljana]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.footballdatabase.eu/en/player/details/242499-milos-kostic|title=Miloš Kostić|access-date=25 December 2018|language=en|website=football database.eu}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.worldfootball.net/player_summary/milos-kostic/|title=Miloš Kostić career profile|access-date=25 December 2018|language=en|website=worldfootball.net}}</ref> Kostić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Celotno kariero je igral za slovenske klube [[NK Svoboda Ljubljana|Svobodo]], [[NK Vevče|Vevče]], [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpijo]], [[NK Ivančna Gorica|Livar]], [[NK Ljubljana|Ljubljano]] in [[NK Grosuplje|Grosuplje]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 124 tekem. Z Gorico je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 1995/96 in [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] leta 1996. Po končani karieri deluje kot trener, vodil je slovensko [[NK Krka|Krko]], bosansko-hercegovski [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar]], grške [[Acharnaikos F.C.|Acharnaikos]], [[Iraklis F.C. (Solun)|Iraklis]] in [[Trikala F.C.|Trikala]], albanski [[KF Luftëtari|Luftëtari]], belgijski [[Sint-Truidense V.V.|Sint-Truiden]] ter slovensko reprezentanco do 17 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kostić, Miloš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Svobode]] [[Kategorija:Nogometaši NK Vevč]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]] [[Kategorija:Nogometaši NK Grosuplja]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Krke]] [[Kategorija:Trenerji FK Željezničarja]] [[Kategorija:Trenerji Acharnaikosa F.C.]] [[Kategorija:Trenerji Iraklisa FC]] [[Kategorija:Trenerji Luftëtari Gjirokastërja]] [[Kategorija:Trenerji Trikale F.C.]] [[Kategorija:Trenerji K. Sint-Truidenseja]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] gxk37ku2170q6egqz09z9tk0erarpx6 0 530976 6709107 6264466 2026-07-10T07:32:00Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Avie Świdnik]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709107 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name=Egzon Kryeziu | image=<!-- WD --> | birth_date=<!-- WD --> | birth_place=<!-- WD --> | height=180 cm<ref name="triglav"/> | position=[[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Avia Świdnik]] | clubnumber = | youthyears1={{0|0000}}–2019 | youthclubs1=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1=2017−2020 | clubs1=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps1=65 | goals1=5 | years2=2020–2022 | clubs2=[[Lechia Gdańsk]] | caps2=17 | goals2=0 | years3=2020–2022 | clubs3=→ [[Lechia Gdańsk II and Lechia's Academy|Lechia Gdańsk II]] | caps3=9 | goals3=6 | years4 = 2022–2026 | clubs4 = [[GKS Górnik Łęczna|Górnik Łęczna]] | caps4 = 91 | goals4 = 9 | years5 = 2026– | clubs5 = [[Avia Świdnik]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1=2015−2016 | nationalteam1=Slovenija do 16 let | nationalcaps1=7 | nationalgoals1=0 | nationalyears2=2016−2017 | nationalteam2=Slovenija do 17 let | nationalcaps2=12 | nationalgoals2=0 | nationalyears3=2017−2018 | nationalteam3=Slovenija do 18 let | nationalcaps3=5 | nationalgoals3=0 | nationalyears4=2018−2019 | nationalteam4=Slovenija do 19 let | nationalcaps4=7 | nationalgoals4=0 | nationalyears5=2019−2020 | nationalteam5=[[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5=8 | nationalgoals5=0 }} '''Egzon Kryeziu''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. april]] [[2000]], [[Kranj]].<ref name="triglav">{{navedi splet |title=Kryeziu Egzon |url=https://www.nktriglav.si/igralci?kryeziu-egzon |website=nktriglav.si |accessdate=15 August 2019 |language=sl |archive-date=2019-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190717114345/https://www.nktriglav.si/igralci%3Fkryeziu-egzon |url-status=dead }}</ref> Kryeziu je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član poljskega kluba [[Avia Świdnik]]. Ped tem je igral za slovenski [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] ter poljska [[Lechia Gdańsk|Lechio Gdańsk]] in [[Górnik Łęczna]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 63 tekem in dosegel pet golov. S Triglavom je v sezoni 2016/17 postal prvak v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]]. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kryeziu, Egzon}} [[Kategorija:Albanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši Lechie Gdańsk]] [[Kategorija:Nogometaši Lechie Gdańsk II]] [[Kategorija:Nogometaši Górnika Łęczna]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Nogometaši Avie Świdnik]] 0xdzktidlxb5b74ltialwbfxgbyavse 0 531029 6709155 6560116 2026-07-10T09:42:17Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pp 6709155 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Aljoša Matko | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm<ref>{{navedi splet|url=https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=75879&id_mostva=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924202453/https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=75879&id_mostva=1|archive-date=24 September 2020|access-date=24 September 2020|publisher=NK Maribor|language=sl|title=Aljoša Matko – osebni karton}}</ref> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[Újpest FC|Újpest]] | clubnumber = 17 | youthyears1 = 2005–2013 | youthclubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | youthyears2 = 2013–2015 | youthclubs2 = [[NK Krka|Krka]] | youthyears3 = 2015–2019 | youthclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2019–2021 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 31 | goals1 = 7 | years2 = 2019–2020 | clubs2 = → [[NK Bravo|Bravo]] (pos.) | caps2 = 34 | goals2 = 15 | years3 = 2021–2022 | clubs3 = [[Hammarby Fotboll|Hammarby IF]] | caps3 = 13 | goals3 = 2 | years4 = 2022 | clubs4 = → [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] (pos.) | caps4 = 15 | goals4 = 1 | years5 = 2022–2025 | clubs5 = [[NK Celje|Celje]] | caps5 = 87 | goals5 = 39 | years6 = 2025– | clubs6 = [[Újpest FC|Újpest]] | caps6 = 18 | goals6 = 11 | nationalyears1 = 2015–2016 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 14 | nationalgoals1 = 5 | nationalyears2 = 2016–2017 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 12 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017–2018 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2018–2019 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 12 | nationalgoals4 = 7 | nationalyears5 = 2020–2022 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 18 | nationalgoals5 = 5 | nationalyears6 = 2025– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 2 | nationalgoals6 = 0 }} '''Aljoša Matko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[9. marec]] [[2000]], [[Novo mesto]].<ref name="nzsinterview">{{navedi splet |title=Enajstmetrovka: Aljoša Matko |url=https://www.nzs.si/novica/Enajstmetrovka:_Aljosa_Matko?id=50605&id_objekta=3 |publisher=[[Nogometna zveza Slovenije]] |access-date=24 September 2020 |date=15 May 2020 |archive-date=2020-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703104022/https://www.nzs.si/novica/Enajstmetrovka:_Aljosa_Matko?id=50605&id_objekta=3 |url-status=dead }}</ref> Matko je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član madžarskega kluba [[Újpest FC|Újpest]]in tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]] in [[NK Celje|Celje]] ter švedski [[Hammarby Fotboll|Hammarby IF]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 167 tekem in dosegel 62 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2018/19, s Celjem pa v sezoni 2023/24 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] v sezoni 2024/25. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Najboljši strelci Prve slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Matko, Aljoša}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši Hammarbyja IF]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Újpesta FC]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] 0gh5g2gk2w2dnzqb02qhl28u3ewdfab 0 531031 6709190 6503307 2026-07-10T10:37:32Z Sporti 5955 pos. 6709190 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Žan Medved | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 185 cm<ref>{{navedi splet |title=Žan Medved |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/zan-medved/ |website=worldfootball.net |access-date=16 March 2021 |language=en}}</ref> | currentclub = [[Nyíregyháza Spartacus FC|Nyíregyháza Spartacus]] | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | youthyears2 = 2014–2015 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = 2015–2017 | youthclubs3 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | youthyears4 = 2017–2018 | youthclubs4 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2016–2017 | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps1 = 1 | goals1 = 1 | years2 = 2017–2020 | clubs2 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps2 = 0 | goals2 = 0 | years3 = 2018–2019 | clubs3 = → [[NK Fužinar|Fužinar]] (pos.) | caps3 = 17 | goals3 = 10 | years4 = 2019 | clubs4 = → [[Vis Pesaro dal 1898|Vis Pesaro]] (pos.) | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = → [[NK Fužinar|Fužinar]] (pos.) | caps5 = 19 | goals5 = 14 | years6 = 2020– | clubs6 = [[ŠK Slovan Bratislava|Slovan Bratislava]] | caps6 = 31 | goals6 = 6 | years7 = 2020–2022 | clubs7 = → Slovan Bratislava B | caps7 = 11 | goals7 = 8 | years8 = 2021 | clubs8 = → [[Wisła Kraków]] (pos.) | caps8 = 13 | goals8 = 0 | years9 = 2021–2022 | clubs9 = → [[NK Celje|Celje]] (pos.) | caps9 = 21 | goals9 = 4 | years10= 2023 | clubs10= → [[MFK Skalica|Skalica]] (pos.) | caps10= 8 | goals10= 1 | years11= 2023–2025 | clubs11= [[FC Košice (2018)|FC Košice]] | caps11= 43 | goals11= 18 | years12 = 2025– | clubs12 = [[Nyíregyháza Spartacus FC|Nyíregyháza Spartacus]] | caps12 = 13 | goals12 = 0 | years13 = 2025–2026| clubs13 = → [[1. FC Slovácko|Slovácko]] (pos.) | caps13 = 7 | goals13 = 0 | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 15 | nationalgoals2 = 4 | nationalyears3 = 2020–2021 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 2 }} '''Žan Medved''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. junij]] [[1999]], [[Slovenj Gradec]].<ref>{{navedi splet |title=Žan Medved – Wisła Kraków |url=https://wisla.krakow.pl/team/view/zan-medved |publisher=[[Wisła Kraków]] |access-date=17 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210316235148/https://wisla.krakow.pl/team/view/zan-medved |archive-date=16 March 2021 |language=pl}}</ref> Medved je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član madžarskega kluba [[Nyíregyháza Spartacus FC|Nyíregyháza Spartacus]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Olimpija (2005)|Olimpijo]], [[NK Fužinar|Fužinar]] in [[NK Celje|Celje]], italijanski [[Vis Pesaro dal 1898|Vis Pesaro]], slovaške [[ŠK Slovan Bratislava|Slovan Bratislava]], [[MFK Skalica|Skalico]] in [[FC Košice (2018)|Košice]], poljsko [[Wisła Kraków|Wisło Kraków]] ter češko [[1. FC Slovácko|Slovácko]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 20 tekem in dosegel štiri gole. S Slovanom Bratislava je osvojil naslov slovaškega državnega prvaka v sezoni 2019/20 in slovaški pokal leta 2020. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Medved, Žan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši Vis Pesara dal 1898]] [[Kategorija:Nogometaši ŠK Slovana Bratislave]] [[Kategorija:Nogometaši Wisłe Kraków]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši MFK Skalice]] [[Kategorija:Nogometaši FC Košic (2018)]] [[Kategorija:Nogometaši Nyíregyháze Spartacus FC]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Slováckega]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] hdyzku1j4yfkytlhmp3gicpkifo3cq0 0 531048 6709153 6362915 2026-07-10T09:39:02Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709153 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name= Kristjan Matošević |image= <!-- WD --> |birth_date= <!-- WD --> |birth_place= <!-- WD --> |position= [[vratar (nogomet)|vratar]] |height= 192 cm |currentclub= [[U.S. Triestina Calcio 1918|Triestina]] |clubnumber = |youthclubs1= [[FC Koper|Koper]] |youthyears2= {{0|0000}}–2016 |youthclubs2= [[Calcio Catania|Catania]] |youthyears3= 2016 |youthclubs3= → [[S.S. Lazio|Lazio]] (pos.) |years1= 2015–2016 |clubs1= [[Calcio Catania|Catania]] |caps1= 0 |goals1= 0 |years2= 2016 |clubs2= → [[S.S. Lazio|Lazio]] (pos.) |caps2= 0 |goals2= 0 |years3= 2017 |clubs3= [[NK Domžale|Domžale]] |caps3= 1 |goals3= 0 |years4= 2018 |clubs4= [[NŠ Mura|Mura]] |caps4= 10 |goals4= 0 |years5= 2018 |clubs5= → [[NK Ankaran|Ankaran]] (pos.) |caps5= 14 |goals5= 0 |years6= 2019–2020 |clubs6= [[U.S. Triestina Calcio 1918|Triestina]] |caps6= 4 |goals6= 0 |years7= 2020–2023 |clubs7= [[Cosenza Calcio|Cosenza]] |caps7= 30 |goals7= 0 |years8 = 2023 |clubs8 = → [[U.S. Triestina Calcio 1918|Triestina]] (pos.) |caps8 = 16 |goals8 = 0 |years9 = 2023– |clubs9 = [[U.S. Triestina Calcio 1918|Triestina]] |caps9 = 34 |goals9 = 0 |years10 = 2024–2025 |clubs10 = → [[SS Juve Stabia|Juve Stabia]] (pos.) |caps10 = |goals10 = | nationalyears1 = 2013 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Kristjan Matošević''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. junij]] [[1997]], [[Koper]]. Matošević je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[U.S. Triestina Calcio 1918|Triestina]]. Ped tem je branil za italijanske [[Calcio Catania|Catanio]], [[S.S. Lazio|Lazio]], [[Cosenza Calcio|Cosenzo]] in [[SS Juve Stabia|Juve Stabio]] ter slovenske [[NK Domžale|Domžale]], [[NŠ Mura|Muro]] in [[NK Ankaran|Ankaran]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral eno tekmo, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 24 tekem. Leta 2013 je odigral dve tekmi za slovensko reprezentanco do 16 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Matošević, Kristjan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Nogometaši Catanie]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Triestine]] [[Kategorija:Nogometaši Cosenza Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Juve Stabie]] [[Kategorija:Koprski športniki]] djle1lyvz1p507s8ht6ux2eu2vtegkn 0 531051 6708951 6264482 2026-07-09T16:36:22Z Sporti 5955 pos. 6708951 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name= Dario Kolobarić |image= <!-- WD --> |birth_date= <!-- WD --> |birth_place= <!-- WD --> |position= [[napadalec (nogomet)|napadalec]] |height= 184 cm<ref name="worldfootball">{{navedi splet |title=Dario Kolobarić |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/dario-kolobaric/ |website=worldfootball.net |access-date=16 March 2021 |language=en}}</ref> |currentclub = |clubnumber = |youthyears1 = |youthclubs1= Idrija<ref>{{navedi splet |title=Naši najboljši {{!}} NK IDRIJA |url=https://www.nkidrija.si/reprezentanti/ |publisher=NK Idrija |access-date=16 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030215724/https://www.nkidrija.si/reprezentanti/ |archive-date=30 October 2020 }}</ref> |youthyears2 = 2014–2015 |youthclubs2= [[NK Bravo|Bravo]] |youthyears3 = 2015–2019 |youthclubs3= [[NK Domžale|Domžale]] |youthyears4 = 2016–2017 |youthclubs4= → [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] (pos.) |years1= 2019–2021 |clubs1= [[NK Domžale|Domžale]] |caps1= 41 |goals1= 14 |years2= 2020 |clubs2= → [[NK Dob|Dob]] (pos.) |caps2= 1 |goals2= 1 |years3= 2021–2022 |clubs3= [[FC Šahtjor Soligorsk|Šahtjor Soligorsk]] |caps3 = 5 |goals3 = 1 |years4 = 2022 |clubs4 = [[FC Koper|Koper]] |caps4 = 15 |goals4 = 0 |years5 = 2023 |clubs5 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps5 = 14 |goals5 = 5 |years6= 2023–2025 |clubs6= [[NK Domžale|Domžale]] |caps6= 27 |goals6= 1 |nationalyears1 = 2015–2016 |nationalteam1 = Slovenija do 16 let |nationalcaps1 = 8 |nationalgoals1 = 2 |nationalyears2 = 2016–2017 |nationalteam2 = Slovenija do 17 let |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2017–2018 |nationalteam3 = Slovenija do 18 let |nationalcaps3 = 2 |nationalgoals3 = 0 |nationalyears4 = 2018–2019 |nationalteam4 = Slovenija do 19 let |nationalcaps4 = 8 |nationalgoals4 = 2 |nationalyears5 = 2021–2022 |nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] |nationalcaps5 = 4 |nationalgoals5 = 0 }} '''Dario Kolobarić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. februar]] [[2000]], [[Teslić]], [[Bosna in Hercegovina]].<ref>{{navedi splet |title=9 Dario KOLOBARIĆ |url=https://www.nkdomzale.si/index.php/ekipa/clansko-mostvo/4170-25-dario-kolobaric |publisher=[[NK Domžale]] |access-date=16 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029104243/https://www.nkdomzale.si/index.php/ekipa/clansko-mostvo/4170-25-dario-kolobaric |archive-date=29 October 2020}}</ref> Kolobarić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[NK Domžale|Domžale]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Dob|Dob]], [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorico]] ter beloruski [[FC Šahtjor Soligorsk|Šahtjor Soligorsk]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 70 tekem in dosegel 19 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kolobarić, Dario}} [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši Šahtjorja Soligorsk]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] 54ca10fidx1xex0lwjtu5c0k1bg1ls0 0 531117 6709125 6264497 2026-07-10T08:08:18Z Sporti 5955 pos. 6709125 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nik Lorbek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = Pobrežje | youthyears2 = 2010–2015 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2014–2017 | clubs1 = [[NK Maribor B|Maribor B]] | caps1 = 70 | goals1 = 16 | years2 = 2017–2019 | clubs2 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps2 = 59 | goals2 = 5 | years3 = 2019–2021 | clubs3 = [[Royale Union Saint-Gilloise|Union SG]] | caps3 = 8 | goals3 = 0 | years4 = 2021–2022 | clubs4 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps4 = 32 | goals4 = 0 | years5 = 2023 | clubs5 = [[SV Schwanberg|Schwanberg]] | caps5 = 12 | goals5 = 1 | nationalyears1 = 2011–2012 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 8 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2012–2013 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 10 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2013–2014 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 18 | nationalgoals4 = 0 }} '''Nik Lorbek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. april]] [[1996]]. Lorbek je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref name="soccerway">{{navedi splet|url=https://int.soccerway.com/players/nik-lorbek/268936/|title = Slovenia – N. Lorbek – Profile with news, career statistics and history|publisher=Soccerway|access-date=27 August 2021| language=en}}</ref> V svoji karieri je igral za slovenska kluba [[NK Maribor B|Maribor B]] in [[NŠ Mura|Muro]]. belgijski [[Royale Union Saint-Gilloise|Union SG]] in avstrijski [[SV Schwanberg|Schwanberg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 64 tekem in dosegel tri gole. Z Muro je osvojil naslov prvaka [[Druga slovenska nogometna liga|druge slovenske lige]] v sezoni 2017/18, z Unionom SG pa naslov prvaka druge belgijske lige v sezoni 2020/21. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Lorbek, Nik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora B]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši R.U. Saint-Gilloisa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Schwanberga]] 5c8qk4ma2qbykk1zu7pww0hwwfa9vd3 0 531277 6708829 5888910 2026-07-09T12:35:39Z Sporti 5955 pos. 6708829 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dejan Kern | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[ATUS Ferlach]] | clubnumber = 23 | youthyears1 = {{0|0000}}–2008 | youthclubs1 = [[NK Britof|Britof]] | years1 = 2008 | clubs1 = [[NK Kamnik|Kamnik]] | caps1 = 9 | goals1 = 0 | years2 = 2009 | clubs2 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps2 = 2 | goals2 = 0 | years3 = 2009 | clubs3 = → [[NK Dekani|Dekani]] (pos.) | caps3 = 3 | goals3 = 0 | years4 = 2009 | clubs4 = [[NK Kranj|Kranj]] | caps4 = 13 | goals4 = 0 | years5 = 2010 | clubs5 = [[FC Koper|Koper]] | caps5 = 1 | goals5 = 0 | years6 = 2010 | clubs6 = → [[NK Dekani|Dekani]] (pos.) | caps6 = 11 | goals6 = 0 | years7 = 2010–2011 | clubs7 = [[NK Kranj|Kranj]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2011–2014 | clubs8 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps8 = 67 | goals8 = 4 | years9 = 2014–2026 | clubs9 = [[ATUS Ferlach]] | caps9 = 274 | goals9 = 26 }} '''Dejan Kern''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1989]]. Kern je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Nazadnje je bil član avstrijskega kluba [[ATUS Ferlach]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Kamnik|Kamnik]], [[NK Olimpija (2005)|Olimpijo]], [[NK Dekani|Dekane]], [[NK Kranj|Kranj]], [[FC Koper|Koper]] in [[NK Šenčur|Šenčur]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral eno tekmo, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 69 tekem in dosegel štiri gole. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kern, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kamnika]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši ATUS Ferlacha]] b5ghz9y9nct7t9vqqqr0ui3bw6hfosp 0 531323 6708824 6362603 2026-07-09T12:32:23Z Sporti 5955 pos. 6708824 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Cene Kitek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]], [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2015 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | youthyears2 = 2015–2018 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears3 = 2018–2019 | youthclubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | years1 = 2018–2020|clubs1=[[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]|caps1=14|goals1=0 | years2 = 2020 |clubs2=[[NK Dravograd|Dravograd]]|caps2=5|goals2=2 | years3 = 2021 |clubs3=[[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]]|caps3=4|goals3=0 | years4 = 2021–2022 |clubs4=[[NK Fužinar|Fužinar]]|caps4=20|goals4=1 | years5 = 2022–2023 |clubs5=[[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]]|caps5=5|goals5=0 | years6 = 2023–2024 |clubs6=[[NK Fužinar|Fužinar]]|caps6=10|goals6=4 | years7 = 2024 |clubs7=[[NK Rogaška|Rogaška]]|caps7=7|goals7=0 | years8 = 2024–2026 |clubs8=[[ND Gorica|Gorica]]|caps8=52|goals8=6 }} '''Cene Kitek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[9. april]] [[2000]], [[Slovenj Gradec]]. Kitek je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]] ali [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[ND Gorica|Gorica]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Dravograd|Dravograd]], [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]], [[NK Fužinar|Fužinar]] in [[NK Rogaška|Rogaško]] ter avstrijski [[TuS Bad Gleichenberg|Bad Gleichenberg]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 21 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 86 tekem in dosegel 11 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kitek, Cene}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši TuS Bad Gleichenberga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] bonipzfb0efpkjajsepl1i35bz17l8t 0 531352 6709108 6077376 2026-07-10T07:36:01Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709108 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Marko Krivičić | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Kras|Kras Repen]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs1 = [[FC Koper|Koper]] | youthyears2 = 2015-2016 | youthclubs2 =→ [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] (pos.) | years1 = 2014-2015|clubs1=[[FC Koper|Koper]]|caps1=17|goals1=0 | years2 = 2015–2016 |clubs2=→ [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] (pos.)|caps2=0|goals2=0 | years3 = 2016–2017 |clubs3=[[FC Koper|Koper]]|caps3=18|goals3=0 | years4 = 2017-2018|clubs4=[[NK Dekani|Dekani]]|caps4=21|goals4=5 | years5 = 2018–2022 |clubs5=[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|caps5=93|goals5=9 | years6 = 2022–2023 |clubs6=[[KF Erzeni|Erzeni]]|caps6=33|goals6=0 | years7 = 2023–2024 |clubs7=[[Flamurtari FC|Flamurtari]]|caps7=24|goals7=0 | years8 = 2025– |clubs8=[[NK Kras|Kras Repen]]|caps8=|goals8= | nationalyears1 = 2011-2012 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 14 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2012-2013 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2013 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2013-2014 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 9 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2015-2017 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 9 | nationalgoals5 = 0 }} '''Marko Krivičić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[1. februar]] [[1996]], [[Koper]]. Krivičić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član italijanskega kluba [[NK Kras|Kras Repen]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[NK Dekani|Dekane]] in [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežano]] ter italijansko [[Bologna F.C. 1909|Bologno]] ter albanska [[KF Erzeni|Erzeni]] in [[Flamurtari FC|Flamurtari]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 101 tekmo in dosegel osem golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 48 tekem in šest golov. S Koprom je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] in [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] leta 2015. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Krivičić, Marko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Bologne F.C. 1909]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši KF Erzenija]] [[Kategorija:Nogometaši Flamurtarija FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Koprski športniki]] 1zi4r3gzzcnq66swxl95m04gc2p7k3d 0 531358 6709202 6362936 2026-07-10T10:55:19Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši NK Drave]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]]; +[[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709202 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Tilen Mlakar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 176 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Krka|Krka]] | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2013-2017|clubs1=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]|caps1=56|goals1=4 | years2 = 2017 |clubs2=→ [[NK Kranj|Zarica Kranj]] (pos.)|caps2=10|goals2=5 | years3 = 2017–2020 |clubs3=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]|caps3=88|goals3=5 | years4 = 2020-2021|clubs4=[[FC Koper|Koper]]|caps4=5|goals4=0 | years5 = 2021 |clubs5=[[ŠKF Sereď|Sereď]]|caps5=8|goals5=0 | years6 = 2021-2023 |clubs6=[[ND Ilirija|Ilirija 1911]]|caps6=41|goals6=4 | years7 = 2023 |clubs7=[[ND Gorica|Gorica]]|caps7=9|goals7=0 | years8 = 2023–2024 |clubs8=[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]|caps8=|goals8= | years9 = 2024 |clubs9=[[ND Ilirija|Ilirija 1911]]|caps9=|goals9= | years10= 2024–2025 |clubs10=[[SC-ESV Parndorf 1919|Parndorf]]|caps10=|goals10= | years11= 2025 |clubs11=[[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]]|caps11=|goals11= | years12= 2025 |clubs12=[[NK Dekani|Dekani]]|caps12=|goals12= | years13= 2025– |clubs13=[[NK Krka|Krka]]|caps13=|goals13= }} '''Tilen Mlakar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. april]] [[1995]], [[Postojna]]. Mlakar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2025 je član slovenskega kluba [[NK Krka|Krke]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Kranj|Zarico Kranj]], [[FC Koper|Koper]], [[ND Ilirija|Ilirijo]], [[ND Gorica|Gorico]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Drava Ptuj|Dravo Ptuj]] in [[NK Dekani|Dekane]], slovaški [[ŠKF Sereď|Sereď]] in avstrijski [[SC-ESV Parndorf 1919|Parndorf]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 107 tekem in dosegel pet golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 103 tekme in 13 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mlakar, Tilen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kranja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši ŠKF Sereďa]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši SC-ESV Parndorfa 1919]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] dygd915fd2udhrynp1ocuasveggaryk 0 531428 6708828 6081396 2026-07-09T12:34:15Z Sporti 5955 pos. 6708828 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Rok Kidrič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 194 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 2009–2014 | youthclubs1 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2014–2015 | years2 = 2014 | years3 = 2015 | years4 = 2015–2016 | years5 = 2016–2017 | years6 = 2017–2018 | years7 = 2018–2019 | years8 = 2019–2020 | years9 = 2020 | years10 = 2020 | years11 = 2021–2022 | years12 = 2022–2025 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | clubs3 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | clubs4 = [[NK Drava Ptuj (2004)|Drava Ptuj]] | clubs5 = [[NK Dob|Dob]] | clubs6 = [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] | clubs7 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubs8 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs9 = [[Boluspor]] | clubs10 = [[NK Bravo|Bravo]] | clubs11 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | clubs12 = [[Puszcza Niepołomice]] | caps1 = 0 | caps2 = 23 | caps3 = 11 | caps4 = 20 | caps5 = 23 | caps6 = 10 | caps7 = 32 | caps8 = 21 | caps9 = 14 | caps10 = 19 | caps11 = 19 | caps12 = 38 | goals1 = 0 | goals2 = 5 | goals3 = 2 | goals4 = 6 | goals5 = 19 | goals6 = 2 | goals7 = 10 | goals8 = 3 | goals9 = 1 | goals10 = 2 | goals11 = 2 | goals12 = 9 }} '''Rok Kidrič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. april]] [[1995]], [[Celje]]. Kidrič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Nazadnje je bil član poljskega kluba [[Puszcza Niepołomice]], s katerim se je v sezoni 2022/23 uvrstil v Ekstraklaso. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]], [[ND Dravinja|Dravinjo]], [[NK Drava Ptuj (2004)|Dravo Ptuj]], [[NK Dob|Dob]], [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[NK Olimpija (2005)|Olimpijo]] in [[NK Bravo|Bravo]] ter turški [[Boluspor]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 101 tekmo in dosegel 20 golov, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 78 tekem in 32 golov. Z Olimpijo je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2019. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kidrič, Rok}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ankarana]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Bolusporja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši Puszcze Niepołomice]] [[Kategorija:Celjski športniki]] mqlw4s9hzyt5ebe9ha5y4ukotjf3ldv 0 531627 6709016 5890912 2026-07-09T19:25:16Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] 6709016 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] neovujoeskosxfhjbt9yvrucua8dbdx 0 548379 6709099 6454046 2026-07-10T07:25:32Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6709099 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Gal Kurež | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]], [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Svoboda Kisovec|Svoboda Kisovec]] | youthyears2 = | youthclubs2 = [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]] | youthyears3 = 2010–2011 | youthclubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears4 = 2011–2020 | youthclubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 2020–2022 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 32 | goals1 = 1 | years2 = 2022–2023 | clubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps2 = 12 | goals2 = 1 | years3 = 2023–2024 | clubs3 = [[GFK Tikveš|Tikveš]] | caps3 = 18 | goals3 = 1 | years4 = 2024 | clubs4 = [[NK Rogaška|Rogaška]] | caps4 = 16 | goals4 = 2 | years5 = 2024–2025 | clubs5 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps5 = 16 | goals5 = 0 | years6 = 2025–2026 | clubs6 = [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon Paralimni]] | caps6 = 21 | goals6 = 1 | nationalyears1 = 2019–2020 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2021 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 }} '''Gal Kurež''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. april]] [[2001]]. Kurež je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]] ali [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član ciprskega kluba [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon Paralimni]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Rogaška|Rogaško]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter makedonski [[GFK Tikveš|Tikveš]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 75 tekem in dosegel štiri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kurež, Gal}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši GFK Tikveša]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rogaške]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Enosis Neon Paralimnija]] 4asojszyukypjx8cm6l22r6wyvj0whb 0 548552 6708971 6700784 2026-07-09T17:15:01Z 97E 228462 dp, -zunanje povezave (družbeno omrežje) 6708971 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba|name=Daniel Siter|image=Daniel Siter.jpg|caption=Siter ob izdaji druge (dopolnjene, spremenjene in razširjene) izdaje znanstvene monografije "Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941-1945".|awards=Uradno priznanje Občine Rogaška Slatina|education=Doktor znanosti, Univerza Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2024.|employer=Univerza Alma Mater Europaea|nationality=Slovenska|notable_works=Znanstvena monografija: Rogaška Slatina pod kljukastim križem: zdravilišče med okupacijo 1941–1945. Doktorska disertacija: Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945.|occupation=Raziskovalec in asistent|website=https://almamater.si/daniel-siter-fs427}} '''Daniel Siter''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[raziskovalec]] in [[publicist]], * [[31. oktober]], [[1992]] Siter je strokovnjak za življenje [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]], zgodovino [[Nacizem|nacizma]], nacističnih ujetniških taborišč, [[Kulturbund|Kulturbunda]] ter okupacijskih meja, [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in nemške nacistične politike na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/51373|title=SICRIS (Daniel Siter)|date=29. 8. 2023|accessdate=29. 8. 2023|website=SICRIS: Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji|archive-date=2023-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829162648/https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/51373|url-status=dead}}</ref> Zaposlen je na mednarodni univerzi [[Alma Mater Europaea]] in Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov: v MRC Maribor predstavili nadaljnja odkritja v zvezi s trpljenjem v nekdanjem taborišču|date=12. 12. 2022|last=Ambrožič|first=Janja|accessdate=29. 8. 2023|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ruski-muzej-v-nekdanjem-nacisticnem-taboriscu-rekonstruira-zgodbe-sovjetskih-ujetnikov/650808|work=MMC RTV SLO}}</ref> == Izobrazba in raziskovalna kariera == Po gimnaziji v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] je leta 2015 diplomiral na študiju zgodovine in geografije na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-fs427|title=Sodelavci (Daniel Siter)|date=29. 8. 2023|accessdate=29. 8. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Da se grozodejstva ne bi nikoli ponovila|date=10. 2. 2022|last=Strmčnik|first=Tina|url=https://novitednik.svet24.si/druzba/25889-da-se-grozodejstva-ne-bi-nikoli-ponovila|newspaper=Novi tednik NT & RC|accessdate=29. 8. 2023|issue=6}}</ref> Leta 2019 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] magistriral z delom ''Rogaška Slatina v obdobju nemške okupacije (1941–1945),'' za katerega je bil predlagan za [[Univerzitetna Prešernova nagrada|univerzitetno Prešernovo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/oddaje/nedeljsko-srecanje-daniel-siter.html|title=Daniel Siter: Zgodovina ni slaba učiteljica, mi smo slabi učenci|date=31. 1. 2023|accessdate=29. 8. 2023|website=Štajerski val|at=02:44 - 03:00|type=Intervju|publisher=Radio Štajerski val d.o.o.}}</ref> Že v času magisterija je znanstvenoraziskovalno, terensko, izobraževalno in publicistično sodeloval pri štiriletnem raziskovalnem projektu [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|ARRS]] o okupacijskih oz. državnih mejah v okupirani Sloveniji<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Siter|first=Daniel|last2=Ašič|first2=Erika|date=Februar 2023|editor-last=Lašič|editor-first=Anja|title=Rogaška Slatina pod kljukastim križem: bogata znanstvena monografija Daniela Siterja|magazine=Audeamus: revija študentov AMEU - ECM|type=Intervju za revijo študentov AMEU - ECM|issue=4|page=15-16|cobiss=142440451}}</ref> in se udeležil mednarodne znanstvene konference mladih zgodovinarjev v [[Canterbury|Canterburyju]] (2016).<ref name=":0" /> Leta 2020 se je zaposlil kot mladi raziskovalec na Univerzi [[Alma Mater Europaea]] ''–'' Fakulteti za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis (ISH), kjer je kot asistent habilitiran za zgodovinopisje<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941-1945|last=Siter|first=Daniel|publisher=Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana|year=2023|isbn=978-961-6192-89-7|location=Ljubljana|cobiss=143986691|edition=2. (dopolnjena, spremenjena in razširjena) izdaja|page=415-416}}</ref> in je član programske skupine Raziskave kulturnih formacij (P6-0278).<ref>{{Navedi splet|url=https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17681|title=SICRIS (Raziskave kulturnih formacij)|date=29. 8. 2023|accessdate=29. 8. 2023|website=SICRIS: Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji}}</ref> Med letoma 2021 in 2022 je bil član bilateralnega projektnega sodelovanja med [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]].<ref>{{Navedi novice|title=Na Alma Mater Europaea o svobodi govora|date=31. 7. 2022|url=https://mbreport.si/novice/video-na-alma-mater-europaea-o-svobodi-govora/|accessdate=29. 8. 2023|newspaper=MBREPORT.SI}}</ref> V vlogi zunanjega sodelavca od leta 2022 sodeluje s projektom ruskega veleposlaništva »Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne« (MRC Maribor), kjer je vodja znanstvenoraziskovalne in publicistične dejavnosti o nacističnem ujetniškem taborišču v [[Maribor|Mariboru]] ([[Stalag XVIII-D|Stalag XVIII D]]), vodilni komandaturi in vsakdanjem življenju v taborišču.<ref>{{Navedi novice|title=Muzej sovjetskih vojnih ujetnikov še vedno zaprt za širšo javnost|date=11. 4. 2023|url=https://www.rtvslo.si/radio-maribor/muzej-sovjetskih-vojnih-ujetnikov-se-vedno-zaprt-za-sirso-javnost/664469?fbclid=IwAR0-Kyk0VmlUF4Q95ptkObz70TeqkRY7YfXA_P04hPEjIWn-C2TVtz2iuVg|work=MMC RTV SLO|accessdate=29. 8. 2023|issn=1581-372X|cobiss=148525571|last=Cokan|first=Lidija}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Nova razstava v Stalagu XVIII D v Melju|date=13. 12. 2022|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/nova-razstava-v-stalagu-xviii-d-v-melju-10322934|first=Jon|last=Knez|accessdate=29. 8. 2023|cobiss=149434115|issn=1855-8380|newspaper=Večer}}</ref> Ukvarja se s sodobno slovensko zgodovino 20. stoletja, primarno zlasti z obdobjem [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne na Slovenskem]], kjer proučuje vojaške, družbene, politične, gospodarske, kulturne in vsakdanje sfere dogajanja z njenimi daljnosežnimi posledicami ter predvojni in povojni čas.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=Nacisti v Rogaški Slatini so v vsej svoji blaznosti merili lobanje in nosove|date=5. 3. 2022|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/nacisti-v-rogaski-slatini-so-v-vsej-svoji-blaznosti-merili-lobanje-in-nosove/614620|last=Kosmač|first=Gorazd|accessdate=29. 8. 2023|issn=1581-372X|cobiss=101065475}}</ref> Pomemben del njegovega znanstvenega opusa izvira iz proučevanja sodobne slovenske krajevne zgodovine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941-1945|last=Siter|first=Daniel|publisher=Alma Mater Europaea - Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana|year=2021|isbn=978-961-6192-83-5|location=Ljubljana|page=460|cobiss=80553219}}</ref> V doktorski disertaciji je raziskoval in dokazal subverzivnost [[Kulturbund|Švabsko-nemške kulturne zveze]] ter politično in (para)vojaško vlogo njenih članov na Slovenskem v invazijskih pripravah [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Daniel-Siter-2|title=Daniel Siter|date=29. 8. 2023|accessdate=29. 8. 2023|website=ResearchGate}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/daniel-siter-postal-doktor-znanosti-n1510|title=Daniel Siter postal doktor znanosti|date=19. 12. 2024|accessdate=24. 12. 2024|website=Univerza Alma Mater Europaea}}</ref> Velja za poznavalca krajevnih karakteristik in specifik nemške okupacije obmejnega obsotelskega ozemlja.<ref name=":1" /> [[Slika:Daniel Siter v vlogi osrednjega govornika na komemoracijski prireditvi ob dnevu spomina na mrtve v Rogaški Slatini. Foto Jože Strniša, Rogaška Slatina, 28. 10. 2022.jpg|levo|sličica|Daniel Siter v vlogi osrednjega govornika na komemoracijski prireditvi ob dnevu spomina na mrtve v Rogaški Slatini.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zzb-nob.si/aktualno/iz-terena-komemoracija-ob-dnevu-spomina-na-mrtve-v-rogaski-slatini/|title=S TERENA – KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V ROGAŠKI SLATINI|date=3. 11. 2022|accessdate=1. 9. 2023|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://kozjansko.info/2022/10/v-spomin-na-mrtve-komemoracije-in-mase-ter-pozivi-k-zmanjsanju-uporabe-svec/|title=V spomin na mrtve komemoracije in maše ter pozivi k zmanjšanju porabe sveč|date=30. 10. 2022|accessdate=1. 9. 2023|website=Kozjansko.info: Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega|last=R.|first=B.}}</ref> ]] Dosedanje delo je podkrepil z raziskovanjem v številnih uglednih arhivskih, muzejskih in drugih institucijah doma in v tujini.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/daniel-siter-na-raziskovalnem-delu-v-arhivu-jugoslavije-n1284|title=Daniel Siter na raziskovalnem delu v Arhivu Jugoslavije|date=16. 11. 2023|accessdate=19. 11. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20231119221644/https://www.almamater.si/daniel-siter-na-raziskovalnem-delu-v-arhivu-jugoslavije-n1284|url-status=dead}}</ref> Njegov opus obsega več kot 140 bibliografskih enot.<ref>{{Navedi splet|title=Daniel Siter|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20260118_195753_a296843363.html|website=bib.cobiss.net|accessdate=2026-01-18}}</ref> Je avtor znanstvene monografije, znanstvenih člankov, odmevnih zgodovinskih razstav, strokovnih prispevkov, komentarjev in recenzij, vabljenih predavanj in referatov, intervjujev v pogovornih radijskih in televizijskih oddajah ter podkastih. Redno organizira in vodi znanstvene konference z uglednimi mednarodnimi udeležbami ter nastopa (v vlogi moderatorja in predavatelja) na konferencah, simpozijih in okroglih mizah (med drugim je predaval v [[Johannesburg|Johannesburgu]], [[Beograd|Beogradu]], [[Praga|Pragi]], [[Zagreb|Zagrebu]], Mariboru, Canterburyju in [[Metlika|Metliki]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/asist-daniel-siter-predaval-na-trilateralnem-mednarodnem-znanstvenem-seminarju-n784|title=Asist. Daniel Siter predaval na trilateralnem mednarodnem znanstvenem seminarju|date=24. 3. 2022|accessdate=30. 8. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829164149/https://www.almamater.si/asist-daniel-siter-predaval-na-trilateralnem-mednarodnem-znanstvenem-seminarju-n784|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /><ref>{{Navedi novice|title=“Najmanj, kar lahko storimo za žrtve vojne, je spomin na njih”|date=12. 12. 2023|url=https://maribor24.si/lokalno/najmanj-kar-lahko-storimo-za-zrtve-vojne-je-spomin-na-njih|accessdate=10. 1. 2024|newspaper=MARIBOR24}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=FOTO: V Melju so se spomnili nedolžnih vojnih žrtev med civilnim prebivalstvom|date=6. 10. 2022|url=https://maribor24.si/lokalno/foto-v-melju-so-se-spomnili-nedolznih-vojnih-zrtev-med-civilnim-prebivalstvom|last=Veršič|first=Damjan|newspaper=Maribor24.si|accessdate=29. 8. 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://almamater.si/raziskovalci-alma-mater-ish-pripravili-zanimiv-panel-n779|title=Raziskovalci Alma Mater ISH pripravili zanimiv panel|date=17. 3. 2022|accessdate=29. 8. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829162645/https://almamater.si/raziskovalci-alma-mater-ish-pripravili-zanimiv-panel-n779|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/daniel-siter-prekmurje-je-edino-slovensko-ozemlje-ki-ga-je-osvobodila-izkljucno-rdeca-armada-n1299|title=Daniel Siter: Prekmurje je edino slovensko ozemlje, ki ga je osvobodila izključno Rdeča armada|date=14. 12. 2023|accessdate=10. 1. 2024|website=Daniel Siter: Prekmurje je edino slovensko ozemlje, ki ga je osvobodila izključno Rdeča armada}}</ref> Je soavtor odmevne razstave "Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941–1945" (2018)<ref>{{Navedi splet|url=http://zgodovina.si/rogaska-slatina-kot-obmejno-mesto-tretjega-rajha-1941-1945/|title=Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha, 1941–1945|date=16. 4. 2018|accessdate=29. 8. 2023|website=Zgodovina.si|last=V.|first=M.}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Na razstavi “Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha” (foto)|date=23. 4. 2018|url=https://kozjansko.info/2018/04/na-razstavi-rogaska-slatina-kot-obmejno-mesto-tretjega-rajha-foto/|accessdate=29. 8. 2023|last=Čakš|first=Rok}}</ref> in samostojni avtor štirih izvirnih razstav o nacističnem taborišču za vojne ujetnike (Moskva, 2024; Maribor, 2022).<ref>{{Navedi splet|url=https://mrc-maribor.com/2022/12/12/otvoritev-razstave-iztrgati-pozabi/|title=Otvoritev razstave “Iztrgati pozabi”|date=12. 12. 2022|accessdate=29. 8. 2023|website=MRC Maribor|last=MRC Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|title=Daniel Siter avtor dveh razstav|date=11. 5. 2022|accessdate=29. 8. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230720062425/https://almamater.si/daniel-siter-avtor-dveh-razstav-n810|url-status=dead}}</ref> Nastopa kot osrednji govornik na slavnostnih zgodovinskih prireditvah, proslavah in spominskih slovesnostih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/asist-daniel-siter-z-govoroma-sodeloval-ob-dnevu-upora-proti-okupatorju-n806|title=Asist. Daniel Siter z govoroma sodeloval ob dnevu upora proti okupatorju|date=5. 5. 2022|accessdate=29. 8. 2023|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2023-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230829162648/https://www.almamater.si/asist-daniel-siter-z-govoroma-sodeloval-ob-dnevu-upora-proti-okupatorju-n806|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zzb-nob.si/aktualno/iz-terena-komemoracija-ob-dnevu-spomina-na-mrtve-v-rogaski-slatini/|title=S TERENA – KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V ROGAŠKI SLATINI|date=3. 11. 2022|accessdate=29. 8. 2023|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije}}</ref> V Žireh je delil uradni protokol z ministrico za kulturo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2024-10-28-ministrica-dr-asta-vrecko-slavnostna-govornica-v-zireh/|title=Ministrica dr. Asta Vrečko slavnostna govornica v Žireh|date=28. 10. 2024|accessdate=24. 12. 2024|website=Republika Slovenija GOV.SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ziri.si/vsebina/dan-spomina---osrednja-prireditev|title=Dan spomina - osrednja prireditev|date=16. 10. 2024|accessdate=24. 12. 2024|website=Občina Žiri}}</ref> V letu 2024 je gostoval na podkastu AIDEA, kjer je govoril o zgodovini prve polovice 20. stoletja s poudarkom na vzponu [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[Nacionalsocializem|nacizma]] na oblast ter [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref>{{Navedi splet|url=https://aidea.si/podkast/142|title=#142 — Vzpon Hitlerja, svetovne vojne in zgodovina 20. stoletja (Daniel Siter)|date=22. 5. 2024|accessdate=3. 6. 2024|website=AIDEA podkast|cobiss=194559491}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://almamater.si/o-vzponu-hitlerja-v-podcastu-aidea-n1398|title=O vzponu Hitlerja v podcastu AIDEA|date=24. 5. 2024|accessdate=3. 6. 2024|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2024-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20240528152210/https://almamater.si/o-vzponu-hitlerja-v-podcastu-aidea-n1398|url-status=dead}}</ref> V decembru 2024 je na Univerzi Alma Mater Europaea - Fakulteti ISH z odliko zagovarjal doktorsko tezo "Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945" in pridobil naziv doktor znanosti.<ref name=":6" /> == Odmevna dela in dosežki == Siter je v letu 2021 kot rezultat štiriletnega raziskovalnega dela v slovenskih in tujih arhivskih, muzejskih in drugih raziskovalnih institucijah izdal odmevno znanstveno monografijo ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945'', ki predstavlja prvo poglobljeno, sistematično, temeljito, vsebinsko zaokroženo in celostno zgodovinopisno študijo turbulentnega časa štiriletne nacistične okupacije in delovanja okupatorjeve oblasti v Rogaški Slatini v vojnih letih 1941–1945.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Rogaška Slatina pod kljukastim križem: enajstega aprila 1941 je nacistična svastika prvič zaplapolala z Zdraviliškega doma – današnjega Grand Hotela Rogaška|date=4. 12. 2021|accessdate=29. 8. 2023|newspaper=Večer (sobotna priloga)|cobiss=91827715|url=https://vecer.com/v-soboto/rogaska-slatina-pod-kljukastim-krizem-10260918|first=Daniel|last=Siter|issn=1580-2639|page=19}}</ref><ref name=":5" /><ref>{{Navedi novice|title=Ptuj: Simbolični poklon vsem žrtvam nacističnega nasilja|date=15. 5. 2022|url=https://tednik.svet24.si/kultura/28343-ptuj-simbolicni-poklon-vsem-zrtvam-nacisticnega-nasilja|last=Goznik|first=Majda|accessdate=30. 8. 2023|newspaper=Štajerski tednik}}</ref> V slovenskem zgodovinopisju predstavlja pionirsko delo ter najpomembnejšo in najobsežnejšo referenčno literaturo o nacistični zasedbi Rogaške Slatine ter tukajšnjem raznarodovalnem, ponemčevalnem, represivnem in genocidnem delovanju okupatorjeve oblasti. Znanstveno-metodološko ogrodje sestavlja izjemni nabor primarnih (doslej še neodkritih in javno neobjavljenih) zgodovinskih virov. Raziskava temelji na večletnem minucioznem arhivskem raziskovanju doma in v tujini ter drugih primarnih virih (šolskih kronikah, matičnih knjigah, mikrofilmih, časopisnem in drugem tisku, osebni dokumentaciji žrtev okupatorjevega nasilja in ostalih zasebnih zbirkah ter pridobljenih ustnih virih oz. spominskih pričevanj s pomočjo izvajanja intervjujev s takrat še živečimi pričami). Izvirni študiji je dodano terensko raziskovalno delo in uporaba [[LIDAR]] tehnologije.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.rogaska-slatina.si/si/obcina/o-obcini/literatura-o-rogaski-slatini/|title=Literatura o Rogaški Slatini|accessdate=10. 1. 2024|website=Občina Rogaška Slatina}}</ref> Zaradi velikega javnega zanimanja, povpraševanja, odmevnosti, medijske publicitete in poročanja, pozitivnih recenzij in splošnih naklonjenih odzivov javnosti je bila razprodana. Sledil je ponatis, v letu 2023 pa še druga (dopolnjena, spremenjena in razširjena) izdaja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/druga-edicija-siterjeve-rogaske-slatine-pod-kljukastim-krizem-n1042|title=Druga edicija Siterjeve Rogaške Slatine pod kljukastim križem|date=15. 3. 2023|accessdate=30. 8. 2023|website=Alma Mater Europaea – ECM|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830132557/https://www.almamater.si/druga-edicija-siterjeve-rogaske-slatine-pod-kljukastim-krizem-n1042|url-status=dead}}</ref> Slednja k bogatemu številu tematskih sklopov dodaja številne vizualne, vsebinske, oblikovne in grafične spremembe, novosti in izboljšave. Vizualna notranjost knjige je obogatena z več kot 180 enotami redkega slikovnega gradiva. Avtor z drugo izdajo bralcem še nazorneje razpira najmračnejše poglavje v večstoletni zgodovini zdraviliškega kraja. Monografija je bila predstavljena v najpomembnejših slovenskih institucijah.<ref name=":2" /> Kot avtor razstave "Shtalag XVIII D. 5000 shagov v bessmertiy" je v letu 2024 na posebno povabilo Muzeja zmage v sodelovanju in organizaciji z Mednarodnim raziskovalnim centrom druge svetovne vojne in Univerzo [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|Alma Mater Europaea]] v Muzeju zmage v [[Moskva|Moskvi]] otvoril in predstavljal svojo razstavo o uničevalnem delovanju nacističnega ujetniškega taborišča [[Stalag XVIII-D|Stalag XVIII D]] (Maribor).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.almamater.si/daniel-siter-v-prestiznem-muzeju-zmage-v-moskvi-n1375|title=Daniel Siter v prestižnem Muzeju zmage v Moskvi|date=11. 4. 2024|accessdate=20. 4. 2024|website=Alma Mater Europaea - ECM|archive-date=2024-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20240420100945/https://www.almamater.si/daniel-siter-v-prestiznem-muzeju-zmage-v-moskvi-n1375|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=5 000 шагов в бессмертие|date=11. 4. 2024|url=https://krtv.tv/2024/04/11/5-000-%D1%88%D0%B0%D0%B3%D0%BE%D0%B2-%D0%B2-%D0%B1%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%BC%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%B8%D0%B5/|accessdate=20. 4. 2024|agency=KPTB|archive-date=2024-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20240420100944/https://krtv.tv/2024/04/11/5-000-%D1%88%D0%B0%D0%B3%D0%BE%D0%B2-%D0%B2-%D0%B1%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%BC%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%B8%D0%B5/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Slovenski raziskovalec v prestižni Muzej zmage v Moskvi ponesel zgodovino mariborskega taborišča|date=23. 4. 2024|url=https://maribor24.si/lokalno/slovenski-raziskovalec-v-prestizni-muzej-zmage-v-moskvi-ponesel-zgodovino-mariborskega-taborisca/|newspaper=Maribor24.si|accessdate=23. 4. 2024}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=В Словении пройдет выставка об условиях содержания советских узников Шталага XVIII-D|date=23. 4. 2024|url=https://tass.ru/obschestvo/20630833|agency=TASS|accessdate=23. 4. 2024}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=V Moskvi razstava o mariborskem taborišču smrti|date=25. 5. 2024|url=https://www.dnevnik.si/1043050533?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR3WJKkrn7XoLhvXDZHOHvD9loqRIYiOl8yxoluNf415ueg4CIKUi7gjn4M_aem_AZ07xkTZpu_60f6zBI-SxDjbWqXEGoOppbW72wZwPfyoyERy3cwLBhWruPdmgxXvWnLPspQFn7PohNb7ZmkzrxtX|last=Grobelšek|first=Maja|accessdate=27. 5. 2024|newspaper=Dnevnik|archive-date=2024-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240527065445/https://www.dnevnik.si/1043050533?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTEAAR3WJKkrn7XoLhvXDZHOHvD9loqRIYiOl8yxoluNf415ueg4CIKUi7gjn4M_aem_AZ07xkTZpu_60f6zBI-SxDjbWqXEGoOppbW72wZwPfyoyERy3cwLBhWruPdmgxXvWnLPspQFn7PohNb7ZmkzrxtX|url-status=dead}}</ref> == Priznanja in nagrade == [[Slika:Osebna čestitka predsednika Boruta Pahorja.jpg|sličica|Osebna čestitka predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejemniku občinskega priznanja Danielu Siterju.<ref>{{Navedi splet|url=https://almamater.si/daniel-siter-prejemnik-obcinskega-priznanja-n847|title=Daniel Siter prejemnik občinskega priznanja|date=26. 7. 2022|accessdate=1. 9. 2023|website=Alma Mater Europaea – ECM|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830134258/https://almamater.si/daniel-siter-prejemnik-obcinskega-priznanja-n847|url-status=dead}}</ref>]] Za izvedbo kompleksne in dolgotrajne raziskave ter opravljeno večletno znanstvenoraziskovalno, izobraževalno, promocijsko in publicistično aktivnost (tematsko in prostorsko vezano na prostor domačega kraja) je za leto 2022 prejel uradno priznanje [[Občina Rogaška Slatina|Občine Rogaška Slatina]]. Priznanje in zasluge sta mu izročila župan Branko Kidrič in predsednik [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]]. S prejetim priznanjem je postal najmlajši prejemnik v zgodovini dodeljevanja občinskih priznanj.<ref>{{Navedi novice|title=Ljubezen in strast do zgodovine izvirata iz mojega otroštva: Daniel Siter, dobitnik priznanja občine Rogaška Slatina|date=12. 8. 2022|last=Strniša|first=Jože|newspaper=Rogaške novice|issn=1408-2179|cobiss=119485443|page=10-11}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Daniel Siter: Zgodovina ni slaba učiteljica, mi smo slabi učenci|date=31. 1. 2023|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/oddaje/nedeljsko-srecanje-daniel-siter.html|cobiss=142407939|accessdate=30. 8. 2023|work=Štajerski val}}</ref><ref name=":3" /> Nominiran je bil tudi za osebnost leta 2022 v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]].<ref name=":1" /> == Izbrana bibliografija == === Monografije in objavljena poglavja === # Siter, Daniel. ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945.'' 2., dopolnjena in spremenjena izdaja. Ljubljana: Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2023. XV, 413 str., ilustr. <nowiki>ISBN 978-961-6192-89-7</nowiki> {{COBISS|ID=143986691}} # Siter, Daniel. ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945.'' Ljubljana: Alma Mater Europaea – Fakulteta za humanistični študij, Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2021. XXII, 459 str., ilustr. <nowiki>ISBN 978-961-6192-83-5</nowiki> {{COBISS|ID=80553219}} # Siter, Daniel. ''"Vsakdanje življenje v Rogaški Slatini in bližnji okolici v času nemške okupacije (1941–1945) / Everyday Life in Rogaška Slatina and Nearby Area in the Period of German Occupation (1941–1945)"''. V: Hellmuth Kramberger, Anja (ur.), Perko, Verena (ur.). Maribor: AMEU – ECM, Alma Mater Press, 2022. Str. 128–147. <nowiki>ISBN 978-961-6966-92-4</nowiki>. https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/view/42/49/120-1 {{COBISS|ID=101028867}} === Znanstveni in strokovni članki === # Siter, Daniel. "Življenjske zgodbe slovenskih partizank: primerjalni oris / Life Stories of Slovenian Partisans: a Comparative Outline". ''Monitor ISH: revija za humanistične in družbene znanosti''. [Tiskana izd.]. 2022, 24, [št.] 2, str. 79–123. ISSN 1580-688X. https://www.ish.si/wp-content/uploads/2023/03/AMEU-ISH_Monitor_2-2022_WEB.pdf {{COBISS|ID=145508099}} # Siter, Daniel. "Švabsko-nemška kulturna zveza in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945 / The Swabian-German Cultural Association and the Role of its Members on Slovenian Soil between 1922 and 1945". ''Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino''. [Tiskana izd.]. 2022, letn. 70, št. 1, str. 141–160, ilustr. ISSN 0023-4923. https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/3998/4384 {{COBISS|ID=101059075}} # Siter, Daniel. "Raznarodovalna in ponemčevalna nacistična politika v okupirani Rogaški Slatini (1941–1945) / Denationalizing and Germanizing Nazi Policy in Occupied Rogaška Slatina (1941–1945)". ''Retrospektive: znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja''. [Tiskana izd.]. 2021, 4, [št.] 1, str. 113–153, ilustr. ISSN 2630-3426. http://retrospektive-journal.org/revija/retrospektive-letnik-iv-stevilka-1/clanek/raznarodovalna-in-ponemcevalna-nacisticna-politika-v-okupirani-rogaski-slatini-1941-1945/ {{COBISS|ID=76558339}} # Siter, Daniel, Peter Mikša. "Poveljniška šola SA-Gruppe Südmark v Rogaški Slatini: delovanje in vloga pri vojaškopolitičnem usposabljanju vodstvenega kadra Wehrmannschafta". ''Prispevki za novejšo zgodovino''. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 60, št. 1, str. 105–133, ilustr. ISSN 0353-0329. https://ojs.inz.si/pnz/article/view/809/1334 {{COBISS|ID=23449859}} # Siter, Daniel. "Reka Sotla kot okupacijska meja med nemškim rajhom in NDH: primer občine Rogaška Slatina". ''Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino''. [Tiskana izd.]. 2019, letn. 67, št. 1, str. 141–164, ilustr. ISSN 0023-4923. https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/370 {{COBISS|ID=69148258}} # Siter, Daniel. "Zadnji Hitlerjevi dnevi: minilo je 76 let od smrti Adolfa Hitlerja: analitični prikaz zadnjih dni v bunkerju". ''Večer v nedeljo''. 16. maj 2021, št. 372, str. 12-13, ilustr. ISSN 2350-5699. https://www.vecer.com/vecer-v-nedeljo/zadnji-hitlerjevi-dnevi-10242630 {{COBISS|ID=63499779}} === Razstave === # Siter, Daniel. ''Shtalag XVIII D. 5000 shagov v bessmertiy: razstava v podružnici Muzeja zmage v Krasnogorsku, Moskva april 2024'' {{COBISS|ID=193093379}} # Siter, Daniel. ''Iztrgati pozabi: Stalag XVIII-D (306): nacistično taborišče za vojne ujetnike v Mariboru: razstava v prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno Maribor, 12. 12. 2022'' {{COBISS|ID=135497731}} # Siter, Daniel. ''Nacistično taborišče Stalag XVIII-D (306) in njegovi poveljniki: razstava v prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno Maribor, 6. 5. 2022'' {{COBISS|ID=107177219}} # Siter, Daniel. ''Uničevalno delovanje Stalaga XVIII-D (306): razstava v prostorih Mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno Maribor, 6. 5. 2022'' {{COBISS|ID=107177987}} # Siter, Daniel (v soavtorstvu z drugimi avtorji). ''Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha 1941–1945'' {{COBISS|ID=69622882}} === Zunanje povezave === * https://almamater.si/daniel-siter-fs427 * https://www.researchgate.net/profile/Daniel-Siter-2 == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Siter, Daniel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 1bc7ccj6jpdn8fe4ivo792o7ooydlrf 0 548787 6708949 6574814 2026-07-09T16:33:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708949 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | image = The Courtyard of Chennakesava Temple - Belur.jpg | alt = | caption = Vhodna gopura in dvorišče templja Čenakešava | map_caption = | coordinates = {{coord|13.162930|75.860593|type:landmark_region:IN|display=inline,title}} | map_type = Indija | location = Karnataka, Indija | state = [[Karnataka]] | country = [[Indija]] | district = Hasan | locale = [[Belur, Karnataka|Belur]] | deity = [[Višnu|Čenakešava]] (Višnu) | important_festivals= | architecture = Hojsala arhitektur | year_completed = 12. stoletje | creator = Hojsala Višnuvardhana | website = {{url|http://rcmysore-portal.kar.nic.in/temples/srichennakeshavatemple/about.html|Sri Chennakeshava Temple}} }} '''Tempelj Čenakešava''', imenovan tudi '''tempelj Kešava''', '''Kesava''' ali '''Vidžajanarajana''' v Belurju, je [[hindujski tempelj]] iz 12. stoletja v okrožju Hasan v zvezni državi [[Karnataka]] v [[Indija|Indiji]]. Naročil ga je kralj Višnuvardhana leta 1117 n. št. na bregovih reke Jagači v Belurju, imenovanem tudi Velapura, zgodnji prestolnici imperija Hojsala. Tempelj so gradile tri generacije in je trajalo 103 leta.<ref name=unesco2014>Permanent Delegation of India to UNESCO (2014), [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5898/ Sacred Ensembles of the Hoysala], UNESCO</ref> Med vojnami je bil večkrat poškodovan in izropan, v svoji zgodovini večkrat obnovljen in popravljen. Od mesta Hasan je oddaljen 35 km, od [[Bangalore]]ja pa približno 220 km. Čenakešava (osvetljeno, 'čeden Kesava') je oblika hindujskega boga [[Višnu]]ja. Tempelj je posvečen Višnuju in je od ustanovitve aktiven hindujski tempelj. Spoštljivo je opisano v srednjeveških hindujskih besedilih in ostaja pomembno romarsko mesto v [[vaišnavizem|vaišnavizmu]].{{sfn|Gerard Foekema|1996|pp=47-49}} Tempelj je izjemen po svoji arhitekturi, skulpturah, [[relief (umetnost)|reliefih]], [[friz]]ih, pa tudi po [[ikonografija|ikonografiji]], napisih in zgodovini. Umetnine templja prikazujejo prizore posvetnega življenja v 12. stoletju, plesalce in glasbenike, pa tudi slikovito pripovedovanje hindujskih besedil, kot so ''[[Ramajana]]'', ''[[Mahabharata]]'' in ''Purane'', skozi številne frize.{{sfn|Kirsti Evans|1997|pp=9-10}}{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=2-9}} To je vaišnavski tempelj, ki spoštljivo vključuje številne teme iz [[šivaizem|šivaizma]] in [[šaktizem|šaktizma]], pa tudi podobe Džina iz [[džainizem|džainizma]] in [[Buda|Bude]] iz [[budizem|budizma]]. Tempelj Čenakešava je pričevanje o umetniških, kulturnih in teoloških perspektivah v južni Indiji v 12. stoletju in vladavini imperija Hojsala.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=2-9}}<ref>{{navedi knjigo|author=Winifred Holmes|editor=C.P. Snow|title=Discovery: Mysore's Medieval Sculpture|url=https://books.google.com/books?id=CgI-AAAAIAAJ&pg=PA85 |year=1938|publisher= Cambridge University Press|page=85}}</ref> Tempeljski kompleks v Belurju skupaj z bližnjimi hindujskimi in džainističnimi templji v Halebiduju je bil predlagan za uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine. == Lokacija == Tempelj Čenakešava stoji v Belur ''taluku'' v okrožju Hasan v indijski zvezni državi Karnataka. To je približno 35 kilometrov severozahodno od Hasana. Tempelj je približno 16 kilometrov oddaljen od templjev Halebidu. Belur nima bližnjega letališča in je približno 220 kilometrov zahodno od Bangaloreja (koda IATA: BLR), približno 3,5 ure vožnje in je dostopen po štiripasovni avtocesti NH75. Hasan je najbližje mesto v bližini Belurja, ki je z železniškim omrežjem povezano z večjimi mesti Karnatake.<ref name=Subramanian>{{navedi knjigo|author=V. K. Subramanian|title=Art Shrines of Ancient India|url=https://books.google.com/books?id=LcMhnC9sYS8C|year=2003|publisher=Abhinav Publications|isbn=978-81-7017-431-8|pages=75–77}}</ref> Tempelj Čenakešava je aktivni hindujski tempelj in glavno romarsko mesto Vaišnave. Stoji na bregovih reke Jagači (v zgodovinskih besedilih imenovane tudi reka Badari), pritoka reke Hemavati.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=1-2}} == Zgodovina == [[File:Madanika (Temple de Chennakeshava à Belur, Inde) (14484817881).jpg|thumb|Umetnine v templju Čenakešava]] Obdobje Hojsala v zgodovini [[Dekanski polotok|Južne Indije]] se je začelo okoli leta 1000 n. št. in se nadaljevalo do leta 1346. V tem obdobju so zgradili okrog 1500 templjev v 958 središčih. Belur se v starih napisih in srednjeveških besedilih imenuje ''Beluhur'', ''Velur'' ali ''Velapura''. To je bila zgodnja prestolnica kraljev Hojsala. Ti so mesto tako cenili, da se v kasnejših napisih omenja kot »zemeljska Vaikuntha« (Višnujevo bivališče) in »dakšina Varanasi« (južno sveto mesto Hindujcev). Eden od kraljev Hojasala je bil Višnuvardhana, ki je prišel na oblast leta 1110. Leta 1117 je naročil tempelj Čenakešava, posvečen Višnuju, tempelj, ki velja za enega od »petih temeljev« njegove zapuščine.<ref name="reason1">Foekema (1996), p. 47</ref><ref name="reason3">Kamath (2001), p. 124</ref> Po Dhakuju – poznavalcu indijske tempeljske arhitekture in tempeljske zgodovine, ta tempelj odraža naraščajoče bogastvo, politično moč, globoko duhovno predanost šri vaišnavizmu Ramanudžačarje in je njegov ''magnum opus''. Glavni tempelj se imenuje Vidžaja-Narajana, manjši tempelj ob njem, ki ga je zgradila njegova kraljica Santala Devi, pa se v napisih njegovega obdobja imenuje Čenakešava, vendar se ta dva templja zdaj imenujeta tempelj Čenakešava oziroma tempelj Čennigaraja.<ref name=dhaky>{{navedi knjigo| author1=Madhusudan A. Dhaky|author2=Michael Meister|title=Encyclopaedia of Indian Temple Architecture, Volume 1 Part 3 South India Text & Plates|url= https://books.google.com/books?id=a1VJAQAAIAAJ | year=1996|publisher= American Institute of Indian Studies|isbn= 978-81-86526-00-2|pages = 313–314 }}</ref> Glavni tempelj Čenakešava v Belurju je bil dokončan in posvečen leta 1117, čeprav se je kompleks še naprej širil več kot 100 let. Višnuvardhana je svojo prestolnico preselil v Dorasamudro (imenovano tudi Dvarasamudra, zdaj Halebidu), znano po templju Hojsalešvara, posvečenem Šivi. Njegova gradnja se je nadaljevala, dokler ni leta 1140 umrl. Njegovo zapuščino so nadaljevali njegovi potomci, ki so dokončali tempelj Hojsalešvara leta 1150 in druge templje približno 200 kilometrov stran, kot je tempelj Čenakešava, Somanathapura leta 1258. Družba Hojsala je zaposlovala številne znane arhitekte in obrtnike, ki so razvili novo arhitekturno tradicijo, ki jo umetnostni zgodovinar Adam Hardy imenuje tradicija ''Karnata Dravida''. Imperij Hojsala in njegovo prestolnico je v zgodnjem 14. stoletju napadel, oropal in uničil Malik Kafur, poveljnik vladarja [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]] Alaudina Khaldžija.<ref name="Dalal2002p195">{{navedi knjigo|author=Roshen Dalal|title=The Puffin History of India for Children, 3000 BC - AD 1947|url=https://books.google.com/books?id=U2gRUVIF2joC |year=2002|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-14-333544-3|page=195}}</ref> Belur in Halebidu sta leta 1326 postala tarča plenjenja in uničenja še ene vojske Delhijskega sultanata.<ref name="Rice2001p353">{{navedi knjigo|author=B. L. Rice|title=Gazetteer of Mysore|url=https://books.google.com/books?id=p0wSoEIub1YC&pg=PA353|year=2001|publisher=Asian Educational Services|isbn=978-81-206-0977-8|pages=353–354}}</ref> Ozemlje je prevzel i8mperij Vidžajanagara. Slog Hojsala, pravi James C. Harle, se je končal sredi 14. stoletja, ko je bil kralj Veera Balala III. ubit v vojni z muslimanskim sultanatom Madurai, sledil pa mu je njegov sin.<ref name="Harle1994p261">{{navedi knjigo|author=James C. Harle|title=The Art and Architecture of the Indian Subcontinent|url=https://archive.org/details/artarchitectureo00harl |url-access=registration|year=1994|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-06217-5|pages=[https://archive.org/details/artarchitectureo00harl/page/261 261]–267}}</ref> == Napisi == [[File:Belur inscription.jpg|thumb|Primer napisa v templju Belur v [[sanskrt]]u, napisanem v pisavi kadamba<ref name=rice1>[https://archive.org/stream/epigraphiacarnat05mysouoft#page/n175/mode/1up Epigraphia carnatica], B. Lewis Rice, Mysore Government Press, pages 98-129.</ref>]] Zgodovinarji so v tempeljskem kompleksu našli 118 napisov, ki so datirani med letom 1117 in 18. stoletje, ki prikazujejo zgodovino templja, donacije templju Čenakešava za njegovo vzdrževanje in popravila v poznejših obdobjih. *Napis, najden na vzhodni steni blizu severnega vhoda glavne [[mandapa|mandape]] (dvorane) templja navaja, da je Višnuvardhana naročil tempelj za boga Vidžajanarajano leta 1117.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=2-3}} Nekateri zgodovinarji so ta napis razlagali kot navedbo, da je bil tempelj Čenakešava dokončan leta 1117. *Tempelj Čennigaraya je bil zgrajen sočasno z glavnim templjem, sponzorirala ga je kraljica.{{sfn|M.H. Krishna|1966|pp=331-332}} *Narasimha I. iz dinastije Hojsala je dal donacije templju za njegovo vzdrževanje in delovanje. *Balala II. je leta 1175 dodal tempeljske stavbe za kuhinjo in skladišče žita v jugovzhodnem kotu ter rezervoar za vodo v severovzhodnem kotu templja.{{sfn|Krishna|1937|pp=3-4}} *Prvotni tempelj je bil brez mejnega zidu. Glavna mandapa je bila odprta tudi za bhakte, da so si lahko ogledali in cenili zapletene rezbarije v templju. Za varnost templja je bil okoli templja zgrajen visok zid, prehod iz lesa in opeke in vrata, ki jih je dodal Somaja Danajaka med vladavino Veera Balala III. (1292–1343), prav tako pa je bila odprta mandapa prekrita z zasloni iz perforiranega kamna. Novi zasloni so zatemnili notranjost templja, zaradi česar je bilo težko videti umetniško delo, vendar so omogočili dovolj svetlobe za ''daršano'' ''[[Garbhagriha|garbhagrihe]]''. *Tempelj je bil v napadu muslimanskega generala Salarja in njegove vojske, ki je delal za Mohameda bin Tughlaqa (1324–1351), napaden, poškodovan in njegov prehod požgan.<ref name=goktemple>[http://rcmysore-portal.kar.nic.in/temples/srichennakeshavatemple/about.html SRI CHENNAKESHAVA SWAMY TEMPLE], Hindu Religious Institutions & Charitable Endowments Department, Government of Karnataka</ref> *Tempelj je popravil imperij Vidžajanagara pod pokroviteljstvom Harihare II. (1377–1404). Leta 1381 so dodali štiri granitne stebre; leta 1387 je Malagarasa novemu stolpu nad svetiščem dodal pozlačeno ''[[kalaša|kalašo]]''; je leta 1397 dodal novo sedemnadstropno opečno [[gopura|gopuro]]'', ki je nadomestila uničen prehod. *Svetišče Andal, svetišče Saumjanayaki, ''dipa-stambha'' na vhodu, svetišči Rama in Narasimha so bili dodani v obdobju imperija Vidžajanagara. *Glavni tempelj je imel [[šikara|šikaro]] (stolp nadgradnje), ki pa zdaj manjka in je tempelj videti raven. Prvotni stolp, nakazujejo napisi, je bil narejen iz kombinacije lesa, opeke in malte. Večkrat je bil porušen in obnovljen. *Imperij Vidžajanagara je sponzoriral dodajanje manjših svetišč, posvečenih boginjam, in mandapi Naganajakana znotraj tempeljskega kompleksa. Ti so bili zgrajeni z zbiranjem vojnih ruševin drugih porušenih templjev na območju Belurja in njihovo ponovno uporabo. *Prostori templja so bili ponovno poškodovani po uničenju imperija Vidžajanagara s strani koalicije sultanatov. Prva popravila so bila izvedena leta 1709, leta 1717 in 1736 pa so sledile dozidave. Tempelj je leta 1774 popravil častnik Hyder Alija v obdobju, ko je bil Hyder Ali ''de facto'' vladar v imenu dinastije Vadijar. *V poznem 19. stoletju so podirajoči se stolp nad svetiščem odstranili, da bi rešili nižje nivoje in ga nikoli niso zamenjali. Leta 1935 so bili deli templja očiščeni in obnovljeni s financiranjem vlade Misore in donacijami dinastije Vadijar. Svetišče Čennigaraya je bilo obnovljeno, dodane so bile nove slike Ramanuje in Garude, skupaj s številnimi drugimi izboljšavami objektov in popravili kompleksa. Ta popravila so bila vpisana v kamen za zgodovinski zapis, tako kot prejšnji napisi.{{sfn|M.H. Krishna|1966|pp=332-333}} == Opis == [[File:12th century Belur Chenna Kesava temples layout ground plan, Karnataka India.jpg|thumb|left|Postavitev templjev in spomenikov Čenakešava]] Kompleks Čenakešava v Belurju je sestavljen iz 135 krat 120 m velikega dvorišča z več hindujskimi templji in manjšimi svetišči znotraj obzidanega kompleksa.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=3-4}}{{refn|group=note|James Harle states that the court dimensions are 380x425 sq ft.}} V kompleks se vstopi z vzhoda skozi [[gopura|Gopuram]], dodan med popravilom imperija Vidžajanagarja.<ref name="gopura">Kamath (2001), p. 183</ref> Templji in spomeniki, najdeni znotraj obzidanega kompleksa, so: * Tempelj Čenakešava, imenovan tudi tempelj Kesava, je glavni tempelj. Je sredi kompleksa, obrnjen proti vzhodu, pred gopuro. Vključno s pozneje dodanimi izboljšavami meri 54 krat 47 m. Tempelj stoji na široki ploščadi terasi (''džagati''), visoki približno 3 metre. Tempelj je posvečen Višnuju v obliki Kesave. * Južno od templja Kesava je tempelj Kape Čenigaraja, ki meri 38 krat 32 m. V notranjosti ima dve svetišči, eno je posvečeno Venugopali in drugo Čenigaraji (lokalno priljubljeno ime Čenakešava, Višnu). Tempelj se imenuje Kape Čenigaraja, ker je bila po lokalni legendi v bližini njegovega popka nekoč najdena ''Kape'' (žaba). Ta manjši tempelj je zgradila kraljica hkrati z glavnim templjem in verjamejo, da je podobna manjša različica.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=13-14}} * Kamnita plošča s parom, ki stoji drug poleg drugega v ''[[namaste]]'' drži (spoštljivo pozdravljanje) pod [[baldahin]]om. Spomenik je poškodovan.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=15-16}} Tempelj Čenakešava vključuje številna manjša svetišča in spomenike. {{multiple image | header = Templji in spomeniki kompleksa Čenakešava | image1 = View of the Gopuram from inside the courtyard of the Chennakesava Temple - Belur.jpg | caption1 = vzhodna gopura | image2 = BelurChennakeshavaTempel.jpg| caption2 = Tempelj Kesava | image3 = Belur_Panorama.JPG | caption3 = Pogled iz sredine proti jugozahodu | image4 = Chennakeshava_temple_Belur_294.jpg | caption4 = Templji na zahodnem koncu | image5 = The_Ranganayaki_temple,_a_minor_shrine_in_the_Chennakeshava_temple_complex,_Belur.jpg | caption5 = Andalski tempelj | image6 = Temple_tank_(kalyani)_at_the_Chennakeshava_temple_in_Belur.jpg | caption6 = Rezervoar za vodo znotraj kompleksa }} Zahodno od templja Kesava je '''tempelj Viranarajana''', ki meri 21 x 17 m. To je majhen, a popoln tempelj z ''navarango'' (9-kvadratno dvorano) in ''garbhagriho'' (svetišče) z 59 velikimi reliefi na zunanjih stenah. Ti reliefi so posvečeni Višnuju, Šivi, [[Brahma|Brahmi]], Bhairavi (jezni Šiva), [[Lakšmi]], Parvati, Sarasvati in drugim. Nekatere plošče prikazujejo zgodbo o Bhimi iz ''Mahabharate''. Tempelj je datiran v 12. stoletje. Jugozahodno od templja Kesava je majhen '''tempelj''', posvečen '''Somjanajaki''' (oblika boginje Lakšmi), prav tako iz 12. stoletja. Kasneje so tempelj razširili in izboljšali. Ta tempelj je opazen, ker lokalno izročilo pravi, da je njegov stolp miniaturna različica velikega stolpa, ki se je nekoč dvigoval nad glavnim templjem Kesava. '''Tempelj Andal''', imenovan tudi svetišče Ranganajaki, je severozahodno od templja Kesava. Njena zunanja stena je okrašena z umetninami, kot so sloni in narava. Prikazuje tudi 31 velikih podob božanstev iz tradicij hinduizma vaišnavizma, šavizma in šaktizma. Ima tudi zapleteno izrezljane Venugopala, Mohini in Lakšmi ter frize, ki prikazujejo legende v ''Puranah''. Kompleks ima več manjših svetišč. Vzhodno od templja Kape-Čenigaraja so svetišča za Narasimho, Ramo, Džijarja in Alvardže iz gibanja Bhakti. Vzhodno od templja Andal so svetišča za Krišno in vaišnavske učenjake Desikarja, Bhašjakaro in Ramanudžo iz slave Višištadvaita Vedanta. Na dnu svetišč za Alvars so frizi, ki prikazujejo zgodbe iz Ramayane. Nekatera od teh svetišč so bila dodana pozneje, ker je le malo teh učenjakov, kot je Desikar, živelo po 12. stoletju.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=17-18}} V tempeljskem kompleksu najdemo dva glavna ''sthambha'' (stebra). Steber, obrnjen proti glavnemu templju, Garuda (orel) ''sthambha'', je bil postavljen v obdobju Vidžajanagar, medtem ko je steber na desni, ''Deepa sthambha'' (steber s svetilko) iz obdobja Hojsala. V bližini templja Viranarajana je mandapa, kjer so bila tradicionalno shranjena letna procesijska ''ratha'' in tempeljska vozila. Imenuje se ''vahana mandapa''. Kompleks ima tudi ''kaljana-mandapa'' v jugovzhodnem kotu za obrede. Dodana je bila v 17. stoletju. V severozahodnem vogalu kompleksa je kašča za shranjevanje zalog hrane. V kompleksu so manjša severna vrata, blizu katerih je ''pakasale'' ali skupna kuhinja, zgrajena v 13. stoletju. Stopničasti rezervoar za vodo, ki se na napisih imenuje ''kaljani'' ali ''Vasudeva-sarovara'', najdemo v severovzhodnem kotu z dvema kamnitima slonoma na boku. Kompleks ima veliko drugih manjših spomenikov in značilnosti, kot je ''ane-bagilu'' ali 'slonova vrata' južno od gopure in spomenik preteklega uničenja v obliki stebrov in kipov v severozahodnem delu kompleksa.{{sfn|Narasimhacharya|1987|p=3}} === Glavni tempelj: Kesava === [[File:Belur Main Temple 3.jpg|thumb]] Tempelj je zasnova ''ekakuta [[vimana]]'' (enojno svetišče) velikosti 10,5 m x 10,5 m. Združuje elemente severnoindijske arhitekture Nagara in južnoindijske Karnata.{{sfn|Kirsti Evans|1997|pp=9-10}} Tempelj stoji na odprti in široki ploščadi, ki je zasnovana kot krožna pot okoli svetišča. Tempelj in ploščad sta bila brez zidov in je obdajala odprto mandapo, ki je sledila obrisu templja. Obiskovalec bi lahko s ploščadi videl okrašene stebre odprte mandape.<ref name="mag">Foekema (1996), p. 48</ref> Kasneje so dodali zidove in kamnite zaslone, kar je ustvarilo zaprt predprostor in mandapo, ki je zagotavljala varnost, a ustvarila preveč teme, da bi cenili umetniško delo v notranjosti. Preddverje povezuje krožno ploščad z mandapo (dvorano). Na zunanji in notranji strani templja je zapleteno in bogato umetniško delo. Tempelj ima preprost tloris Hojsala in ima eno svetišče. Gradbeni material, uporabljen v templju Čenakešava, je kloritni [[skrilavec]], bolj znan kot [[steatit]]. Pri izkopavanju je mehak in umetnikom omogoča lažje izrezovanje detajlov. Sčasoma se material strdi.<ref name="schist">Kamath (2001), p. 136</ref><ref name="schist1">Quote:"The Western Chalukya carvings were done on green schist ([[soapstone]]). This technique was adopted by the Hoysalas too" {{navedi splet|title=Architecture of the Indian subcontinent, 20 September 1996|url=http://www.indoarch.org/|author=Takeo Kamiya|publisher=Gerard da Cunha-Architecture Autonomous, Bardez, Goa, India|access-date=2006-11-12|archive-date=2015-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150502190211/http://www.indoarch.org/|url-status=dead}}</ref> Ta tempelj je po besedah umetnostnega kritika in zgodovinarja Settarja postavil zahodno čalukjanski umetnik in njihovo tradicijo, ki se je prvotno razvila v Aiholeju, Badamiju in Patadakalu. Je enostavnejši od poznejših templjev Hojsala (vključno s templjem Hojsalešvara v Halebiduju in templjem Kešava v Somanathapuri). [[File:Chennakeshava temple Belur 188.jpg|thumb|left|upright=0.85|Pasovi rezbarij na eni strani krožne ploščadi]] ==== Ploščad ==== [[File:Chennakesava Temple- carvings on outer wall.jpg|thumb|Nebeško božanstvo z izklesanimi mitskimi živalmi na vhodu]] Tempelj je zgrajen na ''džagati'' (dobesedno 'svetovno'), simbolični posvetni ploščadi s širokim prostorom za hojo za obhod (''pradakšina-patha''). Ena stopnica vodi do ''džagatija'' in druga stopnica v mandapo. ''Džagati'' daje bhaktiju priložnost, da naredi ''pradakšino'' okoli templja, preden vstopi vanj. Džagati skrbno sledi zamaknjeni kvadratni zasnovi mandape in zvezdasti obliki svetišča. ==== Zunanje stene ==== Obiskovalec vidi številna umetniška dela med obhodom templja po ploščadi ''džagati'' v vodoravnih pasovih. Spodnji trak so sloni z različnimi izrazi, kot simbolični nosilci celotne strukture. Nad njo je prazna plast, ki ji sledi korni del s periodičnim levjim obrazom. Nad njim je še en trak zvitka in nato venčni trak, razen na zadnji strani templja, kjer je upodobljena vrsta jezdecev v različnih položajih za jezdenje. Peti izrezljani trak je sestavljen iz majhnih figuric, večinoma žensk z različnimi izrazi, obrnjenimi proti gledalcu, občasno pa trak vključuje ''jakše'', ki so obrnjeni proti notranjosti templja. Ta sloj ima tudi številne plesalce in glasbenike ter profesionalce s svojim orodjem. Zgornji pas ima pilastre, med katerimi so izrezljane posvetne figure, večinoma ženske in pari. Pas narave in plazilcev ovija tempelj nad pasom pilastra s prizori epa ''Ramajana'', vključenimi v ta pas. Nad to plastjo so prizori iz običajnega življenja, ki prikazujejo [[Kama (hinduizem)|kamo]], [[arta|arto]] in [[darma|darmo]]. Sem so vključeni pari v dvorjenju, erotiki in spolnih prizorih, sledijo pari z otroki, gospodarske in praznične dejavnosti. Proti severni zunanji steni so upodobljeni frizi s prizori iz ''Mahabharate''. [[File:Chennakeshava temple Belur 265.jpg|thumb|Dva sloga svetlobnih zaslonov, uporabljenih v templju Kesava: geometrijska umetnina (levo) in umetnine puranskih zgodb]] Nad temi pasovi je kasnejša konstrukcija, ki je dodala 10 perforiranih kamnitih oken in zaslonov na severno stran in 10 na južno stran templja. Kasnejši umetniki so vgravirali prizore iz ''Purane'' v deset od teh poznejših dodatkov, ostalih deset pa ima geometrijske cvetlične motive. Perforirani zasloni z znaki prikazujejo: *Dvorni prizor Hojsala s kraljem, kraljico, častniki, spremljevalci in dvema gurujema s svojimi učenci *Kesava s [[Hanuman]]om in [[Garuda|Garudo]], *škrat Vamana, legenda o Baliju in Trivikrami, *legenda Krišna Kalijamardana, Šiva na Nandi z [[Ganeša|Ganešo]] in Kartikejo, *legenda o Prahladi, Hiranjakašipuju in Narasimhi (znana po simbolih ''Urdhava pundra'' v slogu ''Thenkalai namam'' na Prahladovem čelu), *Joga-Narasimha s Hanumanom in Garudo, *legenda Samudra manthan, *legenda o Krišni, ki je ubil Kamso, *Ranganatha, ki leži na Seši, *Hanuman in Garuda, ki se borita zaradi legende Šiva lingam. [[File:Chennakesava temple belur karnataka by Goutam Dutta IMG 9133 2.jpg|thumb|Kipi na kapitelu podpirajo napušč templja. 38 od prvotnih 40 jih je preživelo v Belurju]] Nad perforiranimi zasloni so na [[kapitel]]ih nosilnih stebrov figure ''madanakai'' (Salabhandžika - ženska figura). Prvotno je bilo 40 ''madanakaijev'', od katerih jih je 38 preživelo v poškodovani ali dobri obliki. Dve od teh sta [[Durga]], tri lovke (z lokom), druge so plesalke v ''Natja Šastra abhinaja mudri'' (igralska drža), glasbeniki, ženske, ki se oblačijo ali ličijo, ženska s papigo, moški, ki ustvarjajo glasbo. Večina teh ''madanakai'' figur je tudi vklesanih v miniature v šestem pasu zunanje stene okoli ''pradakšina pathe''. Stena ima tudi 80 velikih reliefov okoli templja. Od teh je 32 Višnujevih, 9 njegovih avatarjev (Narasimha, Varaha, Vamana, Ranganatha, Balarama); 4 Šive v različnih oblikah, vključno z Natarajo (z ali brez Parvati); 2 Bhairava (Šiva); 2 Harihara (pol Šiva, pol Višnu); 4 [[Surja]] (sončni bog); 5 Durga in Mahišasuramardini; 1 iz Kame in Ratija; 1 Ganeša, Brahma, Sarasvati, Garuda in Čandra. Drugi veliki reliefi so Ardžuna, ki strelja s puščico, da bi zmagal Draupadi; Ravana dviguje Kailašo; Dakša, Bali in Sukračarja.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=6-7}} Nekateri kipi predstavljajo izjemne podrobnosti. Na primer, ena figura ''madanakai'' je prikazana s krošnjo sadnega drevja, kjer je prikazana majhna muha, ki sedi na sadežu, v bližini pa se kuščar pripravlja, da skoči na muho. V drugem je prikazan orel, ki napada ''sarabho'', ta pa leva, ta pa plane na slona, ta pa zgrabi kačo, ta pa v dejanju požiranja podgane – prizor ki vključuje premišljujočega modreca. V teh slikah je prikazano posvetno življenje, na primer umetnik, ki riše, ali glasbeniki, izgubljeni v svoji glasbi. Pomembna podoba je upodobitev ''Rudra-vine'' iz 12. stoletja in plesna drža Lasja. Vključena je tudi podoba Džine džainizma.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=8-9}} [[File:Chennakesava Temple - Stone grill in design.jpg|thumb|''Kamniti žar'' v zasnovi]] Zunanja stena na strani vzhodnega vhoda v notranjost templja prikazuje Bhairavo in Durgo. Zunanja stena na strani južnega vhoda v tempelj prikazuje Tandavesvaro in Brahmanija. Zunanji strani pri severnem vhodu v tempelj prikazujeta Višnuja in Mahišasuramardinija.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=9-10}} ==== Notranjost ==== Tempelj Čenakešava ima tri vhode in njihova vrata imajo na obeh straneh okrašene skulpture, imenovane ''dvarapalaka'' (vratarji). Osrednja dvorana (''navaranga'') je bila prvotno odprta z vseh strani, razen z zahodne, kjer je svetišče, kasneje pa so vse strani zaprli s preluknjanimi zasloni. To je znatno zmanjšalo količino svetlobe in zapleteno umetniško delo je težko oceniti brez sekundarne svetlobe. Umetniško delo se začne ob vstopu v tri vhode v dvorano. Vsak vodi do dvignjenih verand na obeh straneh. Dvorana ima izrezljane stebre z velikim kupolastim stropom v sredini. Mandapa ima 60 predelkov. Navaranga v templju Kesava v Belurju je največji od vseh templjev Hojsala, po besedah Jamesa Harleja ima obliko ''trirata'' v obliki diamanta. [[File:Lathe turned pillars at Chennakeshava temple in Belur.jpg|thumb|left|Okrašeni stebri, struženi, v mandapi]] ==== Stebri in strop ==== [[File:Chennakesava Temple - Sunrise in Sanctum Sanctorum, Beluru India.jpg|thumb|''Sanctum Sanctorum'' s kamnitimi žari in stebri]] Dvorana ''navaranga'' ima oseminštirideset stebrov. Vsi razen osrednjih štirih so izrezljani na edinstven način. Osrednji štirje so poznejši dodatki, dodani leta 1381 v obdobju imperija Vidžajanagara, da bi podprli notranjo strukturo poškodovanega templja.{{sfn|Narasimhacharya|1987|pp=10-11}} Stebri so treh velikosti. Posebej opazna sta dva stebra. Eden je tako imenovani steber Narasimha, ki je od zgoraj navzdol vklesan z miniaturnimi figurami, kot je majhen bik (''kadale basava''). Lokalna legenda pravi, da se je ta steber nekoč lahko vrtel zaradi tega, kako je bil podprt, vendar ga ni več mogoče vrteti. Drugi steber je Mohinijev steber. Razen ženskega avatarja Višnuja ima steber osem pasov izrezljanih, vključno s tistimi Brahme, Višnuja, Šive, nato deset avatarjev Višnuja, božanstev osmih smeri, mitskih živali s telesom leva, a obrazom drugih divjih živali. Štirje osrednji stebri so znani po tem, da so bili ročno izrezljani, drugi pa struženi na stružnici.<ref name="lathe">Quote:"This is a common feature of Western Chalukya-Hoysala temples", Kamath (2001), p. 117</ref> [[File:Mohini inside Belur Temple.jpg|thumb|right|Tempelj je znan po upodabljanju Mohini, ženskega avatarja Višnuja]] V središču dvorane je velik odprt kvadrat, nad katerim je kupolast strop s premerom približno 3 m in globino 1,8 m. Na vrhu je [[lotos]]ov popek z izrezljanimi Brahmo, Višnujem in Šivo. Na dnu kupole je vrsta frizov z zgodbo ''Ramajane''. Na kapitelih štirih stebrov so ''madanike'' (''Salabhandžika''). Ena predstavlja plešočega Sarasvatija, hindujski bog znanja, umetnosti in glasbe. Drugi so običajni plesalci, vendar z drugačnimi izrazi. Ena si ureja lase, druga v pozi Natja, četrta pa ima na roki sedečo papigo. Nakit za glavo in vrat iz kamna je prosto nameščen in ga je mogoče premikati. Zapestnice so podobno premične. Zasnova stropa sledi hindujskim besedilom in je spremenjen slog ''utksipta'' s slikami, postavljenimi v koncentričnih obročih. [[File:12th-century sculpture at Belur Hindu temple inner mandala, woman tending her hair 2.jpg|thumb|left|upright=0.8|Ena od štirih stropnih kupolastih ''madanik'' z napisom na podstavku]] Drugi reliefi v dvorani so velike slike Višnujevih avatarjev, frizi vedske in puranske zgodovine ter več prizorov Ramajane. ==== ''Sanctum'' ==== [[File:Chennakesava Temple - Intricately carved pillar.jpg|thumb|Zapleteno izrezljana deklica na stebru v ''Sanctum Sanctorum'']] Mandapa vodi do ''garbhagriho'' mimo stebrov in vrat. Vrata obdajajo ''[[dvarapala]]'', [[Džaja–Vidžaja]]. Njegov pediment ima Lakšminarajana v sredini. Pod njim so glasbeniki, ki igrajo na glasbila iz 12. stoletja. Ob strani sta dva ''makara'', na katerih skupaj jezdita Varuna in Varuni. Znotraj kvadratnega svetišča je podoba Kešave, ali kot jo napisi imenujejo ''Vidžajanarajana''. Stoji na 1 m visokem podstavku, visok je približno 1,8 m s [[svetniški sij|svetniškim sijem]]. Ima štiri roke, z božanskim diskom (''Sudaršana čakra'') in ''šankho'' v zgornjih rokah ter ''gada'' (kladivo) in [[lotos]]om v spodnjih rokah. Svetniški sij ima ciklično vrezane desete avatarje Višnuja – Matsja, Kurma, Varaha, Narasimha, Vamana, Parasurama, Rama, Krišna, Buda in Kalki. Tempelj je aktivna hiša čaščenja, z oblečeno in okrašeno kešavo, prisotnimi duhovniki in bhakte, ki izvajajo ''[[daršan (indijska religija)|daršan]]''. === Nadgradnja === Tempelj je imel stolp, ki je bil večkrat poškodovan in uničen, ponovno zgrajen in obnovljen. Pri obnovah v 19. stoletju je tempelj ostal brez stolpa. Po mnenju Foekeme bi bil stolp, ko je obstajal, v slogu Bhumija, in ne pravilnega stolpa v obliki zvezde, ki je sledil obliki ''vimane''. Stolpi Bhumija, ki so nedotaknjeni na miniaturnih svetiščih na vhodu v dvorano, so pravzaprav vrsta ''nagara'' (severnoindijski) stolpa, ki je ukrivljene oblike.<ref name="bhumija">Foekema (1996), p. 50</ref> Ta oblika stolpa je precej neobičajna v čisti dravidski arhitekturi. == Umetniki == Nekateri umetniki Hojsala so svoja dela podpisali v obliki napisov. Pri tem so včasih razkrili podrobnosti o sebi, svojih družinah, cehih in kraju izvora. Več informacij o njih dajejo kamniti napisi in napisi na bakrenih ploščah. Ruvari Mallitamma je bil ploden umetnik, ki mu pripisujejo več kot 40 skulptur. Dasoja in njegov sin Čavana, ki sta bila iz Baligavija v sodobnem okrožju Šimoga, sta pomembno prispevala. Čavani pripisujejo delo na petih madanikah, Dasoja pa je ustvaril štiri. Malijanna in Nagoja sta v svojih skulpturah ustvarila ptice in živali. Umetniki, kot sta Čikahampa in Maloja, so zaslužni za nekatere skulpture v mandapi. Ti umetniki so prispevali tudi k umetninam, ki so jih našli v drugih večjih templjih Hojsala, ki so jih našli v krogu 50 kilometrov od Belurja. ==Gallery== <gallery> File:Musician playing Kinnari vina, sculpture at Chennakeshava Temple, Belur (modified 3).jpg|Glasbenik igra ''Kinnari vina'' File:Belur Temple Apsara with Mirror.JPG|''Šilabalika'' (nebeška deklica) z ogledalom File:Shilabalika 3.JPG|''Šilabalika'' File:Shilabalika 4.jpg|''Šilabalika'' File:Shilabalika 6.JPG|''Šilabalika'' File:Channakeshava temple sculpture.jpg|Reliefna skulptura s preklado v templju Čanakešava, Belur File:Ornate sanctum door jamp, lintel, door keepers and stambha buttalika pillar in Chennakesava temple at Belur.jpg|Džaja in Vidžaya pred svetiščem File:Decorative turret and relief in Chennakeshava temple at Belur.jpg|Okrasni reliefni stolp v templju Čenakešava, Belur File:Miniature decorative towers, kirtimukha and pantheon in relief under eves at Chennakeshava temple in Belur.jpg|Okrasna plošča z miniaturnimi stolpi ([[edikula]]) File:Belur4.jpg|Gadžasurasamhara: Šiva ubije demona Gadžasura File:Garuda image facing Chennakeshava temple at Belur with gopura (entrance tower) in the background.jpg|Pogled na gopuro (stolp nad vhodom) z ''Garuda stambha'' (steber) v tempeljskem kompleksu Čenakešava, Belur File:Chennakeshava temple Belur.JPG|Stenski relief svetišča v templju Čenakešava, Belur File:Ornate Plinth on the south side , Chennakesava Temple, Belur.jpg|Okrašena preklada z Makarami (mitskimi zvermi) na obeh straneh File:Madanikas on the roof railings - Chennakesava Temple, Belur 06.jpg|''Madanike'' pod napuščem File:Chennakeshava1.jpg|Osrednja stavba templja Čenakešava, gledana iz severovzhodnega vogala notranjega dvorišča A Close up of decorative moulding frieze on outer wall of mandapa, Chennakeshava Temple, Belur, Karnataka.jpg|Bližnji posnetek okrasnega oblikovanega friza na zunanji steni mandape, tempelj Čenakešava </gallery> == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave== {{commons category|Chennakesava Temple, Belur}} *[http://www.art-and-archaeology.com/india/belur/bel01.html Photo of Gopura - Chennakeshava Temple] *[http://www.art-and-archaeology.com/india/belur/chennaplan.jpg Plan of temple] *[http://thinkingparticle.com/articles/chennakesava-temple-complex-belur-remarkable-hoysala-architecture detailed Information on complex] *[http://www.walkingjourneys.com/belur.html explanation of temple and its architecture in the order as a person would walk around it] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hindujski templji v Indiji‎]] szjru9k2coej76zo35o1laltip36xxs 0 555044 6708814 6699459 2026-07-09T12:16:24Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]]; +[[Kategorija:Nogometaši FK Kauno Žalgirisa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708814 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Haris Kadrić | image = <!-- WD --> | full_name = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 188 cm | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[FK Kauno Žalgiris|Kauno Žalgiris]] | clubnumber = 99 | youthclubs1 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2016 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears2 = 2016–2017 | years1 = 2017–2018 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 20 | goals1 = 11 | years2 = 2018–2021 | clubs2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps2 = 24 | goals2 = 3 | years3 = 2019 | clubs3 = → [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] (pos.) | caps3 = 8 | goals3 = 0 | years4 = 2020 | clubs4 = → [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] (pos.) | caps4 = 4 | goals4 = 3 | years5 = 2020–2022 | clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps5 = 40 | goals5 = 6 | years6 = 2022 | clubs6 = [[FK Kolubara|Kolubara]] | caps6 = 20 | goals6 = 1 | years7 = 2023 | clubs7 = [[FK Voždovac|Voždovac]] | caps7 = 10 | goals7 = 1 | years8 = 2023 | clubs8 = [[Podbeskidzie Bielsko-Biała]] | caps8 = 11 | goals8 = 0 | years9 = 2024 | clubs9 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps9 = 12 | goals9 = 5 | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] | caps10 = 15 | goals10 = 0 | years11 = 2025– | clubs11 = [[ND Primorje|Primorje]] | caps11 = 23 | goals11 = 9 | years12 = 2026– | clubs12 = [[FK Kauno Žalgiris|Kauno Žalgiris]] | caps12 = | goals12 = | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalyears1 = 2017–2018 | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 4 | nationalteam2 = Slovenija do 19 let | nationalyears2 = 2018–2019 | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 1 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalyears3 = 2019 | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 1 }} '''Haris Kadrić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. marec]] [[2000]], [[Velenje]]. Kadrić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član litovskega kluba [[FK Kauno Žalgiris|Kauno Žalgiris]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljano]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Aluminij|Aluminij]], [[ND Gorica|Gorica]], [[NK Nafta 1903|Nafta 1903]] in [[ND Primorje|Primorje]], srbska [[FK Kolubara|Kolubaro]] in [[FK Voždovac|Voždovac]] ter poljske [[Podbeskidzie Bielsko-Biała|Podbeskidzie]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 80 tekem in dosegel sedem golov. Z Olimpijo je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije]] leta 2019.<ref name=SFC>{{navedi splet |title=Maribor na kolenih, Olimpija ostaja kraljica pokala. Javil se je tudi Mandarić. |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/pokal-slovenije-finale-konec-498962 |access-date=2023-07-13 |website=[[siol.net]] }}</ref> Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kadrić, Haris}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši FK Kolubare]] [[Kategorija:Nogometaši FK Voždovca]] [[Kategorija:Nogometaši Podbeskidzia Bielsko-Biała]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Nafte 1903]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Kauno Žalgirisa]] [[Kategorija:Velenjski športniki]] jz8585rd7403zsos9ilk92fyjgp69h8 0 556547 6708805 6708779 2026-07-09T12:03:05Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6708805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Kraljestvo Burgundcev | common_name = Burgundija | native_name = {{native name|la|Regnum Burgundionum}}<ref>{{navedi knjigo |last1=Hallam |first1=Henry |title=View of the State of Europe During the Middle Ages by Henry Hallam, Incorporating in the Text Authorʼs Latest Researches, with Addidions from Recent Writers, and Adapted to the Use of Students |date=1871 |publisher=J. Murray |page=63 |url=https://books.google.com/books?id=9hE4WUfEpIAC&q=regnum+Burgundionum |language=en}}</ref> | image_flag = | image_coat = | image_map = Karte Koenigreich Burgund DE.png | capital = {{plainlist| *[[Worms, Nemčija|Borbetomagus]] (411–437) *[[Ženeva|Ženava]] (443)}} | religion = {{plainlist| *[[Arijanstvo]] <small>(zgodnje)</small> *[[Kalcedonsko krščanstvo]] <small>(uradno po spreobnjenju)</small>}} | government_type = [[Monarhija]] | year_end = 534 | year_start = 411 | image_map_caption = Prvo Burgundsko kraljestvo po naselitvi v Vzhodni Galiji od leta 443 | common_languages = {{plainlist| *[[Burgundi#jezik|Burgundščina]] *[[cerkvena latinščina]]<small> (liturgična/mnogo uradnih dokumentov)</small> *[[Ljudska latinščina]]<small> (po spreobrnjenju v kaledonsko krščanstvo)</small>}} | title_leader = kralj | year_leader1 = 411–437 | leader1 = [[Gunter]] | year_leader2 = 532–534 | leader2 = [[Godomar]] | event_start = [[Gunter]]ju je cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] podelil ozemlje na levem bregu [[Ren]]a | event_end = [[Godomar]]ja sta v [[Bitka pri Autunu (532)|Bitki pri Autunu]] leta 532 premagala [[Hildebert I.]] in [[Klotar I.]] | p1 = Zahodno Rimsko cesarstvo | s1 = Frankovsko cesarstvo | flag_p1 = Labarum of the Roman Empire (simple).png | border_p1 = no | today = {{plainlist| * {{FRA}} * {{GER}} * {{ITA}} * {{SUI}} }} }} '''Kraljestvo Burgundcev''' ({{Jezik-la|Regnum Burgundionum}}) ali '''Prvo kraljestvo Burgundije''' ({{Jezik-la|Primum Regnum Burgundiae}}) so v 5. stoletju ustanovili [[Germani|germanski]] [[Burgundi]] v [[Porenje|Porenju]] in nato v vzhodni [[Galija|Galiji]]. Kraljestvo Burgundcev ali Prvo kraljestvo Burgundije[2] je bilo eno od tako imenovanih "barbarskih kraljestev" poznega Zahodnega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] v 5. in 6. stoletju. Začelo se je na območju današnje zahodne Švice in jugovzhodne Francije, vladali pa so mu burgundski kralji, ki so bili nasledniki starejše hiše Gibichung, a so imeli tudi položaje rimskih vojaških častnikov. Leta 451 so [[Burgundi]] pomagali rimskim zaveznikom premagati [[Atila|Atilo]] v [[Bitka na Katalunskih poljih|bitki na Katalunskih poljih]], leta 455 pa so pomagali rimskim silam pod vodstvom [[Teoderik II.|Teoderika II.]], kralja [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotskega kraljestva]], premagati kraljestvo [[Svebi|Svebov]]. Po tem so Burgundi lahko razširili svoja ozemlja in svojo vlogo v Rimskem cesarstvu ter preselili svojo prestolnico iz [[Ženeva|Ženeve]] v [[Lyon]]. Leta 534 se je vladavina burgundskih kraljev končala in kraljestvo je postalo del Frankovske republike. Kraljestvo je nastalo iz rimske preselitve zavezniških Burgundov leta 443 v regijo Sapaudia, ki je takrat vključevala Ženevsko jezero. Ti Burgundi so bili organizirani okoli ostankov prejšnjega rimsko zavezniškega burgundskega kraljestva, ki so mu Rimljani dovolili, da se naselijo na zahodnem bregu svoje renske meje pri Borbetomagusu, verjetno blizu [[Worms]]a, saj so bili prej rimski zavezniki, ki so živeli vzhodno od [[Ren]]a, zunaj cesarstva. Plemenski vladar, ki je bil odgovoren za to selitev, je bil Gundahar. Okoli leta 436 je Gundaharja in številne ljudi, ki jih je vodil, ubil rimski vojskovodja [[Flavij Ecij]], ki je sodeloval s svojimi hunskimi zavezniki. == Zgodovina == === Ozadje === {{glavni|Burgundi}} [[Burgundi]], ki so se naselili v bližini [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]], so se imeli za nadaljevanje Burgundov pod vodstvom Gundaharja, ki je živel zahodno od Rena po približno letu 406 in so ga Rimljani in [[Huni]] pobili leta 436. Pravni zakonik, ki ga je za kraljestvo Burgundov sestavil kralj Gundobad (umrl 516), omenja njegove kraljeve predhodnike (''auctores'') ne le kot njegovega očeta (Gundioc) in strica po očetovi strani (Hilperik I.), temveč tudi Gibico, Gundomarja, Gislaharja in Gundaharja.<ref>{{harvnb|Wood|2003|p=248}} citing ''Lex Bugundorum'', [https://www.dmgh.de/mgh_ll_nat_germ_2_1/index.htm#page/43/mode/1up III]</ref> Kot navidezni potomci (ali vsaj nasledniki) Gibice se ta linija kraljev danes imenuje rodbina Gibichung, ime, ki izvira iz srednjeveških junaških legend, vključno z ''[[Pesem o Nibelungih]]'' (''Niebelungenlied'') in ''sago Völsunga'', ki v zelo izmišljenih oblikah prikazujejo nepozaben poraz Gundaharja s strani Hunov. Burgundi iz Gundaharja so pred letom 409, v času krize na rimskem obmejnem območju Rena, prečkali Ren v rimsko [[Galija|Galijo]]. Po smrti cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]] leta 395, ko sta bila njegova dva sinova še mlada, so jih zajele množične selitve oboroženih [[Alani|Alanov]], [[Vandali|Vandalov]] in drugih ljudstev z vzhoda ter konflikti znotraj samega Rimskega cesarstva. Ko je njegov mlajši sin [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] leta 413 od uzurpatorja Jovina ponovno prevzel centraliziran rimski nadzor nad območjem Rena, so bili Gundaharjevi Burgundi sprejeti kot rimski {{Jezik|la|foederati}} - nerimljani, ki so živeli v Rimu kot zavezniki z vojaškimi obveznostmi. Natančen položaj tega renskega kraljestva ni znan, vendar je prav to obdobje burgundske zgodovine fikcionalizirano v ''Niebelungenlied'', ki prikazuje kralja Gundaharja, ki vlada iz Wormsa, južno od [[Mainz]]a, zato se to tradicionalno šteje za območje, kjer so se naselili.<ref>{{harvnb|Schipp|2012}}, {{harvnb|Anton|1981|p=239}} citing Prosper, ''Epitoma Chronicon'', under the [https://www.dmgh.de/mgh_auct_ant_9/#page/466/mode/1up year 413]</ref> Pred tem so Burgundi živeli vzhodno od Rena, blizu reke [[Majna|Majne]]. Posebej pomembni rimski zavezniki proti svojim sosedom Alemanom so postali med vladavino cesarja [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]] v letih 364–375. Rimska zgodovinarja [[Amijan Marcelin]] in [[Orozij]] sta oba zapisala, da so bile njihove sile velike in da so verjeli, da so potomci ljudi, ki so nekoč branili rimske mejne utrdbe blizu Majne, nad katerimi so Rimljani izgubili nadzor. Čeprav je verjetno, da so Rimljani to prepričanje spodbujali sami, poročila kažejo na malo verjetnost, da bi imeli Burgundi kakšno drugačno jasno predstavo o svojem izvoru.<ref>{{harvnb|Anton|1981|p=238}}, citing Ammianus [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Ammian/28*.html#5 28.5], Orosius [https://www.attalus.org/translate/orosius7B.html 7.32]</ref> Pravzaprav so Burgundi blizu Majne verjetno vsaj delno prišli z območja današnje [[Poljska|Poljske]]. V ohranjenih pisnih zapisih jih je prvič omenil [[Plinij Starejši]] v 1. stoletju, ki je le omenil, da so bili Burgundi med germanskimi ljudstvi ena od vandalskih skupin, ki je vključevala tudi Varine in Gutone. Iz drugih virov pa vemo, da so Varini, Gutoni in kasneje ljudstva, imenovana Vandali, živeli vzhodno od reke [[Laba|Labe]], precej daleč od rimskih ozemelj. Podobno je Klavdij [[Ptolemaj]] v drugem stoletju opisal Burgunde zahodno od reke [[Visla|Visle]] in Frugundione vzhodno od nje, pri čemer bi lahko oba ljudstva odražala isto ljudstvo, ki ga je prej omenil Plinij. V začetku 3. stoletja je pisatelj iz 6. stoletja Jordanes poročal, da so bili Burgundi opustošeni v porazu proti gepidskemu kralju Fastidi, ki je v tistem času živel blizu ustja Visle in si prizadeval razširiti svoja ozemlja. ''Panegyrici Latini'', napisan leta 291, omenja drugi uničujoč poraz v 3. stoletju, tokrat proti vzhodnoevropskim [[Goti|Gotom]]. Prav tako se v 3. stoletju Burgundi prvič pojavijo v rimskih zapisih o spopadih v bližini Rena, na območju današnje južne Nemčije. == Zgodovina == === Rimska vojaška naselbina === Edini vir, ki datira burgundsko naselbino v bližini Ženevskega jezera, je nezanesljiva ''Galska kronika'' iz leta 452, ki zapisuje, da je bila leta 443 »Sapaudija dana preostanku Burgundov, da bi jo razdelili z avtohtonimi prebivalci.« Njene natančne meje so negotove, vendar je ležala v rimski provinci [[Sekvani|Maxima Sequania]] in je vključevala Ženevo in Neuchâtel.<ref>{{harvnb|Wood|2021|pp=115–116}}, {{harvnb|Wood|2003|p=246}}, {{harvnb|Anton|1981|p=241}}</ref> Zgodovinar Ian N. Wood ugotavlja, da ta prva naselbina ni pritegnila veliko pozornosti sodobnikov in verjetno ni vključevala velike migracije Burgundov.{{sfn|Wood|2021|p=115}} Po njegovem mnenju lahko Burgunde, naseljene v Sapaudiji, razumemo kot rimsko vojaško enoto.{{sfn|Wood|2003|p=262}} Prvi kralji so bili predvsem vojaški uradniki rimskega cesarstva.{{sfn|Wood|2021|pp=120-122}} Njihovi nerimski privrženci niso bili vsi Burgundi, ne-Burgundi pa so se jim pridružili sčasoma.<ref>{{harvnb|Wood|1990|pp=61–62}}, {{harvnb|Wood|2003|pp=260–261}}, {{harvnb|Wood|2021|pp=111–113,133}}</ref> Po Woodovem mnenju se je pravo burgundsko »kraljestvo«, ki ni temeljilo na rimski vojaški pisarni, pojavilo šele med letoma 474 in 494.{{sfn|Wood|2016|pp=250–253}} Po prihodu Julija Nepota na prestol leta 474 kralj Gundobad ni mogel več trditi, da zastopa zahodni cesarski dvor.{{sfn|Wood|2021|p=127}} Zakonik ''Lex Burgundionum'', izdan pod Gundobadom, kljub temu omenja prejšnje kralje nazaj v Gundahar in naprej. Ena klavzula potrjuje svobodo oseb, za katere se je izkazalo, da so se rodile svobodne pod prejšnjimi »predhodniki kraljevega spomina«, vključno z njegovim očetom in stricem (Gundioc in Chilperic), temveč tudi »Gibico, Gundomarjem, Gislaharjem in Gundaharjem«.<ref>''Lex Burgundionum'' [https://www.dmgh.de/mgh_ll_nat_germ_2_1/index.htm#page/43/mode/1up III]</ref> Druga klavzula razveljavlja vse nerešene burgundske pravne primere pred bitko na Mavrijskih ravnicah (Katalaunska polja) leta 451.<ref>''Lex Burgundionum'' [https://www.dmgh.de/mgh_ll_nat_germ_2_1/index.htm#page/55/mode/1up XVII]</ref> Ali je bil Gundiok sin ali celo potomec Gundaharja, ni gotovo.<ref>{{harvnb|Anton|1981|p=241}}, {{harvnb|Wolfram|1995}}</ref> [[Gregor Tourski]] je poročal, da je bil Gundiok ("Gundevech") potomec [[Tervingi|tervinškega]] Gota [[Atanarik]]a.<ref>{{harvnb|Wood|2021|p=113}} citing Gregory of Tours, [https://www.dmgh.de/mgh_ss_rer_merov_1_1/index.htm#page/72/mode/1up II.28]</ref> === Bitka na Katalunskih poljih === {{glavni|Bitka na Katalunskih poljih}} Bitka na Katalunskih poljih leta 451 je bila odločilna prelomnica za Burgunde, primerljiva z njenim vplivom na Vizigote.<ref>{{harvnb|Wood|2003|pp=248–249}}, {{harvnb|Wood|2021|pp=115–116}}</ref> ''Lex Burgundionum'', sprejet kasneje, v času Gundobada, razveljavlja vse nerešene burgundske pravne primere pred bitko.<ref>Lex Burgundionum [https://www.dmgh.de/mgh_ll_nat_germ_2_1/index.htm#page/54/mode/1up XVII]</ref> Burgundi in druga barbarska kraljestva iz Galije so se pod Aetijem borila za Rim, Huna Atilo in njegove zaveznike pahnila v beg, toda vizigotski kralj [[Teodorik I.]] je bil med bitko ubit, njegov sin Thorismund pa je sledil Aetijevemu nasvetu, naj jih ne zasleduje. Bližnji sodobnik [[Sidonij Apolinarij]] je poročal, da so se na strani Hunov borili tudi Burgundi, ki so morda živeli vzhodno od Rena zunaj rimskega nadzora.<ref>{{harvnb|Wood|2021|p=115}} citing Sidonius, Poems, [https://archive.org/details/poemsletterswith01sidouoft/page/147 VII]</ref> == Imperialna politika == Približno v času bitke - ali verjetno malo prej - je Gundioc utrdil vezi s prihodnjim zahodnim mešetarjem moči Ricimerjem, tako da se je poročil z njegovo sestro, povezava, ki pomaga razložiti poznejše burgundsko-cesarsko usklajevanje.{{sfn|Wood|2021|p=116}} Atila je umrl leta 453, Aetij pa leta 454, pa tudi cesar [[Valentinijan III.]], ki ga je ubil. Tudi leta 454 Continuatio Prosperi Havniensis presenetljivo poroča, da so Burgundce, raztresene po Galiji (''intra Galliam diffusi''), Gepidi pregnali nazaj (''repelluntur''). [[Gepidi]] so bili eno najpomembnejših ljudstev, povezanih z Atilo v njegovem napadu na Galijo, vendar je bilo njihovo kraljestvo sedež daleč na območju današnje Romunije, tako da sodobni učenjaki sumijo, da je v besedilu napaka ali manjkajoče informacije, potrebne za pravilno razlago.<ref>{{harvnb|Wood|2003|253}} citing ''Continuatio Prosperi Havniensis'' [https://www.dmgh.de/mgh_auct_ant_9/index.htm#page/304/mode/1up p.304] in MGH edition. In this same period, 454/5, the main Gepid kingdom was part of the winning side at the [[Battle of Nedao]], probably near Slovakia, which was fought among the main allies of Attila after his death.</ref> [[Petronij Maksim]] je bil ubit leta 455 po manj kot treh mesecih na oblasti, kmalu zatem pa so Rim oplenili Vandali s sedežem v Severni Afriki. 9. julija 455 je Teodorik II., novi kralj Vizigotov, za novega cesarja razglasil galsko-rimskega plemiča [[Avit]]a, ki je bil takrat v vizigotskem mestu [[Toulouse]] in ga je Petronij poslal v poslanstvo k Vizigotom. V pesmi, posvečeni Avitu, ki se nanaša na čas odpusta, Sidonij vplete neimenovanega Burgundca, ker je Avita napeljal k temu, da se jezi na Petronija zaradi odpusta.<ref>Sidonius, Poems, VII, [https://archive.org/details/poemsletterswith01sidouoft/page/156/mode/2up?q=burgundio line 442]</ref> Leta 456 sta se burgundska kralja Gundioc in Chilperic {{lang|la|Burgundzonum quoque Gnudiuchum et Hilpericum reges}} pridružila Teodoriku II. v uspešnem pohodu proti kraljestvu Svebov v [[Hispanija|Hispaniji]], ki so ga podprli Rimljani. To je prvič, da je katera koli kraljeva družina v Sapaudii omenjena z imenom v sodobnih zapisih.<ref>{{harvnb|Wood|2021|p=117}} citing Jordanes, ''Getica'', [https://archive.org/details/gri_33125006532622/page/n193/mode/2up 231]</ref> Oktobra 456 pa sta Avitusa kot cesarja strmoglavila [[Majorijan]] in Ricimer, ki je postal novi cesar in magister militum. Kmalu za tem leta 456 je Marius Aventicensis poročal, da so Burgundci »zasedli del Galije in si dežele razdelili z galskimi senatorji«.<ref>{{harvnb|Mathisen|1979|pp=605–606}}, {{harvnb|Wood|2003|p=250}}, {{harvnb|Wood|2021|p=118}}</ref> To je morda temeljilo na vojaških sporazumih, ki jih je že sklenil Avit, kar je nakazalo sodelovanje Burgundije v svebski kampanji. Možno je tudi, da galsko-rimsko plemstvo (senatorji) ni sprejelo novega režima v Rimu.{{sfn|Mathisen|1979|pp=605-606}} Vojaški vidik nove ureditve se očitno odraža leta 457, ko se burgundski vojaki vrnejo iz Hispanije in so bili nekateri zdaj morda v garniziji v Lyonu. ''Continuatio Prosperi Havniensis'' poroča, da je »Gundioc, kralj Burgundijcev, s svojim ljudstvom in vsemi svojimi silami vstopil v Galijo, da bi se naselil«, z gotskim odobravanjem in prijateljstvom.<ref>{{harvnb|Mathisen|1979|pp=605–606}}, {{harvnb|Wood|2021|pp=117–118}} citing ''Continuatio Prosperi Havniensis'' [https://www.dmgh.de/mgh_auct_ant_9/index.htm#page/305/mode/1up p.305] in MGH edition.</ref> Po besedah ​​Wooda: »je članu družine Gibichung prvič pripisana formativna vloga v razvoju njegovega ljudstva«.<ref>{{harvnb|Wood|2003|p=250}}</ref> Leta 458 je Marjorian vdrl v Galijo brez Ricimerja, s čimer je Teoderika II. potisnil iz Septimanije, in zasedel nezadovoljno mesto Lyon, očitno burgundske sile iz mesta. Leta 461 ga je umoril Ricimer. Po tem je politično vodstvo v zahodnem cesarstvu prevzel patricij Ricimer, Gundiokov svak.<ref>{{harvnb|Wolfram|1995}}, {{harvnb|Wood|2021}}</ref> Pod Ricimerjevim vplivom se je burgundski nadzor vztrajno širil po dolini Rone. Lyon je bil v poznejših 460. letih odvzet cesarskemu nadzoru, Burgundi pa so se prav tako porinili na jug proti [[Drôme (departma)|Drômu]]. Do tega trenutka je bil Gundiok priznan ne samo kot kralj, ampak tudi kot ''magister militum'' za Galijo, ki je imel formalno rimsko vojaško oblast.<ref>{{harvnb|Wolfram|1995}}, {{harvnb|Anton|1981}}</ref> Leta 468 je [[pretorijanski prefekt]] Galije, Arvand, znano predlagal vizigotskemu kralju Euriku, da se Galija razdeli med Gote in Burgundce – predlog, ki ga sodobni zgodovinarji na splošno vidijo kot odraz moči teh dveh zveznih kraljestev glede na italijansko vlado.{{sfn|Wolfram|1995}} Gundiok je umrl okoli leta 470, nasledil ga je njegov brat Hilperik I..{{sfn|Wolfram|1995}} Ko so se vizigotske sile leta 471 pomaknile navzgor po spodnji Roni, jih je Hilperik odbil, s čimer se je začelo obdobje občasne burgundsko-gotske sovražnosti. Boji so se nadaljevali tudi na severni meji: do sredine 470-ih so bili Burgundi dejavni proti Alemanom v regiji Langres–Besançon–Jura, sčasoma pa so v svojo sfero vključili večino Maxima Sequanorum in dele Lugdunensis I.<ref>{{harvnb|Wolfram|1995}}, {{harvnb|Anton |1981}}</ref> Leta 472 je Ricimer, ki je bil takrat že zet novega zahodnega cesarja Antemija, načrtoval z Gundobadom, da bi ubil njegovega tasta; Gundobad je obglavil cesarja (očitno osebno).<ref>''Chronica Gallica 511''; John of Antioch, fr. 209; Jordanes, ''Getica'', 239</ref> Ricimer je nato imenoval [[Olibrij]]a; oba sta umrla, presenetljivo naravne smrti, v nekaj mesecih. Zdi se, da je Gundobad takrat nasledil svojega strica kot patricij in ustanovitelj kralja ter povzdignil Glicerija na prestol.<ref>Marius of Avenches; John of Antioch, fr. 209</ref> Leta 474 se zdi, da se je burgundski vpliv na cesarstvo končal. Glicerij je bil odstavljen v korist Julija Nepota in Gundobad se je vrnil v Burgundijo. V tem času ali kmalu zatem je bilo burgundsko kraljestvo razdeljeno med Gundobada in njegove brate, Godigisela, Chilperika II. in Gundomarja I.<ref>Gregory, II, 28</ref> == Neodvisno kraljestvo == === Kraljestvo === Hilperik I. je še vedno opravljal rimski urad magistra vojske v Galiji, ko se je Gundobad sredi 470-ih vrnil iz Italije.[36] Gundobad se je morda sprva nastanil v Ženevi in ​​ne v Lyonu, morda zaradi strateških razlogov glede na alpsko napotitev cesarja Julija Neposa v Italiji.[37] Gregor Tourski je kasneje trdil, da je Gundobad ubil svojega strica, vendar so dokazi dvoumni.[38] Okoli leta 480 je bil Hilperik mrtev in Gundobad je postal glavni kralj. Po burgundskem načinu si je oblast delil s tremi brati: Godegiselom v Ženevi, Hilperikom II. v Vienneu v Isèreu in Godomarjem I. v Valenceu v Drômu.{{sfn|Wolfram|1995|loc=para. 19}} Ko je leta 473 Gunderik umrl, je bilo njegovo kraljestvo razdeljeno med njegove štiri sinove: Gundobad (473 &#x2013;516 v Lyonu, kralj celotne Burgundije od leta 480), Hilperik II. (473 &#x2013; 493 v Valenci), Gundomar/Godomar (473 &#x2013; 486 v Vienne) in Godegisel (473 &#x2013; 500, v Vienne in v Ženevi). [[Slika:Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png|sličica|350x350_pik| Evropa ob padcu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 n. št.]] Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 se je kralj Gundobad povezal z mogočnim [[Franki|frankovskim]] kraljem [[Klodvik I.|Klodvikom I.]] proti grožnji [[Ostrogoti|ostrogotskega]] kralja [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]]. Gundobad je tako lahko zagotovil burgundske pridobitve in sestavil {{Jezik|la|[[Lex Burgundionum]]}}, starodavni germanski zakonik. Kasneje, ko Rim ni več mogel zagotoviti zaščite prebivalcem Galije, so se Sekvani združili v novonastalo [[Burgundija|Burgundsko kraljestvo]].{{Sfn|Chisholm|1911}} Leta 500 se je Godegisel povezal s frankovskim kraljem Klodvikom I., ki se je poročil z njegovo nečakinjo Klotildo, in se med bitko pri Dijonu obrnil proti Gundobadu. Gundobad je bil poražen in se je umaknil v Avignon. Klodvik se je umaknil in pustil frankovske čete, da zaščitijo Godegisela v Vienneu; Vendar pa je Gundobad z vizigotsko pomočjo leta 501 mesto ponovno zavzel, pri čemer je ubil svojega brata in frankovsko garnizijo.<ref>{{harvnb|Wolfram|1995|loc=paras 27-29}}, {{harvnb|Wood|2021|pp=134–135}}, {{harvnb|Anton|1981|pp=243–244}}</ref> Po tej državljanski vojni je Gundobad obnovil odnose s Klodvikom, združil kraljestvo pod svojo izključno oblastjo in bil zaveznik Frankov med njihovo bitko pri Vouilléju leta 507 proti Vizigotom. Po vizigotskem porazu so Burgundi zavzeli gotsko ozemlje v Provansi in napadli vse do Toulousa in Barcelone. Ostrogotska intervencija v letih 508–509 jim je odvzela osvajanja v južni Galiji, sklenjen pa je bil nov mir, ki je določil Duranco kot južno mejo. Burgundi so odšli skoraj praznih rok, medtem ko so Franki in Ostrogoti dosegli znatne dobičke.{{sfn|Anton|1981|p=244}} Gundobad je umrl leta 516 in nasledil ga je sin Sigismund, ki je vladal iz Ženeve že od približno leta 501.[45] Sigismund se je pred očetovo smrtjo spreobrnil iz [[arijanstvo|arijanstva]] v katolicizem, vero svoje matere, in gojil vezi s katoliškim episkopatom, zlasti z Avitom iz Vienne.{{sfn|Wolfram|1995|loc=para. 34}} Njegova ustanovitev opatije Saint-Maurice d'Agaune leta 515 je postala osrednje kraljevo kultno mesto. Ker so bili zadnji zahodni cesarji mrtvi, je Sigismund, tako kot njegov oče, ohranjal stike z vzhodnimi cesarji v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Bil je počaščen z rimskim dostojanstvom patricija, ki ga je imel njegov oče.{{sfn|Anton|1981|p=245}} Napetosti z arijanskimi Vizigoti in Ostrogoti, ki so zdaj vladali Italiji, so se povečale, ko je Sigismund po smrti svoje prve žene Ariagne, hčere Teoderika Velikega, leta 522 usmrtil svojega sina Sigericha. V letih 523–524 je konflikt z Ostrogoti in sinovi Klodvika prinesel invazijo na dveh frontah. Sigismunda so ujeli Franki in ga skupaj z družino usmrtili; Njegov brat Godomar II. je zbral Burgundce in leta 524 v bitki pri Vézeronceu premagal Franke.<ref>{{harvnb|Anton|1981|pp=244–245}}, {{harvnb|Wolfram|1995|loc=paras 36-38}}</ref> Godomarjeva vladavina je trajala desetletje, zaznamovana z obnovljenim zavezništvom z Ostrogoti in povrnitvijo ozemlja južno od reke Durance. Vendar se je leta 532–534 usklajena frankovska kampanja končala z burgundskim porazom blizu Autuna. Kraljestvo je bilo razdeljeno med zmagovalce in je postalo frankovsko podkraljestvo, hkrati pa je ohranilo izrazito burgundsko identiteto.<ref>{{harvnb|Wolfram|1995|loc= paras 38-39}}, {{harvnb|Anton|1981|pp=425–426}}</ref> == Seznam kraljev == * Gebicca (pozno 4. stoletje &#x2013; ok. 407) * Gundomar I. (ok. 407 &#x2013; 411), sin Gebicca * Giselher (ok. 407 &#x2013; 411), sin Gebicca * [[Gunter]] (ok. 407 &#x2013; 436), sin Gebicca ''[[Flavij Aetij]] premakne Burgundce v Sapaudijo ([[Rona|porečje Zgornje Rone]])''. * [[Gunderik Burgundski|Gunderik]]/Gundioc (436 &#x2013; 473) nasprotuje mu ** [[Hilperik I. Bugundski|Hilperik I.]], Gundiokov brat (443 &#x2013; ok. 480) * razdelitev kraljestva med štiri Gundiokove sinove: ** [[Gundobad]] (473 &#x2013; 516 v Lyonu, kralj celotne Burgundije od leta 480), *** [[Sveti Žiga|Sigismund]], Gundobadov sin (516 &#x2013; 524) *** [[Godomar II.]] ali Gundimar, Gundobadov sin (524 &#x2013; 532) ** [[Hilperik II. Bugundski|Hilperik II.]] (473 &#x2013; 493 v Valence) ** Gundomar/Godomar (473 &#x2013; 486 v Vienne) ** Godegisel (473 &#x2013; 500, v Vienne in v Ženevi) == Sklici == {{Sklici}} == Viri ==  *Ormonde Maddock Dalton|Dalton, O.M. ''The History of the Franks, by Gregory of Tours.'' Oxford: The Clarendon Press, 1927. *Drew, Katherine Fischer. ''The Burgundian Code.'' Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1972. *Gordon, C.D. ''The Age of Attila.'' Ann Arbor: University of Michigan Press, 1961. *Guichard, Rene, ''Essai sur l'histoire du peuple burgonde, de Bornholm (Burgundarholm) vers la Bourgogne et les Bourguignons'', 1965, published by A. et J. Picard et Cie. *Murray, Alexander Callander. ''From Roman to Merovingian Gaul.'' Broadview Press, 2000. *Musset, Lucien. ''The Germanic Invasions: The Making of Europe AD 400-600.'' University Park, Pennsylvania: The Pennsylvania State University Press, 1975. *Nerman, Birger. ''Det svenska rikets uppkomst''. Generalstabens litagrafiska anstalt: Stockholm. 1925. *Rivers, Theodore John. ''Laws of the Salian and Ripuarian Franks.'' New York: AMS Press, 1986. *Rolfe, J.C., trans, ''Ammianus Marcellinus.'' Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press, 1950. *Shanzer, Danuta. ‘Dating the Baptism of Clovis.’ In ''Early Medieval Europe'', volume 7, pages 29–57. Oxford: Blackwell Publishers Ltd, 1998. *Shanzer, D. and I. Wood. ''Avitus of Vienne: Letters and Selected Prose. Translated with an Introduction and Notes.'' Liverpool: Liverpool University Press, 2002. *Werner, J. (1953). "Beiträge zur Archäologie des Attila-Reiches", ''Die Bayerische Akademie der Wissenschaft. Abhandlungen.'' <small>N.F. XXXVIII&nbsp;A</small> Philosophische-philologische und historische Klasse. Münche *Wood, Ian N. ‘Ethnicity and the Ethnogenesis of the Burgundians’. In Herwig Wolfram and Walter Pohl, editors, ''Typen der Ethnogenese unter besonderer Berücksichtigung der Bayern'', volume 1, pages 53–69. Vienna: Denkschriften der Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1990. *Wood, Ian N. ''The Merovingian Kingdoms.'' Harlow, England: The Longman Group, 1994. [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 411]] [[Kategorija:Ukinitve leta 534]] [[Kategorija:Burgundija]] 69kl4gdxuivqxir0oyi08l7ypgexopy 0 557286 6708978 6605714 2026-07-09T17:48:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708978 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Tipasa | image = Tipasa4.jpg | image_upright = 1.2 | caption = Rimske ruševine Tipasa | location = vilaja Tipaza, [[Alžirija]] | includes = | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii) (iv)}}(iii) (iv) | ID = 193 | coordinates = {{koord novi|36|35|42|N|2|26|26|E|region:DZ_type:landmark|display=inline,title|format=dms}} | year = 1982 | area = | danger =2002&ndash;2006 | website = [https://whc.unesco.org/en/list/193 193] |pushpin_map = Alžirija | map_caption = }} '''Tipasa''', včasih imenovana '''Tipasa v Cezarejski Mavretaniji''', je bila [[rimska kolonija]] v [[rimska provinca|provinci]] ''[[Cezarejska Mavretanija|Mauretania Caesariensis]]'', ki se danes imenuje [[Tipaza]], in je v obalni osrednji [[Alžirija|Alžiriji]]. Leta 1982<ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Tipasa |url=https://whc.unesco.org/en/list/193/ |access-date=2022-09-08 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> jo je UNESCO razglasil za svetovno dediščino. Leta 2002 je bila razglašena za ogroženo območje svetovne dediščine,<ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Tipasa (Algeria) Added to List of World Heritage in Danger |url=https://whc.unesco.org/en/news/178/ |access-date=2022-09-08 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> vendar je bil leta 2006 po prizadevanjih za ohranitev odstranjena s seznama ogroženih.<ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=UNESCO World Heritage Centre - State of Conservation (SOC 2006) Tipasa (Algeria) |url=https://whc.unesco.org/en/soc/1112/ |access-date=2022-09-08 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> == Zgodovina == [[Image:Karte Römische Städte in Nordafrika.svg|right|thumb|350px|Lokacija Tipasa v rimski Afriki]] === Etimologija === Na rtu, zaščitenem pod goro Chenoua, so [[Feničani]] okoli 6. stoletja pred našim štetjem ustanovili trgovsko postojanko;<ref name="ramHi">Tahar Redjel, p. 8</ref> iz tega izvora je mesto dobilo ime, kar pomeni prehod ali postanek, Arabci so ga imenovali ''Tefassed'', kar pomeni slabšalo, Francozi so ga imenovali Tipaza.<ref>Stéphane Gsell, p. 322</ref> Za druge vire bi bila ''Tipasa'' popačenje berberske besede ''Tafsa'', ki pomeni [[peščenjak]] ali [[apnenec]], ki se še vedno uporablja v mnogih regijah [[Magreb]]a. Ime tega kraja v jeziku prvih prebivalcev te regije je bila ''Tifezza'', kar je množina besede ''tafezza'', ki pomeni razdrobljen peščenjak (torej peščen), kakršnega lahko vidimo danes, ob obali, pri Tipazi (in ne Tipasi). === Punsko trgovsko mesto === [[Image:Punic.JPG|thumb|left|Punski trezor v pristanišču Tipaza]] Lokacija trgovske postojanke je bila izbrana kot postajališče med ''Ikozijem'' ([[Alžir]]) in [[Cezarejska Mavretanija|Cezarejo]] (''[[Cherchel]]''), ki nudi zatočišče navigatorjem na njihovi poti do ''Herkulovih stebrov'' ([[Gibraltarski preliv]]). Trgovska postaja se je razvila in postala okoli 2. stoletja pr. n. št. pravo punsko mesto, podrejeno [[Kartagina (mesto)|Kartagini]]. [[stela (spomenik)|Stele]], ki predstavljajo feničanske simbole, kot je tako imenovano ''znamenje Tanit'', in tipični kartažanski kovanci, ki predstavljajo konja in palmo, ki pričajo o punskem vplivu na mesto,<ref name="Suwru">Stéphane Gsell, p=294</ref> poleg pogrebnega pohištva, najdenega v različnih punskih [[nekropola]]h, potrjujejo pomen tega mesta, nekropole, ki jih Unesco uvršča med najstarejše in največje v punskem svetu. === Numidijsko obdobje === [[Image:Tombeau de la Chrétienne.JPG|right|thumb|Mavretanski kraljevi mavzolej blizu vzhodno od Tipase]] Razen kosov keramike, helenističnih svetilk<ref>Tahar Redjel, p=10</ref> in kovancev, ki predstavljajo Masiniso, Jubo II. in Ptolemaja, arheologi niso mogli najti nobenega spomenika, ki bi ga bilo mogoče datirati iz tega obdobja, najverjetneje zaradi arhitekturnih sprememb rimske dobe. Ker pa je mesto na vzhodno-zahodni cestni osi Mavretanije, se mesto ni moglo izogniti berberskemu rivalstvu na teh ozemljih med numidijskimi kralji Sifakom, [[Masinisa|Masiniso]], Bokhom 1., Jubo 1. in Bokhom II. Vendar pa je mesto doživelo določeno rast pod kraljem Jubo II. in postalo s svojim glavnim mestom Caesaria (Cherchell), ki se nahaja približno dvajset kilometrov zahodno, eno od središč grško-rimske kulture ter središče tranzita in transporta, aktivnega trgovanja. Leta 40 pr. n. št. Ptolemaja, sina Juba II., usmrti Kaligula in Cezarejska Mavretanija dokončno preide pod neposredno rimsko upravo. === Rimska doba === [[Image:La villa des fresques (Tipaza) (2536112471).jpg|left|thumb|Vila fresk]] V času vladavine rimskega cesarja [[Klavdij I.|Klavdija I.]] med letoma 41 in 54 n. št. je bila [[Mavretanija (antika)|Mavretanija]] razdeljena na dve provinci: [[Cezarejska Mavretanija]], ki je dobila ime po glavnem mestu Caesarea (sedanji [[Cherchell]]) na ozemlju, ki ustreza središču in zahodu današnje Alžirije, in [[Tingitanska Mavretanija|Tingitansko Mavretanijo]] s Tingisom (sedanji [[Tanger]]) kot glavnim mestom. ozemlje, ki ustreza severu sedanjega [[Maroko|Maroka]]. Leta 46 je Tipasa prevzela status občine po latinskem pravu (''jus latinus''). Prvotno je bilo mesto na hribu na sedanji lokaciji svetilnika s pogledom na staro pristanišče in je vključevalo hiše, forum, sodno baziliko in kapitol, vse razmejeno z ograjenim prostorom.<ref>Tahar Redjel, p=11</ref> Mesto se je nato raztezalo čez ravnino ter vzhodno in zahodno gričevje s številnimi javnimi in zasebnimi stavbami, kot je vila s freskami; celota je bila obdana z večjo ogrado ok. 2200 metrov. Tipasa je bila tako povzdignjena v rang rimske kolonije: ''colonia Aelia Tipasensis''. Mesto je prejelo vse pravice rimskega državljanstva in ob koncu 2. stoletja je mesto doseglo svoj vrhunec v času zadnjih Antoninov in Severjanov s številom prebivalstva, ki je naraščalo po »z zadržkom« ocenah Stéphana Gsella , z 20.000 prebivalci, imenovano Tipasitani ali Tipasenses.<ref>Stéphane Gsell, p=299</ref> === Zgodnjekrščanska doba === [[Image:Salsa 022.jpg|right|thumb|Krščanski sarkofag]] V prvi polovici 3. stoletja se je tam pojavilo [[krščanstvo]]. [[Epitaf]] Rasinia Secunda, čigar smrt je datirana 17. oktobra 237,<ref>[https://books.google.co.ma/books?id=68wOAAAAQAAJ&pg=PA487&dq=Rasinia+Secunda&hl=fr&output=html_text&source=gbs_search_r&cad=1 Revue africaine, Société historique algérienne, éd. la Société, 1866, p. 487]</ref> je najstarejši datiran krščanski napis v Afriki (238). Od 3. do 4. stoletja je krščanstvo doživelo pravi razmah, kar dokazuje množica verskih objektov, kot so velika bazilika, ki velja za eno največjih v stari Afriki, bazilika škofa Aleksandra, bazilika sv. Salse itd., v okolici bogoslužnih prostorov se je razvila množico nekropol. Sredi 4. stoletja je Tipasa, tako kot mnoga mesta v Severni Afriki, trpela zaradi grozot donatističnega razkola. To obdobje je med letoma 371 in 372 zaznamoval Firmusov upor, ki so ga podpirala številna staroselska plemena, roparji in donatisti, polni verskega sovraštva proti Rimskemu cesarstvu [[Valentinijan I.|Valentinijana I.]] Za razliko od Ikozija in Cezareje, ki ju je napadel Firmus, se je Tipasa lahko uprla tej invaziji, kar je verjetno povečalo blaginjo mesta še za nekaj let.<ref>Tahar Redjel, p=12</ref> === Propad === Čeprav je bila obdana z zaščitno ogrado, to ni preprečilo njenega uničenja leta 430 s strani [[Vandali|Vandalov]] pod vodstvom [[Gejzerik]]a. Konec 5. stoletja so bili pod [[Hunerik]]om kristjani preganjani in so zbežali po morju v Španijo. Leta 534 so Bizantinci ponovno zavzeli Afriko, Tipasa je morala ponovno pridobiti določen mir in blaginjo, kar dokazujejo nekatere širitve, ponovna zaposlitev ali obnovitvena dela. Po 6. stoletju se je življenje nadaljevalo v negotovosti in začasnosti in Tipasa je na koncu utrpela usodo vseh zapuščenih mest, ki so bila prepuščena naplavinam vadijev in pokopom sipin. Konec sedmega stoletja so mesto uničili Arabci in ga spremenili v ruševine.<ref>[http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/mefr_0223-4874_1891_num_11_1_6684 Toutain Jules. ''Fouilles de M. Gsell à Tipasa : Basilique de Sainte Salsa''. In: ''Mélanges d'archéologie et d'histoire'' T. 11, 1891. p. 179-185.]</ref> Prva izkopavanja so potekala šele v 19. stoletju. Stéphane Gsell je leta 1894 izdal monografijo. Nato je Jean Baradez leta 1946 predstavil sodobne in znanstvene metode dela ter ustanovil prve muzejske zbirke. == Splošna predstavitev == Za razliko od [[Timgad]]a in [[Djémila|Djémile]], katerih ruševine so videti kompaktne in lahko berljive, ponuja Tipasa razdrobljeno mesto. To je posledica dejstva, da še ni vse očiščeno in je dobršen del mesta še pod nanosom. Tako imajo ostanki velikih term ob ulici, ki povezuje muzej z arheološkim parkom, svoje oporišče štiri metre pod današnjim terenom. V sedanjem stanju so ruševine predstavljene v dveh velikih gmotah. Prva, ki je zunaj obzidja, na vhodu v sedanje mesto, desno od ceste, ki prihaja iz Alžira, ustreza veliki [[nekropola|nekropoli]] s pogrebno baziliko Saint Salsa. Druga je arheološki park, na zahodnem izhodu iz sodobnega mesta, ki združuje večino odkritih spomenikov. Med obema, blizu pristanišča, je muzej. In tempelj je znan po svojem bogatem obisku turistov. V Tipasi sta bili zgrajeni največji baziliki dejanske Alžirije: Aleksandrova bazilika in bazilika Saint Salsa. === Opis === Starodavno mesto Tipasa, razmejeno z obzidjem, je med dvema hriboma, enega na zahodu, imenovanega Ras el Knissa, in drugega na vzhodu, imenovanega Koudiat Zarzour. Tako na zahodnem griču kot na vzhodnem so se razvile obsežne krščanske nekropole. Vzhodni hrib se imenuje hrib sv. Salse. Ta hrib predstavlja ogromno pokopališče, kjer se »sarkofagi gnetejo okoli cerkve kakor ovce okrog dobrega pastirja«. ==== Vzhodna nekropola ==== Gradnja nekropole se je začela v poganski dobi, kar dokazujejo grobnice iz zgodnejših obdobij, med katerimi je ena najbolj reprezentativnih punski obok, vsekan v pečino, ki je od takrat padla v morje, pa tudi druge s svojo polkrožno obliko skodelice in kolumbariji, ki so nagrobne zgradbe, namenjene sprejemu pogrebnih žar. ==== Bazilika svetega Petra in svetega Pavla ==== Ostanki majhne bazilike s konca 5. stoletja, kjer so častili mučenika Petra in Pavla, ki se naslanjata na obzidje in se odpirata nanj, potrjuje marmorna plošča, ki je trenutno ohranjena na terasi muzeja in na kateri beremo »blagrov Petra in Pavla ...« Izkopavanja znotraj bazilike so odkrila dva anonimna sarkofaga in svetilke, okrašene s simboli vstajenja (pavi, Jona, ki izhaja iz kitovega trebuha), krizme in svetega Petra, ki premaga Satana. Okoli sten bazilike stojijo drug ob drugem številni sarkofagi, zlasti ob južni steni, kjer je še 14 drugih sarkofagov, razmejenih z ograjenim prostorom; celota verjetno predstavlja martirij. ==== Bazilika sv. Salse ==== [[Image: Salsa 018.jpg |right|thumb|150px|Bazilika sv. Salse (vzhodni pogled)]] Bazilika stoji približno 300 metrov zunaj obzidja na vrhu hriba. Zelo verjetno je, da je bila sprva na tem mestu sredi poganske nekropole zgrajena majhna kapelica za grobnico svetnika, na družinskem grobišču 19, to kapelo pa so postopoma povečali in spremenili v cerkev. Bazilika sv. Salse je bila sprva kvadratne oblike, na vsako stran je merila 15 metrov; vhod se po navadi odpira proti vzhodu, apsida pa ima zahodno orientacijo, stene cerkve so zidane iz klesanega kamna. V notranjosti cerkev tvori osrednja ladja, široka 7,5 metra, razmejena z dvema vrstama stebrov, zaključenih z [[arhivolt]]ami, in dvema stranskima ladjama, širokima vsaka po 2,5 metra. V središču te bazilike je grobnica, ki je dobro ohranjena zaradi svoje verske vrednosti za tipazijansko skupnost, na vrhu pa je pol valjasta oblika, predstavlja epitaf, ki nam pove, da je pripadala Fabiji Salsi, matroni, zelo verjetno poganski prednici sv. Salse. [[Image: Salsa 9.jpg |thumb|150px|Sarkofag Fabie Salsa v baziliki]] V 5. stoletju je bila vsa osrednja ladja, razen grobnice Fabije Salse, zasedena z okrasnim [[mozaik]]om; na apsidni strani okvir obdaja spominski napis, posvečen Potentiju, najverjetneje škofu iz sredine 5. stoletja. V prvi polovici 6. stoletja je cerkev doživela pomembne spremembe; povečali so jo na 30 metrov dolžine, stranske ladje so pokrili s tribunami, katerih stopnice še vedno obstajajo na obeh straneh vhoda. Na severu vodijo majhna odprta vrata v steni do območja martiruma (pokopališče mučenikov), ki se spušča proti pečini. V štirioglatem prostoru je slavnostna miza (»menza«). Na jugu cerkev obdaja razkošnejša pogrebna ograja in soba za »borce«. Znotraj cerkve je bila grobnica Fabie Salsa pokrita s podnožjem, prekritim z marmornimi ploščami in obdanim z rešetko. Na to podlago je bil postavljen marmorni sarkofag, ki predstavlja legendo o Seleni in Endimionu; zaradi svoje osrednje lege in divjaštva, s katerim je bil uničen, je S. Gsell postavil hipotezo, da so v tem sarkofagu čaščeni ostanki sv. Salse. <gallery> Salsa 040.jpg|Hrib in bazilika sv. Salse Salsa 020.jpg|Bazilika sv. Salse (pogled z zahoda) Salsa 8.jpg|Pogrebna ograja (pogled z juga) </gallery> ==== Arheološki vrt in velike terme ==== Vrt, ki je vzhodno od arheološkega parka, je bil nekoč zasebna last, z donacijo pa je postal prizidek slednjega. Vidimo celo vrsto arhitekturnih elementov, kot so stebri, kapiteli, klavstre, preklade, pa tudi amfore, vrči in nekateri sarkofagi. Opazimo tudi velike bloke kamnov in zidakov velike višine, ki ustrezajo ostankom velikih termalnih kopališč, katerih površina je bila enakovredna površini amfiteatra, vendar je njihova razdalja zaradi pokopa pod konstrukcijami sodobnega mesta minimalna. Na poti do muzeja cenimo maso njegovih stebrov, ki se dvigajo devet metrov nad mozaikom tal [[frigidarij]]a, ki je štiri metre pod sedanjo ulico. <gallery> Tipasa roman ruins.jpg|Arheološka vrtna pot Tipasa thermes.jpg|Velike termalne kopeli </gallery> ==== Arheološki park ==== Pred prečkanjem ograde se pot stopničasto vzpne proti najstarejšemu delu mesta, kjer so bili najdeni ostanki [[forum]]a in sodne bazilike iz 3. stoletja. Vhod v arheološko najdišče je vzhodno od ruševin. Narodni park Tipasa je dostopen prek ostankov mogočnega amfiteatra. Kot vsako rimsko mesto ga prečkata dve glavni cesti: ''[[dekuman|decumanus maximus]]'' in ''[[kardo]]''. Prva je razširitev ceste, ki je povezovala ''[[Icosium]]'' ([[Alžir]]) s Cezarejo. Druga, pravokotna pot, ki tvori kot z ''decumanus maximus'', se potopi proti severu proti morju. Proti zahodu vodi ''dekumanus maximus'', ki razprostira svoje grbinaste plošče v širini štirinajst metrov, do [[Nimfej]]a. Še bolj zahodno, proti Cezarejskim vratom, je gledališče, zgrajeno na vzpetini. Od tam nas pot, ki se vije med gostim rastlinjem, pripelje do velike krščanske bazilike, zgrajene v 4. stoletju našega štetja, potem ko si šel mimo bazena in vodnjaka. Bazilika, zgrajena na rtu, gleda na Sredozemsko morje in meji na nekropolo, katere glavna stavba je krožni [[mavzolej]]. Nedaleč od tam, na zahodnem koncu arheološkega parka, so leta 1961 postavili stelo v spomin [[Albert Camus|Albertu Camusu]], obrnjeno proti morju in gori Chenoua. Ob vznožju [[apsida|apside]] se po strmi poti spustimo naprej v stanovanjsko obmorsko četrt, kjer se spustimo s pogledom na stavbo z monumentalnim stopniščem, razširjenim z majhnimi dobro ohranjenimi termami. Gremo mimo kadi (''dolia'') tovarne ''[[garum]]a''. V nadaljevanju so še druge manjše terme in rimska vila, kjer so vidni sledovi mozaika. ''Villa des Fresques'' je najimenitnejša rezidenca tega ansambla. Pridemo do karda. Vzpon po stezi proti jugu omogoča študijo vodovodnega in kanalizacijskega sistema, ki je bil razkrit. Na stičišču kardo in dekumana sta skoraj simetrično razporejena templja: anonimni tempelj in novi zempel. <gallery> File:Tipasa 051.jpg|Pogled iz bazilike File:Tipaza.ruines romaines.jpg|Kardo File:Tipasa1.jpg|Dekuman File:Tipasa 14.jpg|Na stičišču karda in dekumana je trg, obrobljen s templji File:Fabrique de garum (Tpaza, Algérie) P-ad20071201-11h55m02s-aix.jpg|Tovarna garuma File:Tipasa 24.jpg|Bazen File:Tipasa 57.jpg|Ogradni stolp za baziliko File:Stèle de Camus à Tipaza.jpg|Stela v spomin na Alberta Camusa </gallery> ==== Vila fresk ==== Ta rezidenca je tako imenovana zaradi zbirke fragmentov slik na ometu, ki krasijo stene. Vanjo se vstopi skozi vhod za vozove, skupaj z vhodom za pešce, ki se odpira na portik ob kardu. Preddverje vodi na notranje dvorišče, ''patio'', s štirih strani obrobljen s [[peristil]]om, okoli katerega so razporejeni dnevni prostori. Glavni prostor je dnevna soba ali ''okus'', razporejen v dolgi osi dvorišča z najboljšim pogledom na teraso in morje onkraj terase (''solarium''). Vila je lahko imela eno nadstropje. <gallery mode=packed> Ruines romaines de Tipaza.jpg|Vila fresk Tipasa 31.jpg|Okus Tipasa 32.jpg|Patio La Villa des Fresques Tipaza.jpg|Vila fresk </gallery> ==== Velika bazilika ==== Velika bazilika, ki stoji na rtu, je po svojih dimenzijah (58 m x 42 m) največja krščanska stavba, doslej izkopana na alžirskih tleh. A tudi eden najbolj degradiranih. V času gradnje je imela zelo široko osrednjo ladjo, več kot trinajst metrov, obkroženo s tremi ladjami na vsaki strani. V višini prve leve ladje še vedno stojijo štiri [[arkada|arkade]]. Apsida sega na vrh pečine. Severno od bazilike se je razvila cela vrsta prizidkov: kapela, krstilnica, terme, škofovska hiša. Onkraj, ostanki stolpa, ki se nahaja na severozahodnem vogalu obzidja. <gallery mode=packed> File:Tipasa 005.jpg|Arkade bazilike na rtu File:Tipaza basilique.jpg|Bazilika File:Tipasa 25.jpg|Mozaiki File:Tipasa 49.jpg|Oporniki apside </gallery> == Poklon Albertu Camusu == Znotraj rimskih ruševin, obrnjena proti morju in gori Chenoua, so leta 1961 postavili stelo v čast [[Albert Camus|Albertu Camusu]] s tem stavkom v francoščini, izvlečenim iz njegovega dela ''Noces à Tipasa'': »Tukaj razumem, kaj se imenuje slava: pravica do ljubezni onkraj mere« (''Je comprends ici ce qu'on appelle gloire : le droit d'aimer sans mesure'')<ref>{{navedi splet|url=https://tipaza.typepad.fr/mon_weblog/2012/10/au-sujet-de-la-st%C3%A8le-de-camus-dans-les-ruines-de-tipaza.html|title=Au sujet de la stèle de Camus dans les ruines de Tipaza|accessdate=2024-03-14|archive-date=2025-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250912034432/https://tipaza.typepad.fr/mon_weblog/2012/10/au-sujet-de-la-st%C3%A8le-de-camus-dans-les-ruines-de-tipaza.html|url-status=dead}}</ref> == Moderno mesto == Leta 1857 je bilo območje ponovno poseljeno z nastankom mesta [[Tipaza]], ki ima zdaj skoraj 30.000 prebivalcev. Mesto in njegova okolica sta dom največji berbersko govoreči skupini zahodne Alžirije, ljudstvu Chenoua. == Sklici == {{sklici|2}} === Literatura === *Louis Duchesne, « Les découvertes de M. l'abbé Saint-Gérand à Tipasa (Algérie) », Comptes-rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, vol. 36, no 2,‎ 1892, p. 111-114 (lire en ligne [archive]) *Edmond Frézouls, « Le théâtre romain de Tipasa », Mélanges d'archéologie et d'histoire, t. 64,‎ 1952, p. 111-177 (lire en ligne [archive]) *Louis Leschi et Eugène Albertini, « Le cimetière de Sainte-Salsa, à Tipasa de Maurétanie », Comptes-rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, vol. 76, no 1,‎ 1932, p. 77-88 (lire en ligne [archive]) *Roger Wood, Sir Mortimer Wheeler, L'Afrique romaine, Arthaud, Grenoble, 1966. *Serge Lancel, Mounir Bouchenaki, Tipasa de Maurétanie, Agence Nationale d'Archéologie et de Protection des Sites et Monuments Historiques, Alger, 1990 *Stéphane Gsell, « Tipasa, ville de la Maurétanie Césarienne », Mélanges d'archéologie et d'histoire, t. 14,‎ 1894, p. 291-450 (lire en ligne [archive]) *Stéphane Gsell, Recherches archéologiques en Algérie, Paris, Ernest Leroux, 1893 (lire en ligne [archive]) *Tahar Redjel, Tipasa, Aelia Tipasensis, collection Musées à ciel ouvert, Constantine, Araja Editions, 2011 == Zunanje povezave == {{commons category|Ancient Roman archaeological sites in Tipaza}} {{wikivoyage|Tipasa}} *[https://www.manar-al-athar.ox.ac.uk/pages/collections_featured.php?parent=5975 Images of Tipasa in Mauretania] from Manar al-Athar digital heritage photo archive *[https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=193 Site] of [[Unesco]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Alžiriji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Alžiriji]] [[Kategorija:Rimska mesta v Alžiriji]] [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Province Bizantinskega cesarstva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1857]] [[Kategorija:Feničanske kolonije]] nu1pbn2diqkryuoa24gnsb6sry6j33f 0 562553 6709152 6301255 2026-07-10T09:37:16Z VidicK01 193275 /* Seznam */ +Grims odslej nepovezani 6709152 wikitext text/x-wiki [[Slika:European flag, upside down.svg|desno|brezokvirja|186x186_pik]] '''[[Seznam]] [[Evroposlanec|evropskih poslancev]] iz [[Slovenija|Slovenije]]''' v mandatu [[2024]]–[[2029]] zajema poslance, ki bodo izvoljeni na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji]], dne 9. junija 2024. Slovenija ima od teh volitev dalje v evropskem parlamentu devet poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|title=Evropski parlament potrdil deveti poslanski sedež za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropski-parlament-potrdil-deveti-poslanski-sedez-za-slovenijo/681274|accessdate=2024-06-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> == Seznam == {| class="wikitable sortable" !# ! colspan="2" |Slika ! width=15% | [[Poslanec]] ! colspan="2" |Stranka !Evropska skupina !Preferenčni glasovi !Delež preferenčnih<br> od glasov liste !Število glasov liste |- !1. | style="background:{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}" | | [[Slika:Romana_Tomc_cropped (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] !'''[[Romana Tomc]]''' | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Evropska ljudska stranka]] |<center>'''73.974'''</center> |<center>35,84 %</center> |'''206.386''' (30,59 %) |- !2. | style="background:{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}" | | [[Slika:1718870277272 20240619 ZVER Milan SL 006.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] !'''[[Milan Zver]]''' | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Evropska ljudska stranka]] |<center>'''15.963'''</center> |<center>7,73 %</center> |'''206.386''' (30,59 %) |- ! rowspan=2|3. | style="background:{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}" | | rowspan=2|[[Slika:1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] ! rowspan=2|'''[[Branko Grims]]''' | rowspan=2 style="background:#FEF200" | | rowspan=2|[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Evropska ljudska stranka]] (do 2026) | rowspan=2|<center>'''12.757'''</center> | rowspan=2|<center>6,18 %</center> | rowspan=2|'''206.386''' (30,59 %) |- | style="background:{{party color|Non-Inscrits}}" | | Nepovezani (od 2026) |- !4. | style="background:{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}" | | [[Slika:1718798890696 20240618 TOMASIC Zala SI 022.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] !'''[[Zala Tomašič]]''' | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Evropska ljudska stranka]] |<center>'''26.934'''</center> |<center>13,05 %</center> |'''206.386''' (30,59 %) |- !5. | style="background:{{party color|Renew Europe}}" | | [[Slika:1719326337289 20240625 JOVEVA Irena SI 007.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] !'''[[Irena Joveva]]''' | style="background:#005DA4" | |[[Gibanje Svoboda]] |[[Renew Europe]] |<center>'''71.205'''</center> |<center>47,72 %</center> |'''149.200''' (22,11 %) |- !6. | style="background:{{party color|Renew Europe}}" | | [[Slika:1718294933155 20240613 SAREC Marjan SI 011.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] !'''[[Marjan Šarec]]''' | style="background:#005DA4" | |[[Gibanje Svoboda]] |[[Renew Europe]] |<center>'''14.596'''</center> |<center>9,78 %</center> |'''149.200''' (22,11 %) |- !7. | style="background:{{party color|Greens–European Free Alliance}}" | | [[Slika:1719914798584 20240627 PREBILIC Vladimir SI 017.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] !'''[[Vladimir Prebilič]]''' | style="background:#00a65e" | |[[VESNA - zelena stranka]] |[[Evropska zelena stranka]] |<center>'''52.541'''</center> |<center>73,98 %</center> |'''71.023''' (10,53 %) |- !8. | style="background:{{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}}" | | [[Slika:1718870258784 20240619 NEMEC Matjaz SI 014.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] !'''[[Matjaž Nemec]]''' | style="background:#FF0000" | |[[Socialni demokrati]] |[[Stranka evropskih socialistov]] |<center>'''25.784'''</center> |<center>49,22 %</center> |'''52.390''' (7,76 %) |- !9. | style="background:{{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}}" | | [[Slika:1718798890696 20240618 TONIN Matej SI 013.jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] !'''[[Matej Tonin]]''' | style="background:#00b5dd" | |[[Nova Slovenija]] |[[Evropska ljudska stranka]] |<center>'''16.799'''</center> |<center>32,42 %</center> |'''51.812''' (7,68 %) |- |} == Glej tudi == * [[Evropska komisija]] * [[Bruselj]] == Sklici == {{sklici}} {{Seznami evroposlancev iz Slovenije}} [[Kategorija:Seznami evroposlancev]] hsv19cx7w64t520b84zbif2zh7beki0 0 562823 6709042 6419597 2026-07-09T21:50:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709042 wikitext text/x-wiki {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Rock-Hewn Churches, Lalibela | Image = Lalibela, san giorgio, esterno 24.jpg | Caption = [[Cerkev sv. Jurija, Lalibela|Cerkev sv. Jurija]] | Criteria = Kulturno: i, ii, iii | ID = 18 | Year = 1978 | locmapin = Etiopija | coordinates = {{coord|12|01|57|N|39|02|36|E|type:landmark_region:ET|display=inline,title}} | map_caption = Lega v Etiopiji }} Enajst v '''skalo vklesanih cerkva Lalibele''' je monolitnih cerkva v zahodnem [[Etiopsko višavje|Etiopskem višavju]] blizu mesta [[Lalibela]], poimenovanih po kralju Gebreju Meskelu Lalibeli iz poznega 12. in zgodnjega 13. stoletja iz rodbine Zagve, ki je naročil ogromen gradbeni projekt 11 v skalo vklesanih cerkva, da bi ponovno ustvaril sveto mesto [[Jeruzalem]] v svojem kraljestvu. Mesto še danes uporablja [[etiopska tevahedska pravoslavna cerkev|Etiopska pravoslavna cerkev]] in ostaja pomemben romarski kraj za etiopske pravoslavne vernike.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=Understanding Ethiopia : geology and scenery|last=Williams, Frances M.|isbn=9783319021805|location=Cham|oclc=945445084|date = 2016-03-21}}</ref> Gradnja vseh 11 v skalo vklesanih cerkva je trajala 24 let. == Zgodovina == Po lokalnem izročilu je Lalibelo (tradicionalno znano kot ''Roha'') leta 1137 ustanovila družina Agev, imenovana Zagva ali Zagve.<ref name=Lindahl>{{navedi splet|title=Local History of Ethiopia|url=https://nai.uu.se/download/18.39fca04516faedec8b248e0f/1580829012921/ORTLAL05.pdf|website=Nordic Africa Institute|first=Bernhard|last=Lindahl|date=2005|accessdate=2024-06-13|archive-date=2023-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230927233126/https://nai.uu.se/download/18.39fca04516faedec8b248e0f/1580829012921/ORTLAL05.pdf|url-status=dead}}</ref> Cerkve naj bi bile zgrajene v času rodbine Zagve, pod vladavino kralja Gebreja Meskela Lalibele (vladal približno 1181–1221 n. št.),<ref name=sani>{{Cite journal|url=https://doi.org/10.3301/IJG.2011.26|title=Integrated geological-architectural pilot study of the Biet Gabriel-Rufael rock hewn church in Lalibela, northern Ethiopia|first1=Federico|last1=Sani|first2=Giovanna|last2=Moratti|first3=Massimo|last3=Coli|first4=Pietro|last4=Laureano|first5=Luisa|last5=Rovero|first6=Ugo|last6=Tonietti|first7=Niccolò|last7=Coli|date=March 27, 2012|journal=Italian Journal of Geosciences|volume=131|issue=2|pages=171–186|via=Silverchair|doi=10.3301/IJG.2011.26}}</ref> čeprav je bolj verjetno, da so se razvile v svojo sedanjo obliko skozi več faz gradnje in spreminjanja že obstoječih struktur.<ref>{{Cite journal|last1=Fauvelle-Aymar|first1=François-Xavier|last2=Bruxelles|first2=Laurent|last3=Mensan|first3=Romain|last4=Bosc-Tiessé|first4=Claire|last5=Derat|first5=Marie-Laure|last6=Fritsch|first6=Emmanuel|date=2010-12-01|title=Rock-cut stratigraphy: sequencing the Lalibela churches|url=https://archive.org/details/sim_antiquity_2010-12_84_326/page/1135|journal=Antiquity|language=en|volume=84|issue=326|pages=1135–1150|doi=10.1017/S0003598X00067132|s2cid=130648151|issn=0003-598X}}</ref> Mesto vklesanih cerkva Lalibela je bilo prvič vključeno na Unescov seznam svetovne dediščine leta 1978.<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/documents/8950|title=UNESCO/ICOMOS Mission Report; Rock-Hewn Churches, Lalibela (Ethiopia); 7–12 March 2007|date=2007|website=World Heritage Centre}}</ref> == Arheološko najdišče == [[File:Karta Lalibela.PNG|thumb|250px|Zemljevid območja Lalibela]] Na nadmorski višini približno 2480 metrov [[arheološko najdišče]] sestavlja pet cerkva severno od mestne reke Jordan, pet južno od reke in ena neodvisno locirana. Cerkve v vsaki skupini so povezane s sistemom predorov in jarkov. Biete Giorgis, enajsta cerkev, je z drugimi povezana z jarki. Severne cerkve so Biete Medhane Alem, Biete Marjam, Biete Golgota Mikael, Biete Meskel in Biete Denagel. Južne cerkve so Biete Amanuel, Biete Kedus Mercoreus, Biete Aba Libanos, Biete Lehem in Biete Gabriel-Rufael. == Arhitektura == V skalo vklesane cerkve v Lalibeli so narejene s subtraktivnimi postopki, pri katerih se prostor ustvari z odstranjevanjem materiala. Od 11 cerkva so 4 prostostoječe (monolitne), 7 pa si deli steno z goro, iz katere so izklesane. Vsaka cerkev je edinstvena, kar mestu daje arhitekturno raznolikost, ki je razvidna iz človeških reliefov znotraj Bet Golgote in barvitih poslikav geometrijskih vzorcev in svetopisemskih prizorov v Bet Marjam. V mnogih cerkvah profili in nizi vrvic delijo večje strukturne oblike na manjše dele. Gradnja cerkva naj bi potekala v treh fazah. Vseh 11 cerkva je nastalo s postopkom izkopavanja jarkov, ki so obkrožali monolitne in polmonolitne strukture z osnovnim orodjem kladiva in dleta, ter sistema predorov, ki je povezoval dve ločeni skupini cerkva med seboj izven skoričasti [[bazalt]].<ref>{{Cite journal|last1=Bosc-Tiessé|first1=Claire|last2=Fauvelle|first2=François-Xavier|last3=Bruxelles|first3=Laurent|last4=Derat|first4=Marie-Laure|last5=Gleize|first5=Yves|last6=Mensan|first6=Romain|date=2014-11-01|title=The Lalibela Rock Hewn Site and its Landscape (Ethiopia): An Archaeological Analysis|journal=Journal of African Archaeology| volume=12|issue=2|pages=141–164|doi=10.3213/2191-5784-10261|issn=1612-1651}}</ref> 'Gradnja' je potekala od zgoraj navzdol. == Verski pomen in funkcija == Cerkve Lalibele imajo pomemben verski pomen za etiopske pravoslavne kristjane. Skupaj tvorijo romarski kraj s posebno duhovno in simbolno vrednostjo, s postavitvijo, ki predstavlja sveto mesto Jeruzalem. Mesto se še naprej uporablja za vsakodnevno bogoslužje in molitev, praznovanje verskih praznikov, kot sta ''[[timkat]]'' in ''gena'', kot dom duhovščine in kot kraj, ki vsako leto vedno bolj združuje verske pripadnike in voditelje.<ref name="arcch">{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/documents/135827|date=2015|title=A Management Plan for the Rock-hewn Churches of Lalibela World Heritage Site, Ethiopia|website=World Heritage Centre|author=AARCH}}</ref> == Ohranjanje == Na mestu je bilo izvedenih več nedavnih projektov ohranjanja in restavriranja, vendar so bili pri izvedbi pomanjkljivi. Projekt, v katerem ameriško veleposlaništvo financira obnovo Bet Gabriel-Rafael in nato Bet Golgotha-Mikael, je povzročil težave med različnimi stranmi, vključenimi v projekt, glede razumevanja njegovega celotnega obsega. Med Uradom za raziskovanje in ohranjanje kulturne dediščine (ARCCH) ter lokalnim odborom in cerkvijo ni bilo ustrezne komunikacije in izmenjave informacij o projektnih načrtih.<ref name="woldeyes">{{navedi splet|last=Woldeyes|first=Yirga Gelaw|date=14 October 2018|title=Preliminary Report: Conservation Concerns for the Lalibela Rock Hewn Churches|website=Curtin University|url=https://espace.curtin.edu.au/bitstream/handle/20.500.11937/75855/76057.pdf|accessdate=2024-06-13|archive-date=2024-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240115103846/https://espace.curtin.edu.au/bitstream/handle/20.500.11937/75855/76057.pdf|url-status=dead}}</ref> S financiranjem EU so leta 2008 postavili štiri nadstreške, ki so pokrila pet cerkva na mestu, da bi zagotovili začasen način zaščite za strukture, dokler se ne odločijo za dolgoročnejšo rešitev.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/documents/169702|title=Report of the UNESCO/ICOMOS/ICCROM Advisory mission to Rock-Hewn Churches, Lalibela (Ethiopia), 20–25 May 2018|date=2018|website=World Heritage Centre}}</ref> Vendar so nadstreški zdaj ostali na mestu veliko dlje, kot je bilo predvideno, in zdaj posledično predstavljajo resno nevarnost za stavbe pod njimi, saj grozijo, da se bodo zrušili zaradi svoje velike teže med drugimi dejavniki. Direktor ARCCH je navedel, da je treba nadstreške odstraniti, vendar še ni nobenih dokončnih načrtov za njihovo odstranitev in kaj bo storjeno pozneje. == Seznam cerkva == {|class="wikitable sortable" ! scope="col" class="unsortable" | Slika ! scope="col" | Ime ! scope="col" | Slovensko ime ! scope="col" | Lega ! scope="col" class="unsortable" | Opomba |- |[[File:Bete Giyorgis 01.jpg|150px]] |[[Cerkev sv. Jurija, Lalibela|Biete Giorgis]] (ቤተ ጊዮርጊስ) |Cerkev sv. Jurija |{{coord|12.03174|39.04113|format=dms|type:landmark|display=inline}}<br />Independent |Oblikovan v križnem tlorisu |- |[[File:Lalibela, bet danagel, passaggio esterno 01.jpg|150px]] |Biete Denagel (ቤተ ደናግል) |Hiša devic |Severna skupina | |- |[[File:Bet Golgotha (5497902954).jpg|150px]] |Biete Golgotha Mikael (ቤተ ጎልጎታ ሚካኤል) |Hiša Golgote Mikael |Severna skupina |Ima replike Kristusovega in Adamovega groba ter jaslic Kristusovega rojstva. |- |[[File:Bete Maryam 01.jpg|150px]] |Biete Marjam (ቤተ ማርያም) |Hiša Mirjam/Marijina hiša |{{coord|12.03371|N|39.04333|E|type:landmark|display=inline}}<br />Severna skupina |Ima poslikan strop z različnimi svetopisemskimi prizori |- |[[File:Lalibela,_chiesa_di_bete_medhane_alem,_esterno_08,0.jpg|150px]] |Biete Medhane Alem (ቤተ መድሃኒ አለም) |Hiša Odrešenika sveta |{{coord|12.0337|N|39.0437|E|type:landmark|display=inline}}<br />Severna skupina |Dom [[Križ iz Lalibele|Križa iz Lalibele]]. Velja za največjo monolitno cerkev na svetu. |- |[[File:Bete Mesqel.jpg|150x150px]] |Biete Meskel (ቤተ መስቀል) |Križeva hiša |{{coord|12.033941|N|39.0434|E|type:landmark|display=inline}}<br />Severna skupina | |- |[[File:Bete Abba Libanos.jpg|150px]] |Biete Abba Libanos (ቤተ አባ ሊባኖስ) |Hiša opata Libanosa |{{coord|12.03141|N|39.04518|E|type:landmark|display=inline}}<br />Južna skupina | |- |[[File:Lalibela,_chiesa_di_bete_amanuel,_esterno_01,0.jpg|150px]] |Biete Amanuel (ቤተ አማኑኤል) |Hiša Imanuela |{{coord|12.03182|N|39.04556|E|type:landmark|display=inline}}<br />Južna skupina | |- |[[File:Lalibela, bete gabriel-rufael, esterno 05.jpg|150px]] |Biete Gabriel-Rufa]] (ቤተ ገብሬል ሩፋኤል) |hiša angelov Gabriela in Rafaela |{{coord|12.03120|N|39.04464|E|type:landmark|display=inline}}<br />Južna skupina | |- |[[File:Lalibela, bete lehem, 01.jpg|150px]] |Biete Lehem (ቤተ ልሄም) |Betlehem, hebrejsko: בֵּית לֶחֶם 'Hiša kruha' |{{coord|12.03169|N|39.04451|E|type:landmark|display=inline}}<br />Južna skupina | |- |[[File:BietMercureosLalibela.JPG|150px]] |Biete Kedus Mercoreus (ቤተ ማርቆርዮስ) |hiša svetega Merkurja/hiša Marka Evangelista |{{coord|12.03157|N|39.04548|E|type:landmark|display=inline}}<br />Južna skupina | |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Rock-hewn churches in Lalibela}} * ''[https://www.deutschlandfunkkultur.de/die-aethiopischen-felsenkirchen-von-lalibela-wallfahrt-zu.1278.de.html?dram:article_id=425137 Die äthiopischen Felsenkirchen von Lalibela: Wallfahrt zu einem Weltwunder]'', ''Deutschlandfunk Kultur'', 12. August 2018. * [http://www.ethiopiantreasures.co.uk/pages/lalibela.htm Ethiopian Treasures] * [https://web.archive.org/web/20110514001228/http://www.utoronto.ca/deeds/pubs/golgotha/golgotha.html Geschichte der Kirchen von Lalibela] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Etiopiji]] [[Kategorija:Arhitektura v Etiopiji]] jnlsci4v76yderi5tl98bb4rjg08tt7 0 563155 6709127 6707884 2026-07-10T08:10:41Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] ([[User talk:InternetArchiveBot|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6481107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kanton Švice |short_name = Kanton Vaud |other_names = |coord = {{koord|46|36|N|6|36|E|region:CH-VD_type:adm1st|display=title}} |coa_img_path = Wappen Waadt matt.svg |locatormap_img_path = Switzerland Locator Map VD.svg |capital = [[Lozana]] (Lausanne) |largest_city = |area = 3212,02 |area_rank = 4 |population_asof = 31. dec. 2022 |population = 830.431 |population_rank = 3 |population_density = 259 |since = 1803 |abbr = VD |languages = [[francoščina]] |highest = [[Diablerets|Sommet des Diablerets]] |highest_m = 3210 |lowest = [[Ženevsko jezero]] |lowest_m = 372 |executive = Conseil d'État |executive_members = 7 |legislative = Grand Conseil |parliament_members = 150 |municipalities_number= 300 |districts_designation= okrajev |districts_number = 10 |cantonalmap_img_path = }} '''Kanton Vaud''' [vó]<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3806284/vaud |title=Vaud |work=Slovenski pravopis |publisher=fran.si}}</ref> ([[francoščina|francosko]] in [[italijanščina|italijansko]] ''Vaud'', {{jezik-de|Waadt}}, {{jezik-rm|Vad}}) je [[kantoni Švice|kanton]] v zahodni [[Švica|Švici]] z 830.000 prebivalci, ki živijo na 3.200 kv.km. Njegovo glavno mesto je [[Lozana]], drugi večji mesti sta [[Yverdon-les-Bains]] in [[Montreux]]. Kanton leži v francosko govorečem delu Švice in njegov uradni jezik je francoščina. Na severu meji na kanton [[kanton Neuchâtel|Neuchâtel]], na vzhodu na kantona [[kanton Fribourg|Fribourg]] in [[kanton Bern|Bern]], na jugovzhodu na kanton [[kanton Valais|Valais]], na jugozahodu na kanton [[kanton Ženeva|Ženeva]] in na zahodu na [[Francija|Francijo]]. Geografija kantona zajema tri naravne regije Švice: gorstvo [[Švicarska Jura|Jura]], [[Mittelland (Švica)|Švicarsko planoto]] in [[Švicarske Alpe]]. Na njegovem ozemlju deloma ležita dve izmed velikih jezer v državi, [[Ženevsko jezero|Ženevsko]] in [[Neuchâtelsko jezero]]. Od leta 1536 do 1798 je bil Vaud podložno ozemlje mestne države [[Bern]]. Z ustanovitvijo [[Helvetska republika|Helvetske republike]] je postal ena od njenih upravnih enot, imenovanih »kantoni«, Leta 1803 pa je postal samostojen kanton Švicarske konfederacije. == Prebivalstvo == Po podatkih s konca leta 2022 je imel kanton 830&nbsp;431 prebivalcev.<ref name="preb2022">[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> Okoli polovica prebivalstva živi v aglomeraciji mest Lozana in Morges, poleg tega so v kantonu štiri druge aglomeracije: Yverdon, širšo Ženevo, Riviera in Chablais. Poleg zgoraj omenjenih mest so posamezna večja mesta [[Nyon]] (22.000), [[Renens]] (21.000), [[Pully]], [[Vevey]] (20.000), [[Glenend]], [[Morges]], [[Orbe]], [[La Tour-de-Peilz]], [[Écublens]], [[Aigle]], [[Payerne]], [[Lutry]], [[Epalinges]], [[Le Mont-sur-Lausanne]] itd. Delež tujcev (prijavljenih prebivalcev brez švicarskega državljanstva) je konec 2022 znašal 33,2&nbsp;odstotka.<ref name="preb2022" /> 83,9&nbsp;% prebivalcev je doma govorilo francosko, 5,2&nbsp;% italijansko, 5,0&nbsp;% nemško, 8,7&nbsp;% angleško in 23,4&nbsp;% druge jezike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung.assetdetail.31085946.html|title=Zuhause gesprochene Sprachen nach verschiedenen soziodemografischen Merkmalen und Kanton|publisher=Zvezni urad za statistiko}}</ref> Dobra četrtina prebivalstva, starejšega od 15 let, je [[Katolištvo|katolikov]], slaba petina [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanov]], medtem ko je okoli dve petini brez verske pripadnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung.assetdetail.30166056.html|title=Religionszugehörigkeit nach Kantonen|accessdate=2024-06-23|publisher=Zvezni urad za statistiko}}</ref> == Upravna delitev == [[Slika:Karte Gemeinden des Kantons Waadt farbig 2022.png|260px|sličica|Okraji in občine kantona Vaud]] Kanton je razdeljen na deset [[okraji Švice|okrajev]] (''districts''), ki se nadalje delijo na 300 občin:<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse/liste-historisee-communes.assetdetail.17884688.html |title=Répertoire officiel des communes de Suisse |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2021-09-15}}</ref> * '''okraj Aigle''' ** občine [[Aigle]], [[Bex]], [[Chessel]], [[Corbeyrier]], [[Gryon]], [[Lavey-Morcles]], [[Leysin]], [[Noville]], [[Ollon]], [[Ormont-Dessous]], [[Ormont-Dessus]], [[Rennaz]], [[Roche, Vaud|Roche]], [[Villeneuve, Vaud|Villeneuve]], [[Yvorne]] * '''okraj Broye-Vully''' ** občine [[Avenches]], [[Bussy-sur-Moudon]], [[Champtauroz]], [[Chavannes-sur-Moudon]], [[Chevroux]], [[Corcelles-le-Jorat]], [[Corcelles-près-Payerne]], [[Cudrefin]], [[Curtilles]], [[Dompierre]], [[Faoug]], [[Grandcour]], [[Henniez]], [[Hermenches]], [[Lovatens]], [[Lucens]], [[Missy]], [[Moudon]], [[Payerne]], [[Prévonloup]], [[Ropraz]], [[Rossenges]], [[Syens]], [[Trey]], [[Treytorrens]], [[Valbroye]], [[Villars-le-Comte]], [[Villarzel]], [[Vucherens]], [[Vulliens]], [[Vully-les-Lacs]] * '''okraj Gros-de-Vaud''' ** občine [[Assens]], [[Bercher]], [[Bettens]], [[Bottens]], [[Boulens]], [[Bournens]], [[Boussens]], [[Bretigny-sur-Morrens]], [[Cugy]], [[Daillens]], [[Échallens]], [[Essertines-sur-Yverdon]], [[Étagnières]], [[Fey]], [[Froideville]], [[Goumoëns]], [[Jorat-Menthue]], [[Lussery-Villars]], [[Mex]], [[Montanaire]], [[Montilliez]], [[Morrens]], [[Ogens]], [[Oppens]], [[Oulens-sous-Échallens]], [[Pailly]], [[Penthalaz]], [[Penthaz]], [[Penthéréaz]], [[Poliez-Pittet]], [[Rueyres]], [[Saint-Barthélemy]], [[Sullens]], [[Villars-le-Terroir]], [[Vuarrens]], [[Vufflens-la-Ville]] * '''okraj Jura-Nord vaudois''' ** občine [[Agiez]], [[Arnex-sur-Orbe]], [[Ballaigues]], [[Baulmes]], [[Bavois]], [[Belmont-sur-Yverdon]], [[Bioley-Magnoux]], [[Bofflens]], [[Bonvillars]], [[Bretonnières]], [[Bullet]], [[Chamblon]], [[Champagne]], [[Champvent]], [[Chavannes-le-Chêne]], [[Chavornay]], [[Chêne-Pâquier]], [[Cheseaux-Noréaz]], [[Concise]], [[Corcelles-près-Concise]], [[Cronay]], [[Croy]], [[Cuarny]], [[Démoret]], [[Donneloye]], [[Épendes]], [[Fiez]], [[Fontaines-sur-Grandson]], [[Giez]], [[Grandevent]], [[Grandson]], [[Juriens]], [[La Praz]], [[L'Abbaye]], [[L'Abergement]], [[Le Chenit]], [[Le Lieu]], [[Les Clées]], [[Lignerolle]], [[Mathod]], [[Mauborget]], [[Molondin]], [[Montagny-près-Yverdon]], [[Montcherand]], [[Mutrux]], [[Novalles]], [[Onnens]], [[Orbe]], [[Orges]], [[Orzens]], [[Pomy]], [[Premier, Vaud|Premier]], [[Provence]], [[Rances]], [[Romainmôtier-Envy]], [[Rovray]], [[Sainte-Croix, Vaud|Sainte-Croix]], [[Sergey]], [[Suchy]], [[Suscévaz]], [[Tévenon]], [[Treycovagnes]], [[Ursins]], [[Valeyres-sous-Montagny]], [[Valeyres-sous-Rances]], [[Valeyres-sous-Ursins]], [[Vallorbe]], [[Vaulion]], [[Villars-Épeney]], [[Vugelles-La Mothe]], [[Vuitebœuf]], [[Yverdon-les-Bains]], [[Yvonand]] * '''okraj Lozana''' ** občine [[Cheseaux-sur-Lausanne]], [[Épalinges]], [[Jouxtens-Mézery]], [[Le Mont-sur-Lausanne]], [[Lozana]], [[Romanel-sur-Lausanne]] * '''okraj Lavaux-Oron''' ** občine [[Belmont-sur-Lausanne]], [[Bourg-en-Lavaux]], [[Chexbres]], [[Forel (Lavaux)|Forel]], [[Jorat-Mézières]], [[Lutry]], [[Maracon]], [[Montpreveyres]], [[Oron]], [[Paudex]], [[Puidoux]], [[Pully]], [[Rivaz]], [[Saint-Saphorin (Lavaux)|Saint-Saphorin]], [[Savigny]], [[Servion]] * '''okraj Morges''' ** občine [[Aclens]], [[Allaman]], [[Aubonne]], [[Ballens]], [[Berolle]], [[Bière]], [[Bougy-Villars]], [[Bremblens]], [[Buchillon]], [[Chavannes-le-Veyron]], [[Chevilly]], [[Chigny]], [[Clarmont]], [[Cossonay]], [[Cuarnens]], [[Denens]], [[Denges]], [[Dizy]], [[Échandens]], [[Échichens]], [[Éclépens]], [[Étoy]], [[Féchy]], [[Ferreyres]], [[Gimel]], [[Gollion]], [[Grancy]], [[Hautemorges]], [[La Chaux]], [[La Sarraz]], [[L'Isle]], [[Lavigny]], [[Lonay]], [[Lully, Vaud|Lully]], [[Lussy-sur-Morges]], [[Mauraz]], [[Moiry]], [[Mollens]], [[Mont-la-Ville]], [[Montricher]], [[Morges]], [[Orny]], [[Pompaples]], [[Préverenges]], [[Romanel-sur-Morges]], [[Saint-Livres]], [[Saint-Oyens]], [[Saint-Prex]], [[Saubraz]], [[Senarclens]], [[Tolochenaz]], [[Vaux-sur-Morges]], [[Villars-sous-Yens]], [[Vufflens-le-Château]], [[Vullierens]], [[Yens]] * '''okraj Nyon''' ** občine [[Arnex-sur-Nyon]], [[Arzier-Le Muids]], [[Bassins]], [[Begnins]], [[Bogis-Bossey]], [[Borex]], [[Bursinel]], [[Bursins]], [[Burtigny]], [[Chavannes-de-Bogis]], [[Chavannes-des-Bois]], [[Chéserex]], [[Coinsins]], [[Commugny]], [[Coppet]], [[Crans]], [[Crassier]], [[Duillier]], [[Dully]], [[Essertines-sur-Rolle]], [[Eysins]], [[Founex]], [[Genolier]], [[Gilly]], [[Gingins]], [[Givrins]], [[Gland]], [[Grens]], [[La Rippe]], [[Le Vaud]], [[Longirod]], [[Luins]], [[Marchissy]], [[Mies]], [[Mont-sur-Rolle]], [[Nyon]], [[Perroy]], [[Prangins]], [[Rolle]], [[Saint-Cergue]], [[Saint-George]], [[Signy-Avenex]], [[Tannay]], [[Tartegnin]], [[Trélex]], [[Vich]], [[Vinzel]] * '''okraj Ouest lausannois''' ** občine [[Bussigny]], [[Chavannes-près-Renens]], [[Crissier]], [[Écublens]], [[Prilly]], [[Renens]], [[Saint-Sulpice]], [[Villars-Sainte-Croix]] * '''okraj Riviera-Pays-d'Enhaut''' ** občine [[Blonay - Saint-Légier]], [[Chardonne]], [[Château-d'Œx]], [[Corseaux]], [[Corsier-sur-Vevey]], [[Jongny]], [[La Tour-de-Peilz]], [[Montreux]], [[Rossinière]], [[Rougemont]], [[Vevey]], [[Veytaux]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://www.vd.ch/ Uradno spletno mesto kantona] *[https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/statistique-regions/portraits-regionaux-chiffres-cles/cantons/vaud.html Predstavitev kantona na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] {{Kantoni Švice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kantoni Švice|Vaud]] [[Kategorija:Kanton Vaud| ]] 1bkelw9qrfujxjmwb86yfqkefsn17gv 0 564500 6709128 6707882 2026-07-10T08:10:59Z Upwinxp 126544 povezava je živa 6709128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kanton Švice |short_name = Valais |other_names = Wallis |coord = {{koord|46|4|N|7|36|E|region:CH-VS_type:adm1st|display=title}} |coa_img_path = Wappen Wallis matt.svg |locatormap_img_path = Switzerland Locator Map VS.svg |capital = [[Sion, Švica|Sion]] (Sitten) |largest_city = |area = 5224,64 |area_rank = 3 |population_asof = 31. dec. 2022 |population = 357.282 |population_rank = 8 |population_density = 68 |since = 1815 |abbr = VS |languages = [[francoščina]], [[nemščina]] |highest_m = 4634 |highest = [[Dufourspitze|vrh Dufour]], [[Monte Rosa]] |lowest_m = 372 |lowest = [[Ženevsko jezero]] |executive = Conseil d'État/Staatsrat |executive_members = 5 |legislative = Grand Conseil/Grosser Rat |parliament_members = 130 |municipalities_number = 122 |districts_number = 13 |districts_designation = okrajev |cantonalmap_img_path = Reliefkarte Wallis.png }} '''Kanton Valais''' [valé]<ref>{{navedi splet |url=https://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3806013/valais |title=Valais |work=Slovenski pravopis |publisher=fran.si |accessdate=2024-08-05 |archive-date=2024-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240805175850/https://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3806013/valais |url-status=live}}</ref> ({{jezik-fr|Valais}}, {{jezik-de|Wallis}}, {{jezik-it|Vallese}}, {{jezik-rm|Vallais}}) je [[kantoni Švice|kanton]] na jugozahodu [[Švica|Švice]]. Je uradno [[Dvojezičnost|dvojezičen]], saj je prebivalstvo njegovega zahodnega dela francosko, vzhodnega dela pa nemško govoreče. Njegovo največje in glavno mesto je [[Sion, Švica|Sion]] (nemško ''Sitten''), ostali večji mesti sta [[Martigny]] in [[Monthey]]. Tretji največji švicarski kanton po površini leži v celoti v [[Švicarske Alpe|Alpah]], skozi katere je vrezana dolina reke [[Rona|Rone]] od [[Ronski ledenik|ronskega ledenika]] do [[Ženevsko jezero|Ženevskega jezera]] ter doline njenih pritokov. Južno od doline Rone se dviga ena najvišjih gorskih skupin v Alpah – [[Peninske Alpe]], kjer se med drugim nahajajo [[Monte Rosa]] z [[Dufourspitze|najvišjim vrhom Švice]], ikonični [[Matterhorn]] in [[prelaz Simplon]]. Tradicionalno se kanton deli na tri regije: Spodnji, Srednji in Gornji Valais. Na severu meji na kantona [[kanton Vaud|Vaud]] in [[kanton Bern|Bern]], na vzhodu na kantona [[kanton Uri|Uri]] in [[kanton Ticino|Ticino]], na jugu na [[Italija|Italijo]] in na zahodu na [[Francija|Francijo]]. Od druge polovice 15. stoletja do [[Helvetska republika|francoske invazije]] leta 1798 se Valais delil na sedem dežel (''Zehnden''); leta 1802 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] Valais razglasil za neodvisno republiko, leta 1810 pa si ga je [[Francosko cesarstvo|Francija]] priključila kot departma Simplon. Po priporočilu [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] se je Valais leta 1815 pridružil Švicarski konfederaciji. Kantonska ustava, ki z nekaj spremembami velja še danes, je bila sprejeta leta 1907. == Upravna delitev == [[Slika:Karte Gemeinden des Kantons Wallis farbig 2021.png|260px|sličica|Okraji in občine kantona Valais]] Kanton je razdeljen na trinajst [[okraji Švice|okrajev]] (francosko ''districts'', nemško ''Bezirke''), ki se nadalje delijo na 122 občin:<ref name="ListeCommunesSuisses">{{navedi splet |url=https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/bases-statistiques/repertoire-officiel-communes-suisse.assetdetail.31265302.html |title=Répertoire officiel des communes de Suisse |publisher=Zvezni urad za statistiko |accessdate=2024-07-26}}</ref> * '''okraj Brig''' ** občine [[Brig-Glis]], [[Eggerberg]], [[Naters]], [[Ried-Brig]], [[Simplon]], [[Termen]], [[Zwischbergen]] * '''okraj Conthey''' ** občine [[Ardon]], [[Chamoson]], [[Conthey]], [[Nendaz]], [[Vétroz]] * '''okraj Entremont''' ** občine [[Bourg-Saint-Pierre]], [[Liddes]], [[Orsières]], [[Sembrancher]], [[Val de Bagnes]] * '''okraj Goms''' ** občine [[Bellwald]], [[Binn]], [[Ernen]], [[Fiesch]], [[Fieschertal]], [[Lax]], [[Obergoms]], [[Goms]] * '''okraj Hérens''' ** občine [[Ayent]], [[Evolène]], [[Hérémence]], [[Saint-Martin, Valais|Saint-Martin]], [[Vex]], [[Mont-Noble]] * '''okraj Leuk''' ** občine [[Agarn]], [[Albinen]], [[Ergisch]], [[Inden]], [[Leuk]], [[Leukerbad]], [[Oberems]], [[Salgesch]], [[Varen]], [[Guttet-Feschel]], [[Gampel-Bratsch]], [[Turtmann-Unterems]] * '''okraj Martigny''' ** občine [[Bovernier]], [[Fully]], [[Isérables]], [[Leytron]], [[Martigny]], [[Martigny-Combe]], [[Riddes]], [[Saillon]], [[Saxon, Valais|Saxon]], [[Trient]], [[Champéry]], [[Collombey-Muraz]], [[Monthey]], [[Port-Valais]], [[Saint-Gingolph]], [[Troistorrents]], [[Val-d'Illiez]], [[Vionnaz]], [[Vouvry]] * '''polokraj Vzhodni Raron''' ** občine [[Bettmeralp]], [[Bister]], [[Bitsch]], [[Grengiols]], [[Mörel-Filet]], [[Riederalp]] * '''polokraj Zahodni Raron''' ** občine [[Ausserberg]], [[Blatten]], [[Bürchen]], [[Eischoll]], [[Ferden]], [[Kippel]], [[Niedergesteln]], [[Raron]], [[Unterbäch]], [[Wiler (Lötschen)]], [[Steg-Hohtenn]], [[Bettmeralp]] * '''okraj Saint-Maurice''' ** občine [[Collonges, Valais|Collonges]], [[Dorénaz]], [[Evionnaz]], [[Finhaut]], [[Massongex]], [[Saint-Maurice, Valais|Saint-Maurice]], [[Salvan]], [[Vernayaz]], [[Vérossaz]] * '''okraj Sierre''' ** občine [[Chalais]], [[Chippis]], [[Grône]], [[Icogne]], [[Lens, Valais|Lens]], [[Saint-Léonard]], [[Sierre]], [[Anniviers]], [[Crans-Montana]], [[Noble-Contrée]] * '''okraj Sion''' ** občine [[Arbaz]], [[Grimisuat]], [[Savièse]], [[Sion, Švica|Sion]], [[Veysonnaz]] * '''okraj Visp''' ** občine [[Baltschieder]], [[Eisten]], [[Embd]], [[Grächen]], [[Lalden]], [[Randa]], [[Saas-Almagell]], [[Saas-Balen]], [[Saas-Fee]], [[Saas-Grund]], [[St. Niklaus]], [[Stalden, Valais|Stalden]], [[Staldenried]], [[Täsch]], [[Törbel]], [[Visp]], [[Visperterminen]], [[Zeneggen]], [[Zermatt]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} *[https://www.vs.ch/ Uradno spletno mesto kantona] *[https://www.bfs.admin.ch/bfs/fr/home/statistiques/statistique-regions/portraits-regionaux-chiffres-cles/cantons/valais.html Predstavitev kantona na spletnem mestu Zveznega statističnega urada] {{Kantoni Švice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kantoni Švice|Valais]] [[Kategorija:Kanton Valais| ]] hkywzqideekum60vn4whww5xhioya2u 0 570030 6709063 6643680 2026-07-10T05:31:35Z Stebunik 55592 /* Pravoslavne cerkve */ 6709063 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = Na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ, je hitro začela rasti veličastna cerkev; tam stoji velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju na pokopališčih. Ta cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena izletniška točka. | align = right | image1 = Црква2033.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce | image2 = CrkvaSvetogAntuna.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] je zamišljena kot starokščanska [[bazilika]], ko [[krščanstvo]] na teh prostorih še ni bilo razdeljeno. | image3 = CrkvaUlaz.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: "Umetnina naenkrat" (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]] }} Obdobje '''[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura|Beograjske medvojne krščanske arhitekture]]''' ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', v kateri je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva – kar morebiti presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino. Ta svetišča so s svojo podobo, umetniško lepoto, mogočnostjo in razporeditvijo po širšem ozemlju novoustanovljene prestolnice [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] imela nalogo ne le zadovoljevati duhovne potrebe naraščajočega števila vernikov - med njimi vojakov, duhovščine, uradnikov, državnih oblastnikov in delavcev -, temveč tudi prispevati k privlačnejši podobi [[Beograd]]a v prvi polovici 20. stoletja.<ref>B. Bojović, Vizuelna organizacija i prezentacija Beograda, Izgradnja, 9–10, Beograd, 1984, 57–62</ref><ref>B. Bojović, Crkva u slici grada, DaNS, 20–21, Novi Sad, 1997, 56–57</ref><ref>A. Kadijević, Poimanje čistote stila i autorskog izraza u novijoj srpskoj arhitekturi, у: Čist izraz, 13. bijenale umetnosti (ur. D. Jelenković), Pančevo, 2008, 14–22</ref><ref>A. Kadijević, Интерполације у београдској новијој архитектури. Неомодернистичка ауторска интерполација у Таковској улици (2003–2008), Наслеђе, X, Београд, 2009, 203–208.</ref> Ob bombardiranju Beograda v [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] 1941, nato ob zasedbi in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] – ko beograjske cerkvene stavbe kot po čudežu večinoma niso bile poškodovane – se je končalo zlato obdobje [[Beograd|beligrajskega]] cerkvenega graditeljstva. Ni se pa nadaljevalo po osvoboditvi, ker nova socialistična oblast iz protiverskih političnih razlogov ni dovoljevala gradnje nikakršnih svetišč, kaj šele monumentalnih. To nenaravno stanje je trajalo - z izjemo krajšega obdobja po [[Aleksandar Ranković|Rankovićevem]] padcu - vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja, ko so po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti njegovi [[komunisti]] za spoznanje odstopili od trde protiverske gonje ter začeli vsaj ponekod popuščati glede na dotedanje [[marksizem|marksistične]] [[ideologija|ideološke]] in [[birokracija|birokratske]] omejitve na celotnem [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskem]] področju – kakor seveda tudi prestolnici, kjer so svobodoljubne težnje in [[demokracija|demokratično]] ozračje bolj prišli do izraza kot kje na podeželju.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.114</ref> Osrednja tema tega članka je medvojno obdobje. <ref>Obstajajo sicer podobni članki iz tega obdobja z navedbami ''med obema svetovnima vojnama'', je vendarle izraz ''med vojnama'' zadosti poveden, saj dvojinska oblika ''vojnama'' odsvetuje dodatek ''obema''; ni pa potreben niti dodatek ''med svetovnima vojnama'', ker podobno obdobje v naši zavesti ne obstaja. Podoben članek o cerkvah v Ljubljani ima sicer naslov ''Med obema svetovnima vojnama'', vendar je ta krajši izraz popolnoma zadosten.</ref> Da bi dobili jasnejšo podobo, ki bo začrtala ta prostor - njegov "[[Sitz im Leben]]"<ref>"Sitz im Leben" (beri: zic im lebn) = "sedež v življenju"; to reklo je rad poudarjal profesor in klasični filolog [[Milan Grošelj]], kadar je hotel naglasiti, da je za dobro poznavanje stvari potrebno veliko vsestranskega znanja. To reklo torej pomeni, da moramo dobro poznati zgodovinske in druge okoliščine nekega dogodka ali kraja, če ga želimo pravilno presojati; se pravi, ne moremo ga presojati z današnjega stališča ali mentalitete, ampak se moramo vživeti v takratne okoliščine.</ref> - se moramo ozreti tudi v zgodovino, kakor tudi na poznejše obdobje vse do dandanes, ki je bilo v marsičem čisto drugačno od takratnega - da ga lahko pravilneje presojamo in razumemo. == Zgodovina == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Pravoslavni so imeli za časa [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] na razpolago "Stolnico nadangela Mihaela" in dve cerkvici na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]]. Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago od leta 1888, pa je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. Za krščanskimi cerkvami skozi zgodovino, ki jih je videti na starih bakrorezih, pa se je na beligrajskem področju izgubila sleherna sled. Znano pa je iz zgodovinskih virov, da je krščanstvo cvetelo v "Singidunumu" in bližnji ter daljnji okolici že za časa [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]</center> | align = right | image1 = Beograd-1899 mesto-vojaki.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Srbi]] so se stalno čutili ogrožene: vojaki pred [[Beograd]]om [[1899]]. Na razglednici iz preloma stoletja se lepo vidi celotni [[Kalemegdan]], kjer so skozi stoletja rodovi prelivali kri "za krst časni i slobodu zlatnu" ("za častiti križ in za zlato svobodo")</center> | image2 = Bg-11 Zemun-1900 Hunyady emlék.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Branilec [[Beograd]]a [[katoličani|katoličan]] [[János Hunyadi|János Hunyady]] ima spomenik v [[Zemun]]u</center> | image3 = Bellgrad-Weissenburg 1400.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Beograd]] stoji ob sotočju [[Sava (reka)|Save]] in [[Donava|Donave]] ter so ga skozi zgodovino velikokrat oblegali in osvajali. [[Krščanstvo|Krščanske]] cerkve so ob večkratnih osvajanjih [[Turki]] ali podirali ali spreminjali v [[mošeja|mošeje]]. Dogajalo se je podobno tudi v nasprotni smeri. Na sliki je kopensko in rečno obleganje mesta.</center> }} === Obdobje Rimljanov, srednjega veka in Turkov === {{glavni|Rimsko cesarstvo|srednji vek|Osmansko cesarstvo}} Od začetkov krščanstva v dobi [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstv ]], prihoda [[Slovani|Slovanov]] in njihovega pokristjanjevanja je beligrajsko območje skozi večstoletno zgodovino igralo vlogo pomembnega [[krščanstvo| krščanskega]] središča. Za časa petstoletne [[Osmansko cesarstvo|turške]] vladavine - ko je bilo krščansko prebivalstvo izgnano, v vojnah pobito, sprejelo islam ali pa na zunaj v mestu ni kazalo svojega krščanskega prepričanja - se je tudi Beograd prelevil v središče [[Beograjski pašaluk|Beograjskega pašaluka]] s povsem [[islam|islamskim]] zunanjim videzom.<ref>D. Đurić-Zamolo, Beograd као orijentalna varoš pod Turcima 1521–1867, Beograd, 1977</ref><ref>М. Шупут, Српска архитектура у доба турске власти 1459–1690, Београд, 1984.</ref> Zaradi zgodovinske točnosti omenimo, da je "Beograjski pašaluk" ljudsko ime za področje, ki se je pod Turki pravzaprav uradno imenovalo "Smederevski sandžak". <ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> Za rimsko obdobje ni znano, koliko je bilo krščanskih cerkva; po prihodu Turkov so [[kristjani]] - tako katoličani kot pravoslavni - zidali cerkve za svoje vernike le v mirnih obdobjih, kadar so bili Osmani poraženi in za krajši čas izgnani iz mesta. Po vrnitvi so bile vse krščanske cerkve zopet ali porušene ali spremenjene v mošeje; dogajalo pa se je tudi obratno.<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> === Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije === {{glavni|Kneževina Srbija|Kraljevina Srbija}} [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|250px|left|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka]]</center> Po velikih zaporednih zmagah [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je postala Avstrija ena najmočnejših evropskih velesil in se je približala mejam Beograjskega pašaluka, kot ga je imenovalo ljudstvo, a ki je bil tedaj še ves pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]]. To je dalo pogum tudi krščanski raji, da je polagoma zahtevala svoje pravice.Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka in so bii najprej glede poljedelstva v veliko boljšem položaju, saj tam zaradi hribovitega zemljišča ni bilo niti jezer niti močvirij, ki so bila legla vsakovrstnih bolezni in so obsegala skoraj pol po Turkih gospodarsko čisto zanemarjenega [[Banat]]a. Avstrijske oblasti pa so z načrtnim izsuševanjem močvirij, urejevanjem prekopov in naseljevanjem zapuščenega ozemlja kmalu spremenile to zanemarjeno deželo v "zemeljski raj". Poleg [[malarija|mrzlice]] je kosila zlasti mladino takrat še neozdravljiva [[tuberkuloza|jetika]]. Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava (eden med redkimi): »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam; vendar ''resnično ''za nas''.«</ref><ref>{{cite web|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> Od konca 19. stoletja se je Beograd širil in dograjeval vse do [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], kar je predpostavljalo tudi gradnjo novih cerkva. Kljub skromnim gmotno-tehničnim zmožnostim je Kraljevina Srbija v svoji prestolnici »svojo arhitekturo vse bolj prilagajala slogovnemu preoblikovanju in neustavljivi evropeizaciji svojega arhitekturnega fonda.«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.113</ref> Po [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] in pridobivanju vedno večje samostojnosti od [[Osmani|Osmanov]] je najprej vazalna [[Kneževina Srbija|Kneževina]] in nato samostojna [[Kraljevina Srbija]] začela graditi [[krščanstvo|krščanske]] [[pravoslavje|pravoslavne]] [[cerkev (stavba)|cerkve]] po deželi in tudi v Beogradu – vendar niti ene [[katolištvo|katoliške]], čeprav je število katoličanov naraščalo. <center> <gallery> File: Crkva Sv. apostola Petra i Pavla-Topcider Church of the Holly Apostles Peter and Paul-Topcider 14.JPG|Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla<ref>Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla (sr.: Топчидерска црква Светих апостола Петра и Павла)</ref> File:Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis.jpg|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas<ref>Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas (angleško: Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis)</ref> File:IglesiaDeSanMarcosDeBelgrado--belgradewhitecit00amesrich.jpg|Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica sv. Nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] – [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> #'''Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla na Topčiderju''' (1832–1834). #'''Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1835) in #'''[[Stolnica sv. Nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica nadangela Mihaela]]''' (1837–1840).<ref>B. Vujović, Umetnost obnovljene Srbije 1791–1848, Beograd, 1986, 110, 112–126</ref><ref>B. Vujović, Srbske cerkve i samostani Beograda, 12–13, 28–29; Isti, Katedrala u Beogradu, Beograd, 1996</ref><ref>Z. Jakovljević, Fasade katedrale - predlog obnove, Nasleđe, III, Beograd, 2001, 141–154</ref><ref>B. Šekarić, Beograd, Saborna crkva, v: Spomeniško nasleđe Srbije, Beograd, 2007, 123</ref><ref>K. Mitrović, Topčider - dvor kneza Miloša Obrenovića, Beograd, 2008, 92–114.</ref> === Obdobje Stare Jugoslavije === {{glavni|Kraljevina Jugoslavija}} Po koncu prve svetovne vojne je nastopilo obdobje razcveta sakralne gradnje zlasti za potrebe [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], katerega pobudniki so bili: # Od kralja spodbujena združitev v šest pravnih enot razcepljenih pravoslavnih srbskih krajev v enotni in obnovljeni patriarhat (1920); podobno se je zgodilo poenotenje raznih pravnih sistemov tudi katoličanom s področja bivše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Črna gora|Črne gore]]. # Ustanovitev verskega ministrstva. # Okrepljena dejavnost Stavbenega oddelka pri arhitekturnem ministrstvu.<ref>Српска православна црква 1920–1970, Београд 1971</ref><ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац, 1987.</ref> # Podpora [[Rusi|ruskih]] izgnanih stavbenikov, ki so si po [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] uspeli rešiti življenje pred [[komunisti]] in najti svoje zatočišče ter nov dom v Beogradu. Njihove oblikovne rešitve z močno izvirnostjo in lastnimi značilnostmi niso oblikovale le pravoslavnega Beograda med vojnama, ampak so vtisnile svoj pečat tudi večini sakralnih objektov vseh veroizpovedi.<ref>А. Арсењев, Руска емиграција у Југославији (избор из библиографије), Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 213–223</ref><ref>А. Арсењев, Биографски именик руских емиграната, Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 225–326.</ref> # Uradno in neuradno gledanje - vsaj za časa kralja [[Aleksander Karađorđević|Aleksandra]] - na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] je bilo, da je to najzaslužnejša državotvorna ustanova, kar je s seboj prinašalo tudi zanesljivo gmotno pomoč, ki ji je pritekala, medtem ko je istočasno [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliški Cerkvi]] le curljala; da je tako stališče bilo na pravoslavni strani ukoreninjeno, je neusmiljeno razkrinkala [[Konkordatna kriza]] (1937). #Predhodila pa ji je za tiste čase nezaslišana poteza: zaradi dolgov v zvezi z gradnjo semenišča "Crisinum" in hipoteke nad Nadškofijsko palačo - ki bi jih država z malo dobre volje mogla in v duhu konkordata tudi bila dolžna sanirati - je moral leto prej odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Ivan Rodič]]. Pri dolgoletnih pripravah na graditev nove [[stolnica|stolnice]] je namreč dobil zopetno posojilo od [[Zrenjanin|bečkereške]] „Praštedionice” le pod pogojem, da privoli v [[hipoteka|hipoteko]] nad nadškofijsko palačo; zapletena zadeva pa se ni končala z njegovim odstopom, saj banka ni odstopila od tožbe, ki pa je bila najprej zavrnjena. Po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkvenega zakonika]] se namreč nadškof ne bi bil smel toliko zadolžiti brez izrečnega dovoljenja [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in to je bil glavni razlog, da je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] zahteval njegov odstop. Istočasno pa je z državno pomočjo SPC lahko izvajala gradnjo 12 sakralnih stavb - med drugimi tudi velikansko Cerkev sv. Marka in razkošno Palačo patriarhije.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Pravoslavne cerkve''</font>==== Med letoma 1918 in 1941 so v Beogradu zgradili številne samostojne verske objekte s portami (=dvorišči) in precej kapel v sklopu obstoječih ali novozgrajenih stavb. Državne oblasti in beograjska mestna uprava Beograda so bile na splošno pripravljene ustreči potrebam verskih skupnosti in njihovim težnjam po ohranjanju kulturne istovetnosti in večverske raznolikosti prebivalstva ter duhovščine. Zato so v Beogradu morali začeti graditi poleg za pravoslavne cerkvene stavbe tudi za katoliške, druge krščanske in nekrščanske vernike, ki so se na veliko preseljevali v novo prestolnico zlasti iz krajev nekdanjega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 214</ref> V tem obdobju so na območju Vračarja, Palilule, Čukarice, Senjaka, Bulbuderja, Starega mesta, Dorčola in drugih četrti nastajale sakralne stavbe za pravoslavce. Meščani poročajo o nenavadni povezavi: kadar so v neki četrti začeli graditi cerkev katoličani, so jo kmalu v bližini zgradili tudi pravoslavci: tako je bilo na Rdečem križu s Sv. Antonom, na Čukarici s Svetim Cirilom&Metodom, na Vračarju z Marijinim Vnebovzetjem in še kje. <center> <gallery> File:St. George church, Banovo Brdo.jpg|Cerkev sv. Jurija na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] ([[Čukarica]]) File:Crkva_svetog_Marka,_Beograd_(St._Mark's_Church,_Belgrade).jpg|Nova [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] na [[Tašmajdan]]u File:Мала црква Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju File:Bg 0357 Stari-Sveti-Sava slikostoj.jpg|Notranjost stare (začasne) Svetosavska cerkve File:Hram zidovi pre 1984.jpg|Nova cerkev [[Sveti Sava|Svetega Sava]] do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] File:Crkva Svetog arhangela Gavrila u Beogradu.JPG|Cerkev sv. nadangela Gabrijela na [[Savski venec|Savskem vencu]] File:Crkva Lazarica na Zvjezadri.JPG|Cerkev Lazarica na Bulbulderju (Zvezdarna) File:Ružica church, Belgrade, Serbia.jpg|[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] File:Crkva_svete_Petke2.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] z zdravilnim vrelcem File:Manastir Vavedenje u Beogradu.JPG|Samostan Marijinega darovanja na Senjaku<ref>Samostan Marijinega darovanja na Senjaku (sr.: Манастир Ваведење Пресвете Богородице/Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice)</ref> File: Свјетлопис_руске_цркве_Свете_Тројице_у_Биограду2.jpg|"Ruska cerkev" Svete Trojice na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]]<ref>Cerkev Svete Trojice v Tašmajdanskem parku (en: Church of the Holy Trinity in Tašmajdan Park; ru: Храм Святой Троицы Белград)</ref> </gallery> </center> ;'''Cerkev sv. Jurija na Banovem brdu''' (1928–1932), delo stavbenikov Vasilija Androsova in Dragutina Maslača, je bila zgrajena na zemljišču beograjskega trgovca Jovanovića; Mitar in njegova žena Milica sta ga podarila za gradnjo cerkve kot spomin na njune prezgodaj umrle otroke. Po želji naročnikov je bila cerkev posvečena njihovi krstni slavi, sv. Juriju.<ref>Водич кроз Београд, Београд 1930, 62</ref> Cerkev ima tloris v obliki vpisanega križa - trolista in je bila zgrajena v neobizantinskem slogu, ki je sploh značilen za takratne beograjske cerkve. Gradbene prvine so poiskali na srbskih [[srednji vek|srednjeveških]] cerkvah, ki so pripadale moravski šoli.<ref>Д. Кашић, Београдска црква Св. Ђорђа на Чукарици 1932–1982</ref><ref>Споменица о педесетогодишњици постојања храма, Београд 1982</ref><ref>А. Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997</ref> ;'''Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1931–1940) je zrasla na eni od najlepših nesojenih lokacij za novo [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]], za katero pa je mestna uprava slepomišila že prvega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] glede lokacije, in tako ni izdala veljavnega dovoljenja vse do dandanes.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref>. [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka na Tašmajdanu]] sta načrtovala stavbenika brata Peter in Branko Krstić v duhu srbske srednjeveške stavbeniške dediščine po vzoru na zaobljubnino [[Štefan Milutin|kralja Milutina]]<ref>''Štefan Uroš II. Milutin'' - znan kot ''Štefan Milutin'', oziroma ''kralj Milutin'' – je pripadal dinastiji [[Nemanjići|Nemaničev]] in je bil 1282-1321 kralj [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbije]], * okoli 1253 † 1321.</ref>[[Samostan Gračanica|Gračanico]]. Zgrajena je ob pokopališki cerkvi iz 1835 na nekdanjem tašmajdanskem pokopališču, ki ga je uredil [[Miloš Obrenović|knez Miloš]] in je bilo opuščeno 1941. Je ena največjih beograjskih cerkva in ena redkih neposlikanih; v novejšem času je v njej napravil izvirne mozaike znani umetnik [[Đuro Radlović]].<ref>Група аутора, Водич кроз Београд, Београд 1930, 59</ref><ref>Ж. М. Јевремовић, Историјске знаменитости Београда и Земуна, Београд 1935, 22–23</ref> ;'''Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1935) ali '''Mala cerkev sv. Sava''' je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega; zgradili so jo na severovzhodnem delu Vračarja (oziroma Svetosavske planote) na mestu kapele iz 1895 kot začasni bogoslužni prostor do dokončanja v njeni neposredni bližini skoraj istočasno začetega [[Cerkev sv. Save, Beograd|hrama Svetega Sava]]. Zgrajena je v obliki deteljice z vpisanim križem in z uporabo srbsko-bizantinskih motivov. Kubična struktura s poligonalno kupolo je preluknjana z redkimi odprtinami in poživljena z belo fasado in kontrastno obarvanimi slepimi nišami. Kot posebnost izstopa zatrep: oblikovano pročelje krasi rozeta, na vrhu pa križ. Notranje okrasje je delo ruskih umetnikov, ikone na ikonostasu pa delo srbskega slikarja [[Vladimir Predijević|Vladimirja Predijevića]]; zidove so poslikali N. Mayendorf, B. Obraskova in A. Dickie. V južnem koru počivajo posmrtni ostanki [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]], ki je bil predsednik odbora za izgradnjo (nove) spominske cerkve svetega Sava.<ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац 1983, 197–215</ref><ref>А.Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997, 134–142</ref><ref>А. Кадијевић, Београдски период рада архитекте Виктора Викторовича Лукомског (1920–1943), ГГБ, XLV–XLVI, Београд 1998/1999, 115–132</ref> ;'''Nova Cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1926, 1985–1993) je delo stavbenikov Nestorovića in Aleksandra Deroka; temeljni kamen za dolgo načrtovano [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev Svetega Sava na Vračarju]] je blagoslovil še [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] 1935; samo gradnjo pa je nadaljeval Branko Pešić s sodelavci. Dokončen načrt je megalomansko odstopal od predvidenega, kar je povzročilo nejevoljo in burne odzive z demonstracijami po celi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref name="„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the Largest Cathedral in Belgrade">{{cite book|first=Tanja |last=Damlanovic|year=2005|title=„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the largest Cathedral in Belgrad|publisher=Cenrtopa|volume=5/2|pages=125-135|accessdate=16. april 2022}}</ref><ref>{{cite journal|first=Renata|last=Jadresin Milic |first2=Milica |last2=Madanovic |year=2018|title=Romantic Visions vs. Rejection of Ideal Reconstruction. Regionalism, Nationalism & Modern Architecture|publisher=Conference Proceedings, Porto|date=25. 10. 2018|pages=128-143|url=https://comum.rcaap.pt/bitstream/10400.26/24588/1/13%20-%20JADRESIN%20MILIC-MADANOVIC.pdf|format=PDF|accessdate=16. 4. 2022}}</ref><ref name="Academia:PDF">{{cite journal|first=Aleksander |last=Ignjatović|year=2018|title=Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878-1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism |location=Brussels and Rome:|publisher=Academia Belgica|pages=191-215|url=https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215|format=pdf|accessdate=16. 4. 2022}}</ref> Gradili so jo nad domnevnim grobom [[Sveti Sava|Svetega Sava]], kjer so bile sežgane njegove relikvije. Veliki vezir [[Kodža Sinan Paša]] je namreč ukazal, da se krsta s Savovimi relikvijami prenese iz [[Samostan Mileševa|Samostana Mileševe]] v Beograd, kjer jo je del na grmado in leta 1595 sežgal, da bi zatrl svobodoljubne težnje. Natančen kraj sežiga pa ni z gotovostjo ugotovljen in domnevajo, da se je to zgodilo na griču »Čupina umka« na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]], na mestu med današnjo [[Cerkev svetega Marka, Beograd|Cerkvijo svetega Marka]] in športnim območjem, ki se je takrat imenovalo Vračar.<ref>{{cite web |url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html |title=Српско наслеђе: „Где су Турци спалили мошти Светог Саве“ |publisher=Srpsko-nasledje.co.rs |date= ||accessdate=16. 4. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130126085436/http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html# |archive-date=26. 1. 2013 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247557/Где-су-заиста-спаљене-мошти-Светог-Саве |title=Где су заиста спаљене мошти Светог Саве“ |publisher=Политика |date=30. 1. 2013. |accessdate=24. 2. 2018}}</ref> ;'''Cerkev kneza Lazarja na Zvezdarni''' ali '''Lazarica''' (1936) je zgrajena na Bulbulderju, na [[Zvezdarna|Zvezdarni]], in je delo Momirja Korunovića, ki je cenjen ustvarjalec na področju „srbskega narodnega sloga“ in vodi na področju cerkvenega graditeljstva s čez 40 cerkvami, od katerih je večino napravil – podobno kot naš [[Jože Plečnik|Plečnik]] - „za Božji lon“. Stavba se piramidasto vzpenja in oži proti vrhu, čemur sledita valovita venca strešnih ploskev, izstopajoči balkoni, podolgovate ločne odprtine in na vrhu vitka kupola.<ref>Споменица цркве Великомученика косовског Светог кнеза Лазара, Београд 1937</ref><ref>Ж. Шкаламера, Обнова српског стила у архитектури, ЗЛУМС, 5, Нови Сад 1969,228–231</ref> ;'''Cerkev nadangela Gabrijela''' (1937–1939) je delo Georgija Samoilova, ki je bil takrat asistent na Fakulteti za gradbeništvo na Oddelku bizantinske in starosrbske arhitekture. ;'''Cerkev Rožica na Kalemegdanu''', [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] је nastala na severozahodnem obrobju Beograjske trdnjave na [[Kalemegdan]]u v drugi polovici 19. stoletja s predelavo smodnišnice, in je takrat rabila za vojaško cerkev, ki pa jo je predelal arhitekt Nikolaj Krasnov, vodilni gradbenik med ruskimi priseljenci. ;'''Cerkev svete Petke na Kalemegdanu''', ki se nahaja v neposredni bližini Rožice, je bila zgrajena nad „čudežnim vrelcem“ poleg oltarja. Sedanjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] so zgradili 1937 na mestu stare iz 1867, ki je bila poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], po načrtih Momirja Korunovića. Njene notranje stene in oboke je pokril z živopisanimi mozaiki v letih 1980-1983 mladi in izurjeni mozaikar [[Đuro Radlović]], ki je se je z veseljem lotil zahtevnega dela s temi malim pozlačenimi ploščicami, da jih je uspešno povezal v skladno celoto. ;'''Samostan Marijinega darovanja na Senjaku'''<ref>Samostan Vavedenja Presvete Bogorodice; ta praznik je spomin na darovanje, ko sta starša Joahim in Ana po izročilu triletno hčerko Marijo pripeljala v jeruzalemski tempelj in jo posvetila Božji službi</ref> označuje stavbni sklop, ki ga sestavljata: * ''Cerkev Marijinega darovanja'' (1935–1936), delo arhitektov Ivana Rika in Andreja Papkova, in * ''Gostišče'', za katero sta napravila načrt Ozren Srdanović in Milan Sekulić. ;'''Ruska cerkev na Tašmajdanu''' (1924), ki jo je za potrebe ruskih pravoslavnih beguncev zasnoval Valerij Staševski, je bila zgrajena s prostovoljnimi prispevki ruskih ubežnikov oziroma emigrantov pred boljševiki in tukajšnjih domačinov. Ta [[Ruska cerkev, Beograd|Ruska cerkev Svete Trojice na Tašmajdanu]] ter stoji na območju Tašmajdana v neposredni bližini nove cerkve sv. Marka. ====<font size=+1 color=green>''Katoliške cerkve''</font>==== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo pred vdorom [[Turki|Turkov]] v [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] Beogradu nekaj [[katoličani|katoliških]] cerkva, kot je videti tudi na starih litografijah, a je v neugodnih [[zgodovina|zgodovinskih]] razmerah izginila za njimi sleherna sled. V [[novi vek|novem veku]] segajo začetki katoliške župnije v sredo 19. stoletja, a 1845 so začeli duhovniki voditi matične knjige. Med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino]] oziroma [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] so več kot 60 let potekala jalova pogajanja, ki so bila končana šele 1914 - po [[Sarajevski atentat|Sarajevskem atentatu]] - s sklenitvijo konkordata. Izbruh [[Prva svetovna vojna|vojne]] je preprečil uresničitev dogovorjenega. Tako je šele po končani vojni in nastanku nove ''[[Država SHS|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' (''SHS'') - ki ji je 1. decembra 1918 sledilo zedinjenje s Kraljestvom Srbijo v ''[[Kraljevina SHS|Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' - prišlo do izbirnega izvajanja nekaterih dogovorjenih točk [[konkordat]]a, medtem ko so bile druge namenoma spregledane. Ustanovljena pa je je [[Nadškofija Beograd|Nadškofija v Beogradu]] s sufragansko [[Škofija Skopje|Škofijo v Skopju]]. Zaradi svobodomiselne in protikatoliško usmerjene politike takratnih vlad ni bilo nikoli uresničeno določilo, po katerem bi država zgradila in vzdrževala novo nadškofijsko stolnico in palačo za škofa in upravno osebje,<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> obenem pa tudi primerno stavbo za vzgojo duhovniških poklicev - ki pa jo je na lastne stroške zgradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]]; semenišče Krizin so požrli dolgovi z zgoraj omenjenimi posledicami.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title= Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup |publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date= |accessdate=3. avgust 2024}}</ref> S ''[[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarsko diktaturo]]'' 1929 je kralj [[Aleksander Karađorđević|Aleksander]] novonastalo državno tvorbo preuredil in preimenoval v ''Kraljevino Jugoslavijo'' ter razdelil ne na republike po narodnostnih mejah, ampak na ''banovine''. Zaradi lažjega razumevanja je v članku uporabljen za to državo redno naziv ''[[Kraljevina Jugoslavija]]'', ki je enakovreden poljudnemu nazivu ''Stara Jugoslavija'' - medtem ko se za ''Novo Jugoslavijo'' uporablja naziv ''[[SFR Jugoslavija]]'', čeprav sta skozi kratko obdobje njunega obstoja obe večkrat menjavali svoj uradni naziv. <center> <gallery> File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|<center>[[Cerkev Kristusa Kralja, Beograd|Cerkev Kristusa Kralja]] je postala [[stolnica]], ob stoletnici 1988 pa [[sostolnica]]</center> File:Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<center>Ob [[Sveta Marija|Materi edinosti]] se [[romar]]ji slikajo z nadškofom [[Stanislav Hočevar|Hočevarjem]]</center> File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|<center>Pri [[Kristus Kralj|Kristusu Kralju]] so zaigrale prve [[orgle]] v [[Srbija|Srbiji]] - narejene pa v [[Slovenija|Sloveniji]]</center> File:Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona: [[Jezus Kristus|Kristus]] pomeni vsem [[kristjani|kristjanom]] središče</center> File:Bg 0271 Anton vhod-zvonik.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona je zamišljena veličastno - manjkajo [[mozaik|mozaiki]]&dobrotniki</center> File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|<center>Oltar [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]] v [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona]] je delo slovenskih umetnikov.</center> File:Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg|<center>Cerkev [[Stolnica Blažene Device Marije, Beograd|Blažene Device Marije]] je za časa [[Franc Perko|Perka]] postala [[stolnica]]</center> File:Crkva Sv. Ciril i Metod - Banovo Brdo 02.jpg|<center>[[Ekumenizem|Ekumenska]] Cerkev Svetih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Čukarica|Čukarici]] ([[Banovo brdo]])</center> File:Makedonska street, Belgrade, Serbia, 2019. 15.jpg|<center>Cerkev [[Sveti Peter|sv. apostola Petra]] na ''Makedonski 23''<ref>Makedonska ulica se je v Stari Jugoslaviji imenovala "Poenkareva ulica"</ref>je skrita sredi mesta</center> </gallery> </center> ;'''Cerkev Kristusa Kralja'''. 29. oktobra 1924 je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] imenoval prvega beograjsko-smederevskega nadškofa v osebi [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodiča]]. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju. Dozidali so ji tudi zvonik in cerkveno dvorano. Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> ;[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu]] (1929–1932) je izvirno delo znamenitega slovenskega in srednjeevropskega stavbenika [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе VI, Београд 2005,77–84</ref><ref>П. Кречић, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд 2005, 195–210.</ref>Visoki cilindrični zvonik je bil dokončan 1962 z nekoliko manjšimi spremembami v primerjavi s prvotnim, katerega gradnjo je vodil Plečnikov učenec [[Janez Valentinčič|Valentinčič]], kakor tudi deloma notranjo opravo. Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] ni pozabil na svoje redovne brate, ki so takoj po prihodu 1926 začeli graditi samostan; po enih virih so ga zgradili v nekaj mesecih, po drugih v dveh letih. Za cerkev z zvonikom so postavili temelje 1929 in dokončali 1932 stavbo z zvonikom v višini strehe. Najprej ni bilo za nadaljevanje denarja, po vojni pa so nove oblasti gradnjo novih sakralnih objektov na splošno ovirale po celotni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]]; poleg tega so veliko cerkva zlasti po [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Kočevsko|Kočevskem]] celo podrle. Možnosti za dokončanje zvonika so se pokazale tako šele 1960, ko je mestno vodstvo priznalo tej cerkvi umetniško posebnost in vrednost; takrat so dogradili namesto 60 po malce spremenjenih načrtih 52 m visok zvonik, ki pa je glede na zemeljsko podlago in preplitke temelje še vedno bil previsok: že med samo gradnjo se je začel pogrezati in obenem nagibati podobno kot tisti v [[Pisa|Pisi]]; danes pa še zmeraj - hvala Bogu - stoji dokaj trdno, čeprav nagnjeno - in je s tem dodatno postal privlačen za številne vernike in izletnike - na kar so domačini zelo ponosni. Frančiškane na tem območju omenjajo viri že v 15. stoletju; njihov samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] [[SHS]] in so se vanj zgrinjali tudi mnogi katoličani iz vseh delov bivšega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925. ;'''Stolnica Blažene Device Marije''' ali '''Francoska cerkev'''. Nadškof Rodič je zaupal to župnijo na Neimarju menihom [[vnebovzetci|vnebovzetcem]] (asumpcionistom). Takoj so začeli graditi kapelo za vernike; 1924 se je začela gradnja župnišča, samostana in začasne manjše cerkve, ki je bila dograjena 1925, a temeljni kamen je blagoslovil prvi apostolski nuncij v Jugoslaviji, nadškof [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]]. Cerkve se je oprijelo ime "Francoska cerkev" zaradi navzočnosti francoskih redovnikov, pa tudi zato, ker je bila namenjena kot spomenik prijateljstva med Francijo in Srbijo med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]; od prijateljstva pa so ostale zgolj lepe besede - medtem ko je bila denarna podpora z državne strani pozabljena. 1930 je bil zgrajen stari zvonik, leto kasneje pa je nadškof Rodić blagoslovil tri zvonove, ulite v savojski tovarni Paccard: največji zvon nosi ime po [[Sveta Marija|Devici Mariji]] in je dar kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], drugi je krščen na ime [[Sveti Peter|Sv. apostola Petra]] in je dar [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], najmanjši pa se imenuje po [[Sveta Ana|Sv. Ani]] in je dar faranov. V to župnijo se je naseljevalo veliko katoličanov, med njimi lepo število [[Slovenci|Slovencev]] in tako je bilo od 1928 do 1938 tukaj letno celo od 150 do 200 krstov.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/|title=Uznesenje Blažene Djevice Marije, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> To je bila najprej osrednja postojanka vnebovzetcev, ki so uspešno delovali na več župnijah širom [[Srbija|Srbije]]; kot edina postojanka v celi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] pa je neslavno dokončala svoj tek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se zadnja mlada redovnika zaradi - po mnenju umirjenega nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]] - napačno razumljene [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilske]] prenove - župnik Mato in sobrat Roger - oženila s Slovenkama. Sloves te skupnosti pa je bil [[Slovenci|slovenski]] skromni vnebovzetec sobrat pomočnik [[Franc Kerec]]. Po zavezniškem bombardiranju Vračarja 24. maja 1944, ko so verniki bili ravno pri maši na praznik [[Marija pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]], ki jo je imel iz [[Nadškofija Maribor|Lavantinske škofije]] od [[nacisti|nacistov]] izgnani duhovnik, skladatelj in organist [[Gregor Zafošnik|Zafošnik]], je cerkveno področje ostalo sicer nedotaknjeno, medtem ko je bilo porušenih mnogo okoliških stavb. Franc Kerec se je sam in z golimi rokami podal na reševanje ljudi izpod ruševin; po vojni je za to herojsko dejanje prejel tudi visoko državno priznanje. Po pričevanju dolgoletnega predsednika [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]] [[Ludvik Pucelj|Puclja]] so verniki to dejstvo - obvarovanje cerkve in njenih vernikov - pripisovali [[Sveta Marija|Marijinemu]] varstvu.<ref>To je Ludvik Pucelj pripovedoval 24. maja 1983 takratnemu kaplanu na Karaburmi pri cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi članu Ekumenskega moškega zbora salezijancu Janezu Jelenu, ki si je to zabeležil.</ref> Po izginotju vnebovzetcev je vse področje s stavbami vred prešlo v škofijsko last, in tako je 1988 nadškof [[Franc Perko|Perko]] razglasil "Francosko cerkev" za svojo novo [[stolnica|stolnico]]; obenem je cerkev Kristusa Kralja postala "samo" [[sostolnica]] ali konkatedrala. Cerkev z okolico in stavbami je v zadnjem času temeljito obnovljena in je na novo zaživela: [[fokolari|ognjiščarji]] uspešno upravljajo ''Marijanum'', ki obsega Pastoralni center, hotel, restavracijo in vrtec v [[francoščina|francoščini]]. V manjši cerkvi je bila poprej maša – večja pa je bila po vojni nacionalizirana in vrnjena 1982; sanacija cerkve in okolice je trajala dolgo, saj je ravno pod njo tekel potok in je bila zato zmeraj mokra. Pri obnovi so pomagale različne katoliške dobrodelne zveze, dober delež pa je prispevalo tudi mesto Beograd. Tukaj so največje uporabne orgle v Srbiji (tiste v Filharmoniji so trenutno neuporabne); to duhovno središče pa je posvečeno svetemu [[Papež Janez XXIII.|papežu Janezu XXIII.]], ki mu je v čast postavljen tudi lep spomenik. On je tukaj večkrat prenočeval, kadar je potoval skozi Beograd, ko je bil še [[apostolski nuncij]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{cite web|url=https://www.hrvatskarijec.rs/vijest/8608/Beogradska-katedrala-i-Marijanum/ |title=Beogradska katedrala i Marijanum|publisher=Hrvatska riječ|author=Z.V.|place=Subotica|date=27. september 2024 |accessdate=10. oktober 2024}}</ref> ;'''Cerkev Svetih bratov Cirila in Metoda na Čukarici''' V začetku 20. stoletja se je mesto Beograd širilo tudi na jugozahod. 5. julija 1929 so [[Slovenci|slovenski]] [[lazaristi]] sprejeli v upravo [[Čukarica|Čukarico]], kjer je že od 1927 ob nedeljah imel duhovnik mašo v zasebnem stanovanju. Kupili so hišo v Požeški ulici in v njej odprli kapelo, kjer je bila prva maša 5. avgusta 1929; 13. avgusta pa so že začeli graditi novo cerkev, ki jo je nadškof Rodić 17. novembra 1929 posvetil v čast svetih bratov Cirila in Metoda. Cerkev je dvoranskega tipa s polkrožnim stropom, a zvonik je visok 23 metrov. Nad glavnimi vrati cerkve je pomenljivn in upapoln napis: "Da bi bili vsi eno!". Župnija, ki je imela takrat že 2500 vernikov, je bila ustanovljena 1. januarja 1930 in je bilo tega leta krščenih 77 otrok, poročenih 32 parov in pokopanih 23 vernikov. Versko življenje je bilo zelo razgibano ter je razumljivo. da je število krstov naraščalo podobno kot v drugih farah. Tu so se naselile tudi slovenske [[usmiljenke]], ki so v Beogradu od leta 1920, in pomagajo v dušnem pastirstvu vse do danes: skrbijo za uboge in bolne, zelo blagodejno pa so delovale po bolnicah in s tem omilile marsikateri predsodek zoper katoličane tako pravoslavnih vernikov kot njihovih duhovnih pastirjev, pa tudi drugih povojnih ne preveč pobožnih državnih uslužbencev.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-ciril-i-metod-beograd/|title=Sveti Ćiril i Metod, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ;'''Cerkev svetega apostola Petra pri "Politiki"''' Zgodovina te župnije je tudi zgodovina [[jezuiti|jezuitov]] v Beogradu in sega več stoletij nazaj. Jezuita Bartol Kašić in Sini sta tu ustanovila humanistično šolo, prvo na Balkanu. Poznejši poskusi ponovne naselitve so sovpadali s trikratno osvojitvijo mesta od Turkov in z njegovo osvoboditijo ter z vnovičnimi začetki pastoralnega dela; mesto in cerkev so redovniki ponovno morali zapuščati – iz porušene cerkve so rešili samo [[Sveta Marija|Marijino]] podobo, ki jo je ljudstvo začelo v [[Petrovaradin|Petrovaradinu]] častiti pod nazivom ''Beograjska Bogorodica'' in so jo slovesno prenesli nazaj v novozgrajeno cerkev 1934. Ko so torej jezuiti 1930 znova prišli v Beograd, so na Novo leto 1931 začeli dušnopastirsko delovanje v na novoustanovljeni župniji sv. Apostola Petra, kjer do kupili hišo ter 1933 zgradili cerkev. Prava uganka je, kako so sredi strogega centra lahko v takem nenaklonjenem ozračju postavili v tako kratkem času sorazmerno veliko katoliško cerkev, ki od zunaj sploh ni opazna; takratni notranji minister - [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] [[Anton Korošec|Korošec]] jim je tedaj zajamčil svojo podporo, če bi prišlo do kakih zapletov in jih spodbudil, da naj hitijo z gradnjo; po takratnih zakonih namreč ni bilo mogoče porušiti stavbe, če je prišla zidava že do strehe - in tako se je vse srečno končalo. V kako pomembnem delu Beograda je ta duhovni center, spričuje dejstvo, da stoji v soseščini - na Makedonski 29 - sedež znanega dnevnika "Politika", ki ga je ustanovil časnikar slovenskega rodu [[Vladislav Ribnikar|Ribnikar]]<ref>Njegov oče je bil zdravnik Franc, ki je imel tri sinove, od katerih sta dva padla že takoj na začetku prve svetovne vojne, tudi Vladislav (1871-1914), ki je ustanovil dnevnik "Politiko", ki izhaja še danes;</ref> - v bližini pa delujejo še mnoge druge pomembne osrednje ustanove. Že 1931 je bilo v tej župniji prek 130 krstov in je 1940 njihovo število preseglo 200. Prednost te fare je osrednji položaj, pa tudi izredno dobre tramvajske in avtobusne zveze. Jezuiti so poleg drugega raznovrstnega dela imeli na skrbi zlasti izobražence, pa tudi doraščajočo mladino. Da bi ustregli različnim narodom in diplomatskemu osebju, so imeli od vseh začetkov mašo v raznih jezikih, tudi v [[slovenščina|slovenščini]]; dolga leta je to mašo opravljal vsako nedeljo ob 11h [[Slovenci|slovenski]] [[jezuiti|jezuit]] [[Anton Zupančič|Zupančič]];<ref>Zupančič Anton *1.IV.1901 Veliki Lipoglav, za duhovnika posvečen v Ljubljani 24.VIII.1936.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=367}}</ref> pevci so pri njej peli slovenske nabožne pesmi, igrala pa je [[Olga Malbašić]], katere mati je bila Madžarka - in je skupaj s pevko [[Angela Zorko|Angelo]] lepšala petje tudi na novoustanovljeni župniji Sv. Jožefa Delavca na Stari Karaburmi. Zupančič je bil vedno pripravljen na vsakovrstno duhovniško delo ter priljubljen med verniki zlasti zaradi svoje vesele in odločne narave. Sam je večkrat pripovedoval, kako je "rešil" neko cerkev uničenja. Po vojni so partizani vzeli ključ od ''Cerkve Povišanja svetega križa v [[Borča|Borči]]'', naselju kakih 10 km čez [[Donava|Donavo]] v [[Banat|Banatu]]. On je odšel na Krajevni ljudski odbor in prosil za ključ: »Jaz sem Župančič, po katerem tudi tukajšnja partizanska brigada nosi ime. Prišel sem se vam zahvalit, da ste od okupatorja obvarovali našo cerkev in njen ključ; sedaj je domovina svobodna pa prosim, če bi ključ lahko dobil nazaj.« Tvegano podjetje se je srečno končalo – res so mu dali ključ od cerkve, ki še danes stoji in deluje (2024) - medtem ko je bilo mnogo bližnjih [[Vojvodina|vojvodinskih]] cerkva v tem povojnem času ne le zaprtih ali oskrunjenih, ampak tudi porušenih.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sveti-petar-beograd/|title=Sveti Petar, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Druge krščanske cerkve in palače''</font>==== Obdobje ''[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama|Beograjske krščanske arhitekture med vojnama]]'', ki ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', pa ni bilo le obdobje, v katerem je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva. Glede na celotno dvatisočletno [[zgodovina|zgodovino]] [[krščanstvo|krščanstva]] to najbrže presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino – pa ne le [[cerkev (stavba)|cerkvenih]] stavb v ožjem pomenu – tj. stavb, ki so bile postavljene v bogoslužne namene, ampak tudi drugih spremljajočih jih cerkvenih gradenj, ki so bile potrebne za urejeno versko delovanje. Med številnimi verskimi objekti na ozemlju Beograda pomemben dosežek gradbene dejavnosti med vojnama predstavlja poleg cerkva tudi gradnja drugih stavb življenjskega pomena za delovanje [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] (palača patriarhije , zgradbe za prosvetne namene, škofijski sedeži, škofijski domovi, jedilnice, zvoniki), kakor tudi za potrebe drugih verskih skupnosti. Stavbe so bile zgrajene tako okoli obstoječih kot novozgrajenih cerkva v prvi polovici 20. stoletja.<ref>А. Стојаковић, Обнова споменика архитектуре у Србији између два рата, Рашка баштина 2, Краљево, 1980, 261</ref> <center> <gallery> File:Evangelisticka Crkva Skica.jpg|Evangelistična cerkev v [[Zemun]]u (1929) File:Evangelical church Belgrade 2.jpg|Starokatoliška cerkev v Beogradu je spremenjena v „Bitef teatar“ File:Patrijaršija Beograd (13808934713).jpg|Palača beograjske Patriarhije ob "Saborni cerkvi" File:Beogradska nadbiskupija.jpg|Palača beograjske nadškofije – nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo File:Bg 0194 nadškofija stavbe.jpg|[[Nadškofija Beograd|Nadškofija]] je vklenjena med okoliške višje stavbe (z dvorišča) File:Зграда Богословије Св.Сабе у Биограду.jpg|Bogoslovna fakulteta „Sveti Sava“ na [[Karaburma|Karaburmi]]<ref>Bogoslovje „Svetega Sava“ (sr: Богословија „Светог Саве”) ima izročilo od 1810; de facto deluje od 1882, de iure pa deluje od 1896; bogoslovje je obnovljeno 1949</ref> </gallery> </center> ;'''Evangeličanska cerkev v [[Zemun]]u''' Stavba je bila postavljena na zemljišču, ki ga je evangeličanska cerkvena skupnost dobila v dar od zemunske občine, na ulici Tošin Bunar 2 v Zemunu. Zgrajena je bila v letih od 1928 do 1929 v sodelovanju stavbenikov Huga Ehrlicha in Viktorja Kovačiča. Gre za zgradbo osrednje vrste, ki je grajena v obliki trikonhalne rotunde z apsido in prizidki, postavljenimi vzporedno z vhodnim cerkvenim prostorom. Danes ji je občina spremenila namembnost; predstavlja pa kulturno in zgodovinsko pričevanje o obstoju evangeličanske skupnosti.<ref>Ж. Домљан, Хуго Ерлих, Загреб 1979, 213–217</ref><ref>D. Đurić-Zamolo, Jevreji – graditelji Beograda do 1941. godine, ЈИМ, 6, Beograd 1992, 216–244.</ref> ;'''Starokatoliška cerkev na Bajlonovem trgu''' Evangeličanska nemška cerkvena občina v Beogradu je zgradila to cerkev v zgodnjih 1940-ih.<ref>''Нова евангеличка црква у Београду'', Београдске општинске новине, бр. 10, Београд, октобар 1940, 853</ref> Stavba je zaradi povojnega pregona in pomora nad Podonavskimi Nemci, ki so živeli v povojni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]], doživljala podobno usodo: na razpolago so jo imeli [[protestanti]], ki so jo dalj časa delili s [[starokatoličani]] – toda ne več nemške, ampak hrvaške narodnosti. Kljub dejstvu, da so zgodovinske in družbene okoliščine vplivale na usodo stavbe, ki je večkrat spreminjala svojo namembnost in lastnika, je na zunaj ohranila svojo prvotno podobo vse do danes; notranjost je 1989 spremenjena v „Bitef teater“. ;'''Palača beograjske patriarhije'''<ref>'''Palača beograjske patriarhije'' (srbsko: Patrijaršija Beograd / Палата Патријаршије)</ref> "Palača patriarhata Srbske pravoslavne cerkve" (1934–1935) je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega. Palača, katere fasada je obrnjena proti katedrali in je oblikovana kot portik z nizkimi stebri in veliko kupolo, postavljeno nad kapelo, posvečeno sv. Simeonu Mirotočivu, je zasnovana tako, da poudari moč srbske pravoslavne cerkve, ki jo je imela z državno podporo za „zasluge pri graditvi nove države“; in njeno enotnost, ki jo je dosegla po združitvi raznih pravoslavnih skupnosti in samostojnih Cerkva (črnogorske avtokefalne Cerkve) v enotno [[SPC]] 1920. ;'''Internat Teološke fakultete na Karaburmi''' oziroma '''Bogoslovija''' (1939–1940) je zgrajen za študente Bogoslovne fakultete kot predstavitvena stavba v povezavi sodobnega in tradicionalnega stavbeništva. ;'''Palača Beograjske nadškofije''' z vrtom in župniščem (1888) tvori edinstveno prostorsko in namensko enoto, ki jo je po prvi svetovni vojni Sveti sedež s soglasjem jugoslovanske vlade odkupil od avstrijske države obenem s kapelo sv. Ladislava; po pogodbi naj bi večji del plačala država, česar se pa ni držala in je to še povečalo dolg, ki ga je imela Banatska [[apostolska uprava]] v zvezi z novim semeniščem Krizinom v Zagrebu. Nadškofijska palača in župnišče pa sta najverjetneje delo srbskega graditelja [[Jovan Ilkić|Jovana Ilkića]]. === Obdobje Nove Jugoslavije === {{glavni|SFR Jugoslavija|}} ==== Težavne povojne razmere ==== Zlata doba cerkvene medvojne gradnje v Beogradu je po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev postala preteklost ne le tega mesta, ampak tudi celotne [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. Z zmago [[komunizem|komunizma]] se je pokazala prilika za obračun z „nazadnjaškimi elementi“ ter je nastopilo obdobje bojevitega [[marksizem|marksizma]]. Le-ta se je „izkazal“ zlasti s [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|Povojnimi zunajsodnimi poboji v Sloveniji]], z [[Bleiburška tragedija|Pliberško tragedijo]] nad [[Hrvati]]; zlasti pa z [[genocid]]om nad [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Nemci]] „Donauschwaben“ – ki jim je bilo zaplenjeno ne le vse premoženje, ampak so v stotih povojnih koncentracijskih taboriščih mnogi bili na razne načine mučeni ali zlostavljani – ter izgubili tudi svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/312827|title= Tko je kriv za genocid nad Podunavskim Nijemcima? Ili o najnovijem srbijanskom prikazu sudbine Folksdojčera u Titovoj Jugoslaviji |publisher=Hrvatski institut za povijest|author=Vladimir Geiger|place=Zagreb|date=16. september 1997 |accessdate=21. november 2024}}</ref><ref>Osvrt na knjigu Nenada Stefanovića: ''Jedan svet na Dunavu. Razgovori i komentari'', BNA Tiker, Beograd, 1996., 254 str. (drugo izdanje BNA Tiker, Beograd, 1997., 250 str.) Literaturom, korisnim informacijama, mišljenjima i sugestijama, nezaobilaznima u prikazu, pripomogli su nam prof. Friedrich Binder (Tübingen), dipl. ing. Helmut Frisch (Wien), Franz Hutterer (München), Andreas Müller (Reutlingen), mr. Goran Nikolić (Novi Sad), prof. dr. Anton Scherer (Graz), Kad Schumm (Boblingen) i prof. dr. Zoran Ziletić (Beograd).</ref> Verniki - zlasti [[katoličani]] - so po tem [[marksizem|marksističnem]] gledanju veljali za drugorazredne državljane v primeri z „naprednimi in zdravimi silami“ – ki so lahko nemoteno širile ateizem prek medijev, siljenjem v partijo, prek šole pa med mladino. Zaradi mnenja, "da je vera opij za ljudstvo"<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/77/02/Osredkar.pdf|title=Vera ne izginja, le politika se spreminja|publisher=Edinost in dialog|author=Mari Jože Osredkar|place=Ljubljana|date=1. februar 1977|accessdate=14. december 2024}}</ref>, je ljudstvo bilo prikrajšano za resnično svobodo; med drugim niso smeli kritizirati oblastnikov, zlasti ne Tita; če pa so hoteli napredovati v službi, so morali vstopiti v partijo (ZK)<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/10/23/sta-se-smjelo-sta-nije-u-vrijeme-jugoslavije|title= Šta se smjelo, a šta nije u vrijeme Jugoslavije. Političari često govore kako se u staroj državi nije smjelo reći da si Hrvat, ići u crkvu ili biti izvan Saveza komunista|publisher=Al Jazeera|author=Branimir Bradarić|place=Sarajevo|date=23. oktober 2019|accessdate=21. november 2024}}</ref> Nova oblast pa se glede na vero ni obnašala v vsem tem obdobju enako. {| |- ! Srpska pravoslavna Crkva u socijalističkoj Jugoslaviji<ref>{{cite web|url=https://www.noviplamen.net/glavna/srpska-pravoslavna-crkva-u-socijalistickoj-jugoslaviji-zrtva-socijalizma-i-ili-saucesnik-raspada/|title= Srpska pravoslavna crkva u socijalističkoj Jugoslaviji: žrtva socijalizma i/ili saučesnik raspada?|publisher=Novi Plamen|author=Nemanja Drobnjak|place=Beograd|date=16. februar 2023|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Srbska pravoslavna Cerkev v socialistični Jugoslaviji |- | <blockquote>Iako crkvene strukture i javnost bliska njima, danas tvrde kako je tokom celog perioda socijalističke Jugoslavije, Crkva kao institucija bila gušena, marginalizovana i udaljavana od vernika, takva tvrdnja ne stoji u potpunosti. O potpunom gušenju i marginalizaciji Crkve, poricanju prava na slobodno delovanje od strane novih vlasti, može se govoriti samo u jednom periodu stabilizacije socijalističkog sistema: od 1945. do 1953. godine. </blockquote> | <blockquote> Čeprav cerkvene strukture in njim blizka javnost danes trdijo, da je bila Cerkev kot ustanova v celotnem obdobju socialistične Jugoslavije tlačena, postavljena na obrobje in oddaljevana od vernikov, taka trditev ne drži povsem. O popolnem zatiranju in omejevanju Cerkve, o odrekanju pravice do svobodnega delovanja s strani nove oblasti, lahko govorimo samo v enem obdobju utrjevanja socialističnega sistema: od leta 1945 do 1953. </blockquote> |} Ne strinja pa se s tako blago oceno pravoslavni duhovnik Velibor Džomić, ki trdi, da prave verske svobode v Titovi Jugoslaviji v bistvu sploh ni bilo, češ „da so bile nekatere ustavne določbe le krinka za prikrivanje resničnega zapostavljajočega odnosa do duhovnikov in vernikov, ki so bili pogosto in okrutno kaznovani." {| |- ! Najgore su prošli oni koji su... verovali u Boga<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/639249/Najgore-su-prosli-oni-koji-su-slobodno-mislili-i-oni-koji-su-verovali-u-Boga|title=Ustav SFRJ iz 1974 – 50 godina kasnije. Najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga|publisher=Politika.rs|author=Brane Kartalović|place=Beograd|date=20. oktober 2024|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Najhuje so jo skupili tisti, ki so... verovali v Boga |- | <blockquote>”Sveštenici i vernici ne pamte po dobru vreme socijalističkih ustava. Ne samo u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. nego i od donošenja Ustava FNRJ 1946, vršen je, bez obzira na minimalne ustavne garancije, sistemski progon vere i verujućih ljudi. Sloboda veroispovesti je u ustavnoj normi iz 1974. bila svedena samo na „ispovedanje vere”, a vera je svedena samo na „privatnu stvar” čoveka. Ideolozi SKJ i ustavopisci su smatrali da je dovoljno da se u okrnjenom obliku prizna samo individualni, ali ne i kolektivni aspekt prava na slobodu veroispovesti kao univerzalnog ljudskog prava. Dovoljno je samo to da se vidi i da se zaključi da je reč o diskriminatornom opštem aktu. Treba imati u vidu da su komunisti na svoj način u ustavnoj odredbi povampirili specijalni oblik takozvanog kancel-paragrafa, koji je svojevremeno uveo Bizmark, tako što su propisali da je „protivustavna zloupotreba vere i verske delatnosti u političke svrhe”. I u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga. Osim toga, crkvama i verskim zajednicama su, posle oduzimanja nepokretne i pokretne imovine, ograničili pravo svojine i na onome što im je posle nacionalizacije i agrarne reforme ostalo” </blockquote> |<blockquote> „Duhovniki in verniki nimajo dobrih spominov na čas socialističnih ustav. Ne samo v času veljavnosti Ustave SFRJ od leta 1974, ampak tudi od sprejetja Ustave ZRJ leta 1946 se je izvajalo sistematično preganjanje vere in vernikov, ne glede na minimalna ustavna zakonodajna jamstva. V ustavni normi iz leta 1974 je bila svoboda vere zožena le na »izpovedovanje vere«, vera pa le na »zasebno stvar« človeka. Ideologi in ustavopisci ZKJ so menili, da je dovolj, da se pravici do svobode vere prizna v okrnjeni obliki le zasebni (individualni), ne pa tudi skupni (kolektivni) vidik pravice do svobode vere kot splošne (univerzalne) človekove pravice. Dovolj je videti in ugotoviti, da gre za diskriminatoren splošni akt. Pri tem se je treba zavedati, da so komunisti na svoj način povampirili posebno obliko tako imenovanega [[kancelparagraf]]a, ki ga je nekoč uvedel Bismarck, s predpisom, da gre za »protiustavno zlorabo vere in verskega delovanja v politične namene«. . Tudi v času veljavnosti ustave SFRJ iz leta 1974 so jo najbolj skupili svobodomiselni in tisti, ki so verovali v Boga. Poleg tega so bile cerkvam in verskim skupnostim po zaplembah nepremičnin in premičnin omejene lastninske pravice tudi v tistem, kar je ostalo po nacionalizaciji in agrarni reformi.” </blockquote> |} ==== Nova mesta so bila brez cerkva ==== Na novo zgrajena mesta so v tem smislu so načrtno gradili – cele četrti ali celo mesta – brez [[cerkev (stavba)|cerkva]] in kakršnihkoli krščanskih stavb ali znamenj. To ni veljalo le za glavno mesto države [[Beograd]] – saj so takrat zrastla brezcerkvena okrog njega cela taka mesta ali naselja kot [[Beograd|Novi Beograd]],<ref>{{cite web|url=https://www.gradnja.rs/novi-beograd-simbol-socijalizma-simbol-kapitalizma/|title= Novi Beograd – simbol socijalizma, simbol kapitalizma |publisher=Gradnja.rs|author=Milja Mladenović|place=Beograd|date=5. januar 2021|accessdate=21. november 2024}}</ref> [[Karaburma|Nova Karaburma]], kakor tudi vsa [[Beograd|beograjska]] primestna nova naselja; to isto načelo je veljalo tudi po celotni Socialistični Jugoslaviji in tako so nastala brezcerkvena mesta kot [[Zagreb|Novi Zagreb]], [[Skopje|Novo Skopje]] (po potresu 1963), [[Sarajevo|Novo Sarajevo]], [[Zrenjanin|Zrenjaninski Bagljaš]], kakor tudi po Titu imenovana mesta: [[Titograd]], [[Veles|Titov Veles]], [[Drvar|Titov Drvar]], [[Užice|Titovo Užice]], [[Velenje|Titovo Velenje]], [[Vrbas (mesto)|Titov Vrbas]], [[Kosovska Mitrovica|Titova Mitrovica]] itd. Vse to je veljalo torej tudi za [[prestolnica|prestolnico]]. {| |- ! Дехристијанизовани град <ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> ! Razkristjanjeno mesto |- | <blockquote> Златно доба црквеног градитељства у Београду, по завршетку Другог светског рата, због вишеструко неповољних друштвених околности и недостатка финансијских средстава, постало је прошлост овог града. Међутим и оно што је изграђено у том периоду осим донекле монументалних ''храмова Светог Марка'', ''храм Светог Саве'' и ''Црква Светог Антуна Падованског'', који су сачували своју монументалност као део урбаног садржаја Београда, све остале цркве су временом маргинализоване као грађевине у визуелној слици Београда, ''који све више почео да личи на дехристијанизовани град''. </blockquote> | <blockquote> Zlata doba cerkvene arhitekture v Beogradu je po koncu druge svetovne vojne zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev za to mesto postala preteklost. V tem obdobju ni bilo od cerkvenih stavb zgrajenega ničesar, razen dokončanja nekoliko monumentalnih sakralnih stavb, kot je [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu]], [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava na Vračarju]] in [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona na Rdečem križu]], ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge cerkve so bile sčasoma kot stavbe odrinjene na obrobje v vizualni podobi Beograda, ''ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto''. </blockquote> |} ====<font size=+1 color=green>''Beograjske cerkve v Novi Jugoslaviji''</font>==== Kaj pa je bilo zgrajeno v tem obdobju v [[Beograd]]u? Ničesar, razen da je bilo dokončanih nekaj že prej začetih cerkvenih stavb, ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge sakralne stavbe so bile sčasoma odrinjene na obrobje ali pa je bil pogled nanje zakrit z višjimo bloki (Sv. Anton). Tako so poleg drugorazrednih vernikov obstajale tudi drugorazredne in manj pomembne stavbe v pregledni podobi Beograda, "ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto«.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> #''[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Nova Cerkev svetega Marka]]'', #''[[Cerkev sv. Save, Beograd|Nova Cerkev svetega Sava na Vračarju]]'' in #''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega]]''. Res čisto nova pa je bila le #''[[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]]'' #''[[Cerkev sv. Luka, Beograd|Stara cerkev sv. Luka v župnišču v naselju Krnjači]]'' <center> <gallery> File:Свјетлопис римокатоличке цркве Анте Падованског у Биограду.jpg|[[Zvonik]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkve sv. Antona]] je kriv, kar se vidi s prostim očesom – a dograjen je [[1960]] File:CrkvaSpolja.jpg|Notranjost [[Beograd|beograjske]] [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] še zdaleč ni dokončana - manjkajo [[mozaik]]i itd. File:Hebung der Kuppel Juni 1989 in Belgrad.jpg|Na novo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] so [[1989]] dvigovali kupolo s pomočjo plošč 20 dni File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg|Spomenik Svetega Sava med staro in novo cerkvijo na [[Vračar]]ju File:Krnjača, Belgrade, Serbia - panoramio (1).jpg|Poleg nove Cerkve sv. Luka je nastalo v [[Krnjača|Krnjači]] tudi duhovno središče </gallery> </center> ;'''Cerkev svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi''' (1991) je bila najprej kapela v zasebni hiši, ki so jo odkupili s pomočjo [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Gabrijel Bukatko|Gabrijela Bukatka]] [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci]] Tudi ta je do danes skrita očem sprehajalcev, to pa zaradi njene majhnosti. Tej edini cerkvici se je z veliko diplomacije in tudi prek posredovanja slovenskih [[usmiljenke|usmiljenk]] uspelo pretihotapiti skozi strogo brezbožno sito na [[Beograd|beograjsko]] [[Karaburma|Staro Karaburmo]]. Tam je bila najprej Sime Šolaja 39 kapela usmiljenih sester sv. Vinka Pavelskega, ki so uživale med ljudstvom veliko priljubljenost; nato pa je iz nekdanje vile - ki jo je mesto zgradilo na plazovju za znanega filmskega igralca [[Milivoje Živanović|Milivoja Živanovića]] na Pribojski 23, a da tja ni nikoli prišel stanovat – nastala najprej sestrska kapelica; polagoma je v lepi vili, odkupljeni 1960-ih let, nastalo župnijsko središče, pa cerkvica Sv. Jožefa Delavca. Po načrtih [[Beograd|beligrajskih]] inženirjev in stavbenikov [[Slovenci|slovenskega]] rodu [[Ivan Žnidaršič|Ivana]] in [[Vlado Žnidaršič|Vlada Žnidaršiča]]<ref>Inženir Vlado Žnidaršič je nečak inženirja Ivana Žnidaršiča</ref> je nastajala tudi [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]] ali ''Beograjska lepotica'', kot sta jo rada imenovala njena prva župnika [[Herman Habič]] in [[Ciril Zajec]].<ref>{{cite web|url=https://kaldrma.rs/nije-tito-sveti-josip-radnik-na-karaburmi/|title= Nije Tito - Sveti Josip Radnik na Karaburmi|publisher=Kaldrma.rs|author=|place=Beograd|date=16. julij 2024 |accessdate=21. november 2024}}</ref> ;'''Stara Cerkev sv. Luka v Krnjači''' je nastala v naselju [[Krnjača]] - pred ''Pančevskim mostom'', ki vodi iz [[Vojvodina|Vojvodine]] v ''Stari Beograd''. Skoraj v istem času, kot je nastajala cerkvica na Stari Karaburmi, je nastajalo tudi očem ne tako skrito pravoslavno duhovno središče v naselju Krnjači, ki je v tistem času bilo močvirnato, prepreženo s prekopi in s komaj kaj več kot stotimi prebivalci. Tam je upokojeni starejši duhovnik v svoji hiši napravil kapelo oziroma cerkvico. Polovico svoje enonadstropne hiše je dal povezati v dvoranico, zgoraj pa dodal na sleme zvonik z zvonom - da se je s Pančevske poti z leve strani kakih 300 metrov daleč od glavne ceste lepo videlo, da je to sakralna stavba. Ta starejši sivolasi duhovnik je obiskoval vernike po celem tistem področju in "svetio vodicu" - blagoslavljal hiše - obenem pa kar na domu krščeval otroke tistih bolj "bogaboječih" staršev, ki si niso upali iz različnih razlogov priti v cerkev. Oblasti so mu ukazale, da mora cerkvico podreti, pa je dejal, da je to njegova kapelica, kjer mašuje in da je nemogoče podirati tako, da se ne bi podrlo tudi njegovega stanovanja. Obenem je zagrozil, da bo takoj obvestil tujino, da v Titovi Jugoslaviji podirajo cerkve. Posledica vsega tega je bila - podobno kot na Karaburmi - da je cerkvica ostala vse do današnjega dneva.<ref>[https://www.palilula.org.rs/lat/lokalnaSamouprava/crkve-i-manastiri-verski-objekti Crkve i manastiri] palilula.org.rs</ref><ref name="asd">[https://www.borca.rs/dunavski-dukat-svetog-luke/ Dunavski dukat Svetog Luke] borca.rs 20. 8. 2012.</ref> ;Nova Cerkev sv. Luka v naselju Krnjača Izmed mnogih cerkva, ki so nastajale zlasti na širšem področju Beograda, naj omenimo, da je tudi v Krnjači - kjer so pod [[Josip Broz Tito|Titom]] grozili mali hišni kapeli (podobno tudi katoliški na Stari Karaburmi) z nasilnim rušenjem - tam bliže Pančevskemu mostu čez reko [[Donava|Donavo]] in mestu Beogradu - po letu 2000 - zrasla čisto nova srednje velika pravoslavna - sedaj prava - ''Cerkev sv. Luka v Krnjači'' z župniščem in obširnim pastoralnim središčem s potrebnimi pripadajočimi poslopji. Temljni kamen je blagoslovil [[patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] leta 2001. Načrte je napravil stavbenik [[Predrag Ristić]].<ref name="asd"/> To je pa že obdobje, ko je na beograjskem področju zraslo več pravoslavnih cerkva kot jih je bilo poprej skupaj. Omeniti je treba, da se je tudi prebivalstvo povečala - in tako je iz prej neznatnih naselij ''Krnjača'', ''Kotež'', ''Borča'', ''Ovča'' in ''Greda'' nastalo pravo mesto z vso potrebno infrastrukturo - in seveda tudi z verskimi središči.<ref>[https://beogradskevesti.info/hram-svetog-luke-u-naselju-krnjaca/ Hram Svetog Luke u naselju Krnjača] beogradskevesti.info 10. 9. 2023.</ref> <ref name="asd"/> === Razpad Jugoslavije 1991 in demokratične spremembe 2000 === {{glavni|Razpad Jugoslavije}} [[Razpad Jugoslavije]] je pomenil tragično dogajanje, ki je prineslo prek večletne bratomorne vojne na področju bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] poleg nastajanja novih držav tudi nastajanje novih težav. V tem obdobju je bilo podrtih in uničenih veliko - največ katoliških - cerkva, zlasti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ter v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer pa je bilo uničenih med tkzv. [[etnično čiščenje|etničnem čiščenju]] tudi veliko [[mošeja|mošej]]. To obdobje se je končalo z [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] 1999. Na beograjskem področju so bile možnosti za novogradnje v tistem času malenkostne - in tako je bilo tudi glede gradnje novih cerkva. Po demokratičnih in tako rekoč prevratnih spremembah v Srbiji 5. oktobra 2000 se je v [[Beograd|Beogradu]], njegovi okolici in celotni [[Srbija|Srbiji]] spreminjal položaj glede na verske skupnosti očitno v njihov prid. Že pred izvolitvijo je predsednik [[Zoran Đinđić|Džindžič]] obljubljal, da bo uvedel [[verouk]] tudi v [[šola|šolo]] in je zadeva takoj po [[Slobodan Milošević|Miloševičevem]] padcu tudi nemoteno stekla brez kakršnihkoli težav in v zadovoljstvo vseh tradicionalnih verskih skupnosti - razen ločin. Sedanje stanje je glede tega nekako naspol: polovica otrok hodi k verouku, polovica pa k državljanski vzgoji, ki pa tudi ni nasprotna veri. Če ugotavljamo, da glede cerkvenega delovanja in novih gradenj ni bilo neke večje ovire že pod ''Slobom'' - takrat so ravno dobili dovoljenje za izdelavo mozaikov na priljubljeni cerkvici "Svete Petke" na Kalemegdanu, so se sedaj tem prizadevanjem za ureditev in graditev cerkvenih objektov pridružile tudi državne in krajevne oblasti - in tudi na beograjskem področju so v mnogih naseljih začele rasti cerkve kot gobe po dežju. Nekdanje »razkristjanjeno mesto«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> je čez noč postalo - vsaj na zunaj - "[[krščanstvo|krščansko]] mesto". Ne čudi, da so v socializmu načrtovali nova naselja - med drugimi tudi [[Mirijevo]] in bližnjo Novo Karaburmo - kot razkristjanjena naselja brez kakršnekoli cerkve. Tam na lepem mestu sredi nastajajoče Nove Karaburme naj bi 1960-ih let stala nova pravoslavna cerkev, vendar je država lokacijo nacionalizirala ter pokradla in razgrabila material, ki je bil že pripravljen; podobno je bil gradbeni material, pripravljen za zidavo katoliške cerkve na Stari Karaburmi uporabljen za zidavo "koristnejše" "Samoposluge" ("Samopostrežbe"). Kljub temu je pri zadnjih izdihljajih Nove Jugoslavije na [[Karaburma|Novi Karaburmi]] zrasla devetdesetih let pravoslavna cerkev na ulici Pere Četkoviča; resda na plazovju, skoraj na takem, kakršno je tudi področje katoliške cerkvice na Stari Karaburmi - vendar je mogoče take "malenkosti" z današnjo tehniko in velikimi denarnimi vlaganji usprešno sanirati. Omeniti je treba, da so izbruhnile 1960-let prav na Novi Karaburmi od "stricev iz ozadja" vodene demonstracije, ko se je namreč razvedelo, da želi [[Srbska pravoslavna Cerkev]] tam postaviti svoj hram in sicer čisto sredi novega naselja, na glavni ulici Marijane Gregoran. Zaskrbljeni dušobrižniki so po hišah zbirali podpise pod geslom: »Ali cerkev ali kino!« Se razume, da se je "ljudstvo odločilo" za gradnjo ''Kina Slavica'', ki pa danes neslavno propada.<ref>{{cite web|url=https://ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|title=Slavni bioskop "Slavica" na Karaburmi ostavljen da propada!|publisher=Stranka slobode i pravde|author=|place=Beograd|date=15. oktober 2023|accessdate=14. december 2024|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807153019/https://www.ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|url-status=dead}}</ref> Nove cerkve, ki so vse lepo vzdrževane in obiskane, pa po bratomorni ''Tretji balkanski vojni'' in po ''[[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]'' gradijo na veliko ne le po [[Beograd|beograjskem]] področju, ampak tudi po celi [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]]. Začelo se je namreč pravo tekmovanje, katero naselje bo prej dobilo večjo in lepšo cerkev, in kateri posameznik ali krajevna skupnost se bo bolj izkazala kot sponzor. Samo iz tega ozračja lahko razumemo, da je brez težav napredovala tudi gradnja megalomansko zamišljene - pa vendarle z obilno [[Srbija|srbsko]] in [[Rusija|rusko]] državno podporo uspešno dokončane - skoraj največje cerkve na vsem [[Balkan]]u - [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve Svetega Sava na Vračarju]]. Novi Beograd - v povojnem času morda najbolj razkristjanjeno mesto - je v tem za vero svobodnejšem obdobju tudi začel dobivati nove cerkve na najlepših lokacijah. Današnje obdobje - od demokratičnih sprememb devetdesetih pa vse do danes - po gradnji novih sakralnih stavb še presega medvojno. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Cerkvena arhitektura]] *[[Krščanska umetnost]] *[[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest]] *[[Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura]] == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.katoliski-institut.si/public_resources_cache/files/original/original/12/1232/4_Res%20novae_letnik%209_s%CC%8Ctevilka%201_2024_David%20Petelin.pdf David Petelin: ''Cerkvena arhitektura v ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)'' 4_Res novae_letnik 9_številka 1_2024_David Petelin.pdf (95-139)] *[https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/mednarodni-simpozij-likovna-umetnost-v-kraljevini-jugoslaviji-med-obema-vojnama Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama | Cankarjev dom] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na beligrajskem področju)] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] lwdsz703uilm31j3l52tn06lfuef8rd 6709065 6709063 2026-07-10T05:35:49Z Stebunik 55592 /* Obdobje Stare Jugoslavije */ 6709065 wikitext text/x-wiki {{Več slik/peskovnik | footer = Na takratnem obrobju mesta, na griču, ki ga ljudstvo imenuje Rdeči križ, je hitro začela rasti veličastna cerkev; tam stoji velik križ iz rdečega marmorja, kot je bil v navadi po teh krajih v 19. stoletju na pokopališčih. Ta cerkev danes ni samo bogoslužni prostor in glasbena dvorana, ampak tudi priljubljena izletniška točka. | align = right | image1 = Црква2033.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = | caption1 = značilen [[Jože Plečnik|Plečnikov]] križ – podoben tistemu na Ljubljanskih Žalah: [[Jezus Kristus|Jezus]] odpira roko usmiljenja proti ljudstvu in jo sam snema s križa in vabi k sebi dobronamerne obiskovalce | image2 = CrkvaSvetogAntuna.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] je zamišljena kot starokščanska [[bazilika]], ko [[krščanstvo]] na teh prostorih še ni bilo razdeljeno. | image3 = CrkvaUlaz.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Jože Plečnik|Plečnikova]] [[Cerkev (stavba)|Cerkev]] sv. [[Anton Padovanski|Antona]] ima zamišljen preprost, toda slovesen vhod, ki pripravlja vernika na veličasten pogled takoj ob vstopu v cerkev, po pravilu [[renesansa|renesančnih]] umetnikov: "Umetnina naenkrat" (preseneti in prevzame hipoma v vsej svoji lepoti, ko vstopi ali na trg ali v cerkev) - kot npr. na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu Svetega Petra]] }} Obdobje '''[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura|Beograjske medvojne krščanske arhitekture]]''' ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', v kateri je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva – kar morebiti presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino. Ta svetišča so s svojo podobo, umetniško lepoto, mogočnostjo in razporeditvijo po širšem ozemlju novoustanovljene prestolnice [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] imela nalogo ne le zadovoljevati duhovne potrebe naraščajočega števila vernikov - med njimi vojakov, duhovščine, uradnikov, državnih oblastnikov in delavcev -, temveč tudi prispevati k privlačnejši podobi [[Beograd]]a v prvi polovici 20. stoletja.<ref>B. Bojović, Vizuelna organizacija i prezentacija Beograda, Izgradnja, 9–10, Beograd, 1984, 57–62</ref><ref>B. Bojović, Crkva u slici grada, DaNS, 20–21, Novi Sad, 1997, 56–57</ref><ref>A. Kadijević, Poimanje čistote stila i autorskog izraza u novijoj srpskoj arhitekturi, у: Čist izraz, 13. bijenale umetnosti (ur. D. Jelenković), Pančevo, 2008, 14–22</ref><ref>A. Kadijević, Интерполације у београдској новијој архитектури. Неомодернистичка ауторска интерполација у Таковској улици (2003–2008), Наслеђе, X, Београд, 2009, 203–208.</ref> Ob bombardiranju Beograda v [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] 1941, nato ob zasedbi in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] – ko beograjske cerkvene stavbe kot po čudežu večinoma niso bile poškodovane – se je končalo zlato obdobje [[Beograd|beligrajskega]] cerkvenega graditeljstva. Ni se pa nadaljevalo po osvoboditvi, ker nova socialistična oblast iz protiverskih političnih razlogov ni dovoljevala gradnje nikakršnih svetišč, kaj šele monumentalnih. To nenaravno stanje je trajalo - z izjemo krajšega obdobja po [[Aleksandar Ranković|Rankovićevem]] padcu - vse do sredine osemdesetih let 20. stoletja, ko so po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti njegovi [[komunisti]] za spoznanje odstopili od trde protiverske gonje ter začeli vsaj ponekod popuščati glede na dotedanje [[marksizem|marksistične]] [[ideologija|ideološke]] in [[birokracija|birokratske]] omejitve na celotnem [[SFR Jugoslavija|jugoslovanskem]] področju – kakor seveda tudi prestolnici, kjer so svobodoljubne težnje in [[demokracija|demokratično]] ozračje bolj prišli do izraza kot kje na podeželju.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.114</ref> Osrednja tema tega članka je medvojno obdobje. <ref>Obstajajo sicer podobni članki iz tega obdobja z navedbami ''med obema svetovnima vojnama'', je vendarle izraz ''med vojnama'' zadosti poveden, saj dvojinska oblika ''vojnama'' odsvetuje dodatek ''obema''; ni pa potreben niti dodatek ''med svetovnima vojnama'', ker podobno obdobje v naši zavesti ne obstaja. Podoben članek o cerkvah v Ljubljani ima sicer naslov ''Med obema svetovnima vojnama'', vendar je ta krajši izraz popolnoma zadosten.</ref> Da bi dobili jasnejšo podobo, ki bo začrtala ta prostor - njegov "[[Sitz im Leben]]"<ref>"Sitz im Leben" (beri: zic im lebn) = "sedež v življenju"; to reklo je rad poudarjal profesor in klasični filolog [[Milan Grošelj]], kadar je hotel naglasiti, da je za dobro poznavanje stvari potrebno veliko vsestranskega znanja. To reklo torej pomeni, da moramo dobro poznati zgodovinske in druge okoliščine nekega dogodka ali kraja, če ga želimo pravilno presojati; se pravi, ne moremo ga presojati z današnjega stališča ali mentalitete, ampak se moramo vživeti v takratne okoliščine.</ref> - se moramo ozreti tudi v zgodovino, kakor tudi na poznejše obdobje vse do dandanes, ki je bilo v marsičem čisto drugačno od takratnega - da ga lahko pravilneje presojamo in razumemo. == Zgodovina == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Pravoslavni so imeli za časa [[Kneževina Srbija|Kneževine]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] na razpolago "Stolnico nadangela Mihaela" in dve cerkvici na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]]. Edina [[Cerkev (stavba)|cerkvena stavba]], ki so jo imeli [[katoličani]] v [[Beograd]]u na razpolago od leta 1888, pa je bila kapelica Svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] v sklopu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva. Za krščanskimi cerkvami skozi zgodovino, ki jih je videti na starih bakrorezih, pa se je na beligrajskem področju izgubila sleherna sled. Znano pa je iz zgodovinskih virov, da je krščanstvo cvetelo v "Singidunumu" in bližnji ter daljnji okolici že za časa [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]</center> | align = right | image1 = Beograd-1899 mesto-vojaki.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Srbi]] so se stalno čutili ogrožene: vojaki pred [[Beograd]]om [[1899]]. Na razglednici iz preloma stoletja se lepo vidi celotni [[Kalemegdan]], kjer so skozi stoletja rodovi prelivali kri "za krst časni i slobodu zlatnu" ("za častiti križ in za zlato svobodo")</center> | image2 = Bg-11 Zemun-1900 Hunyady emlék.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Branilec [[Beograd]]a [[katoličani|katoličan]] [[János Hunyadi|János Hunyady]] ima spomenik v [[Zemun]]u</center> | image3 = Bellgrad-Weissenburg 1400.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>[[Beograd]] stoji ob sotočju [[Sava (reka)|Save]] in [[Donava|Donave]] ter so ga skozi zgodovino velikokrat oblegali in osvajali. [[Krščanstvo|Krščanske]] cerkve so ob večkratnih osvajanjih [[Turki]] ali podirali ali spreminjali v [[mošeja|mošeje]]. Dogajalo se je podobno tudi v nasprotni smeri. Na sliki je kopensko in rečno obleganje mesta.</center> }} === Obdobje Rimljanov, srednjega veka in Turkov === {{glavni|Rimsko cesarstvo|srednji vek|Osmansko cesarstvo}} Od začetkov krščanstva v dobi [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstv ]], prihoda [[Slovani|Slovanov]] in njihovega pokristjanjevanja je beligrajsko območje skozi večstoletno zgodovino igralo vlogo pomembnega [[krščanstvo| krščanskega]] središča. Za časa petstoletne [[Osmansko cesarstvo|turške]] vladavine - ko je bilo krščansko prebivalstvo izgnano, v vojnah pobito, sprejelo islam ali pa na zunaj v mestu ni kazalo svojega krščanskega prepričanja - se je tudi Beograd prelevil v središče [[Beograjski pašaluk|Beograjskega pašaluka]] s povsem [[islam|islamskim]] zunanjim videzom.<ref>D. Đurić-Zamolo, Beograd као orijentalna varoš pod Turcima 1521–1867, Beograd, 1977</ref><ref>М. Шупут, Српска архитектура у доба турске власти 1459–1690, Београд, 1984.</ref> Zaradi zgodovinske točnosti omenimo, da je "Beograjski pašaluk" ljudsko ime za področje, ki se je pod Turki pravzaprav uradno imenovalo "Smederevski sandžak". <ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> Za rimsko obdobje ni znano, koliko je bilo krščanskih cerkva; po prihodu Turkov so [[kristjani]] - tako katoličani kot pravoslavni - zidali cerkve za svoje vernike le v mirnih obdobjih, kadar so bili Osmani poraženi in za krajši čas izgnani iz mesta. Po vrnitvi so bile vse krščanske cerkve zopet ali porušene ali spremenjene v mošeje; dogajalo pa se je tudi obratno.<ref>{{cite web|url=https://www.glassrpske.com/lat/magazin/istorija/osmansko-carstvo-i-beograd-kako-je-pao-bedem-hriscanstva-1521-godine/374935|title= Osmansko carstvo i Beograd: Kako je pao bedem hrišćanstva 1521. godine|publisher=Glas Srpske|author=GS|place=Banja Luka|date=30. avgust 2021 |accessdate=13. december 2024}}</ref> === Obdobje Kneževine in Kraljevine Srbije === {{glavni|Kneževina Srbija|Kraljevina Srbija}} [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|250px|left|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka]]</center> Po velikih zaporednih zmagah [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] je postala Avstrija ena najmočnejših evropskih velesil in se je približala mejam Beograjskega pašaluka, kot ga je imenovalo ljudstvo, a ki je bil tedaj še ves pod oblastjo [[Osmani|Osmanov]]. To je dalo pogum tudi krščanski raji, da je polagoma zahtevala svoje pravice.Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera; [[Srbi]] pa so v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] dobili mogočnega zaščitnka in so bii najprej glede poljedelstva v veliko boljšem položaju, saj tam zaradi hribovitega zemljišča ni bilo niti jezer niti močvirij, ki so bila legla vsakovrstnih bolezni in so obsegala skoraj pol po Turkih gospodarsko čisto zanemarjenega [[Banat]]a. Avstrijske oblasti pa so z načrtnim izsuševanjem močvirij, urejevanjem prekopov in naseljevanjem zapuščenega ozemlja kmalu spremenile to zanemarjeno deželo v "zemeljski raj". Poleg [[malarija|mrzlice]] je kosila zlasti mladino takrat še neozdravljiva [[tuberkuloza|jetika]]. Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava (eden med redkimi): »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam; vendar ''resnično ''za nas''.«</ref><ref>{{cite web|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> Od konca 19. stoletja se je Beograd širil in dograjeval vse do [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], kar je predpostavljalo tudi gradnjo novih cerkva. Kljub skromnim gmotno-tehničnim zmožnostim je Kraljevina Srbija v svoji prestolnici »svojo arhitekturo vse bolj prilagajala slogovnemu preoblikovanju in neustavljivi evropeizaciji svojega arhitekturnega fonda.«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.113</ref> Po [[Prva srbska vstaja|prvi srbski vstaji]] in pridobivanju vedno večje samostojnosti od [[Osmani|Osmanov]] je najprej vazalna [[Kneževina Srbija|Kneževina]] in nato samostojna [[Kraljevina Srbija]] začela graditi [[krščanstvo|krščanske]] [[pravoslavje|pravoslavne]] [[cerkev (stavba)|cerkve]] po deželi in tudi v Beogradu – vendar niti ene [[katolištvo|katoliške]], čeprav je število katoličanov naraščalo. <center> <gallery> File: Crkva Sv. apostola Petra i Pavla-Topcider Church of the Holly Apostles Peter and Paul-Topcider 14.JPG|Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla<ref>Topčiderska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla (sr.: Топчидерска црква Светих апостола Петра и Павла)</ref> File:Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis.jpg|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas<ref>Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla v Topčiderskem parku - ikonostas (angleško: Church of the Holy Apostles Peter and Paul in Topčider park, iconostasis)</ref> File:IglesiaDeSanMarcosDeBelgrado--belgradewhitecit00amesrich.jpg|Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica sv. Nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] – [[ikonostas]] in poslikani strop </gallery> </center> #'''Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla na Topčiderju''' (1832–1834). #'''Stara cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1835) in #'''[[Stolnica sv. Nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica nadangela Mihaela]]''' (1837–1840).<ref>B. Vujović, Umetnost obnovljene Srbije 1791–1848, Beograd, 1986, 110, 112–126</ref><ref>B. Vujović, Srbske cerkve i samostani Beograda, 12–13, 28–29; Isti, Katedrala u Beogradu, Beograd, 1996</ref><ref>Z. Jakovljević, Fasade katedrale - predlog obnove, Nasleđe, III, Beograd, 2001, 141–154</ref><ref>B. Šekarić, Beograd, Saborna crkva, v: Spomeniško nasleđe Srbije, Beograd, 2007, 123</ref><ref>K. Mitrović, Topčider - dvor kneza Miloša Obrenovića, Beograd, 2008, 92–114.</ref> === Obdobje Stare Jugoslavije === {{glavni|Kraljevina Jugoslavija}} Po koncu prve svetovne vojne je nastopilo obdobje razcveta sakralne gradnje zlasti za potrebe [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], katerega pobudniki so bili: # Od kralja spodbujena združitev v šest pravnih enot razcepljenih pravoslavnih srbskih krajev v enotni in obnovljeni patriarhat (1920); podobno se je zgodilo poenotenje raznih pravnih sistemov tudi katoličanom s področja bivše [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Črna gora|Črne gore]]. # Ustanovitev verskega ministrstva. # Okrepljena dejavnost Stavbenega oddelka pri arhitekturnem ministrstvu.<ref>Српска православна црква 1920–1970, Београд 1971</ref><ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац, 1987.</ref> # Podpora [[Rusi|ruskih]] izgnanih stavbenikov, ki so si po [[Oktobrska revolucija|Oktobrski revoluciji]] uspeli rešiti življenje pred [[komunisti]] in najti svoje zatočišče ter nov dom v Beogradu. Njihove oblikovne rešitve z močno izvirnostjo in lastnimi značilnostmi niso oblikovale le pravoslavnega Beograda med vojnama, ampak so vtisnile svoj pečat tudi večini sakralnih objektov vseh veroizpovedi.<ref>А. Арсењев, Руска емиграција у Југославији (избор из библиографије), Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 213–223</ref><ref>А. Арсењев, Биографски именик руских емиграната, Руска емиграција у српској култури XX века, Том II, књига IV, Београд 1994, 225–326.</ref> # Uradno in neuradno gledanje - vsaj za časa kralja [[Aleksander Karađorđević|Aleksandra]] - na [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]] je bilo, da je to najzaslužnejša državotvorna ustanova, kar je s seboj prinašalo tudi zanesljivo gmotno pomoč, ki ji je pritekala, medtem ko je istočasno [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliški Cerkvi]] le curljala; da je tako stališče bilo na pravoslavni strani ukoreninjeno, je neusmiljeno razkrinkala [[Konkordatna kriza]] (1937). #Predhodila pa ji je za tiste čase nezaslišana poteza: zaradi dolgov v zvezi z gradnjo semenišča "Crisinum" in hipoteke nad Nadškofijsko palačo - ki bi jih država z malo dobre volje mogla in v duhu konkordata tudi bila dolžna sanirati - je moral leto prej odstopiti prvi [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Ivan Rodič]]. Pri dolgoletnih pripravah na graditev nove [[stolnica|stolnice]] je namreč dobil zopetno posojilo od [[Zrenjanin|bečkereške]] „Praštedionice” le pod pogojem, da privoli v [[hipoteka|hipoteko]] nad nadškofijsko palačo; zapletena zadeva pa se ni končala z njegovim odstopom, saj banka ni odstopila od tožbe, ki pa je bila najprej zavrnjena. Po predpisih [[Zakonik cerkvenega prava|Cerkvenega zakonika]] se namreč nadškof ne bi bil smel toliko zadolžiti brez izrečnega dovoljenja [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] in to je bil glavni razlog, da je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] zahteval njegov odstop. Istočasno pa je z državno pomočjo SPC lahko izvajala gradnjo 12 sakralnih stavb - med drugimi tudi velikansko Cerkev sv. Marka in razkošno Palačo patriarhije.<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=I. Rafael Rodić…|page=62}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Pravoslavne cerkve''</font>==== Med letoma 1918 in 1941 so v Beogradu zgradili številne samostojne verske objekte s portami (=dvorišči) in precej kapel v sklopu obstoječih ali novozgrajenih stavb. Državne oblasti in beograjska mestna uprava Beograda so bile na splošno pripravljene ustreči potrebam verskih skupnosti in njihovim težnjam po ohranjanju kulturne istovetnosti in večverske raznolikosti prebivalstva ter duhovščine. Zato so v Beogradu morali začeti graditi poleg za pravoslavne cerkvene stavbe tudi za katoliške, druge krščanske in nekrščanske vernike, ki so se na veliko preseljevali v novo prestolnico zlasti iz krajev nekdanjega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]].<ref>“Prošlost nadbiskupije Beogradsko-smederevske”, 214</ref> V tem obdobju so na območju Vračarja, Palilule, Čukarice, Senjaka, Bulbuderja, Starega mesta, Dorčola in drugih četrti nastajale sakralne stavbe za pravoslavce. Meščani poročajo o nenavadni povezavi: kadar so v neki četrti začeli graditi cerkev katoličani, so jo kmalu v bližini zgradili tudi pravoslavci: tako je bilo na Rdečem križu s Sv. Antonom, na Čukarici s Svetim Cirilom&Metodom, na Vračarju z Marijinim Vnebovzetjem in še kje. <center> <gallery> File:St. George church, Banovo Brdo.jpg|Cerkev sv. Jurija na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] ([[Čukarica]]) File:Crkva_svetog_Marka,_Beograd_(St._Mark's_Church,_Belgrade).jpg|Nova [[Cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] na [[Tašmajdan]]u File:Мала црква Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju File:Bg 0357 Stari-Sveti-Sava slikostoj.jpg|Notranjost stare (začasne) Svetosavska cerkve File:Hram zidovi pre 1984.jpg|Nova cerkev [[Sveti Sava|Svetega Sava]] do [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] File:Crkva Svetog arhangela Gavrila u Beogradu.JPG|Cerkev sv. nadangela Gabrijela na [[Savski venec|Savskem vencu]] File:Crkva Lazarica na Zvjezadri.JPG|Cerkev Lazarica na Bulbulderju (Zvezdarna) File:Ružica church, Belgrade, Serbia.jpg|[[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] File:Crkva_svete_Petke2.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] na [[Kalemegdan|Kalemegdanu]] z zdravilnim vrelcem File:Manastir Vavedenje u Beogradu.JPG|Samostan Marijinega darovanja na Senjaku<ref>Samostan Marijinega darovanja na Senjaku (sr.: Манастир Ваведење Пресвете Богородице/Manastir Vavedenje Presvete Bogorodice)</ref> File: Свјетлопис_руске_цркве_Свете_Тројице_у_Биограду2.jpg|"Ruska cerkev" Svete Trojice na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]]<ref>Cerkev Svete Trojice v Tašmajdanskem parku (en: Church of the Holy Trinity in Tašmajdan Park; ru: Храм Святой Троицы Белград)</ref> </gallery> </center> ;'''Cerkev sv. Jurija na Banovem brdu''' (1928–1932), delo stavbenikov Vasilija Androsova in Dragutina Maslača, je bila zgrajena na zemljišču beograjskega trgovca Jovanovića; Mitar in njegova žena Milica sta ga podarila za gradnjo cerkve kot spomin na njune prezgodaj umrle otroke. Po želji naročnikov je bila cerkev posvečena njihovi krstni slavi, sv. Juriju.<ref>Водич кроз Београд, Београд 1930, 62</ref> Cerkev ima tloris v obliki vpisanega križa - trolista in je bila zgrajena v neobizantinskem slogu, ki je sploh značilen za takratne beograjske cerkve. Gradbene prvine so poiskali na srbskih [[srednji vek|srednjeveških]] cerkvah, ki so pripadale moravski šoli.<ref>Д. Кашић, Београдска црква Св. Ђорђа на Чукарици 1932–1982</ref><ref>Споменица о педесетогодишњици постојања храма, Београд 1982</ref><ref>А. Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997</ref> ;'''Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu''' (1931–1940) je zrasla na eni od najlepših nesojenih lokacij za novo [[katoličani|katoliško]] [[stolnica|stolnico]], za katero pa je mestna uprava slepomišila že prvega nadškofa [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] glede lokacije, in tako ni izdala veljavnega dovoljenja vse do dandanes.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref>. [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka na Tašmajdanu]] sta načrtovala stavbenika brata Peter in Branko Krstić v duhu srbske srednjeveške stavbeniške dediščine po vzoru na zaobljubnino [[Štefan Milutin|kralja Milutina]]<ref>''Štefan Uroš II. Milutin'' - znan kot ''Štefan Milutin'', oziroma ''kralj Milutin'' – je pripadal dinastiji [[Nemanjići|Nemaničev]] in je bil 1282-1321 kralj [[Kraljevina Srbija (1217-1345)|Srbije]], * okoli 1253 † 1321.</ref>[[Samostan Gračanica|Gračanico]]. Zgrajena je ob pokopališki cerkvi iz 1835 na nekdanjem tašmajdanskem pokopališču, ki ga je uredil [[Miloš Obrenović|knez Miloš]] in je bilo opuščeno 1941. Je ena največjih beograjskih cerkva in ena redkih neposlikanih; v novejšem času je v njej napravil izvirne mozaike znani umetnik [[Đuro Radlović]].<ref>Група аутора, Водич кроз Београд, Београд 1930, 59</ref><ref>Ж. М. Јевремовић, Историјске знаменитости Београда и Земуна, Београд 1935, 22–23</ref> ;'''Stara cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1935) ali '''Mala cerkev sv. Sava''' je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega; zgradili so jo na severovzhodnem delu Vračarja (oziroma Svetosavske planote) na mestu kapele iz 1895 kot začasni bogoslužni prostor do dokončanja v njeni neposredni bližini skoraj istočasno začetega [[Cerkev sv. Save, Beograd|hrama Svetega Sava]]. Zgrajena je v obliki deteljice z vpisanim križem in z uporabo srbsko-bizantinskih motivov. Kubična struktura s poligonalno kupolo je preluknjana z redkimi odprtinami in poživljena z belo fasado in kontrastno obarvanimi slepimi nišami. Kot posebnost izstopa zatrep: oblikovano pročelje krasi rozeta, na vrhu pa križ. Notranje okrasje je delo ruskih umetnikov, ikone na ikonostasu pa delo srbskega slikarja [[Vladimir Predijević|Vladimirja Predijevića]]; zidove so poslikali N. Mayendorf, B. Obraskova in A. Dickie. V južnem koru počivajo posmrtni ostanki [[Varnava Rosić|patriarha Varnava]], ki je bil predsednik odbora za izgradnjo (nove) spominske cerkve svetega Sava.<ref>М. Јовановић, Српско црквено градитељство и сликарство новијег доба, Београд – Крагујевац 1983, 197–215</ref><ref>А.Кадијевић, Један век тражења националног стила у српској архитектури (средина XIX – средина XX века), Београд 1997, 134–142</ref><ref>А. Кадијевић, Београдски период рада архитекте Виктора Викторовича Лукомског (1920–1943), ГГБ, XLV–XLVI, Београд 1998/1999, 115–132</ref> ;'''Nova Cerkev Svetega Sava na Vračarju''' (1926, 1985–1993) je delo stavbenikov Nestorovića in Aleksandra Deroka; temeljni kamen za dolgo načrtovano [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev Svetega Sava na Vračarju]] je blagoslovil še [[Varnava Rosić|patriarh Varnava]] 1935; samo gradnjo pa je nadaljeval Branko Pešić s sodelavci. Dokončen načrt je megalomansko odstopal od predvidenega, kar je povzročilo nejevoljo in burne odzive z demonstracijami po celi [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref name="„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the Largest Cathedral in Belgrade">{{cite book|first=Tanja |last=Damlanovic|year=2005|title=„Fighting“ the St. Sava: Public Reaction to the Competition for the largest Cathedral in Belgrad|publisher=Cenrtopa|volume=5/2|pages=125-135|accessdate=16. april 2022}}</ref><ref>{{cite journal|first=Renata|last=Jadresin Milic |first2=Milica |last2=Madanovic |year=2018|title=Romantic Visions vs. Rejection of Ideal Reconstruction. Regionalism, Nationalism & Modern Architecture|publisher=Conference Proceedings, Porto|date=25. 10. 2018|pages=128-143|url=https://comum.rcaap.pt/bitstream/10400.26/24588/1/13%20-%20JADRESIN%20MILIC-MADANOVIC.pdf|format=PDF|accessdate=16. 4. 2022}}</ref><ref name="Academia:PDF">{{cite journal|first=Aleksander |last=Ignjatović|year=2018|title=Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878-1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism |location=Brussels and Rome:|publisher=Academia Belgica|pages=191-215|url=https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215|format=pdf|accessdate=16. 4. 2022}}</ref> Gradili so jo nad domnevnim grobom [[Sveti Sava|Svetega Sava]], kjer so bile sežgane njegove relikvije. Veliki vezir [[Kodža Sinan Paša]] je namreč ukazal, da se krsta s Savovimi relikvijami prenese iz [[Samostan Mileševa|Samostana Mileševe]] v Beograd, kjer jo je del na grmado in leta 1595 sežgal, da bi zatrl svobodoljubne težnje. Natančen kraj sežiga pa ni z gotovostjo ugotovljen in domnevajo, da se je to zgodilo na griču »Čupina umka« na [[Tašmajdan|Tašmajdanu]], na mestu med današnjo [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkvijo svetega Marka]] in športnim območjem, ki se je takrat imenovalo Vračar.<ref>{{cite web |url=http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html |title=Српско наслеђе: „Где су Турци спалили мошти Светог Саве“ |publisher=Srpsko-nasledje.co.rs |date= ||accessdate=16. 4. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130126085436/http://www.srpsko-nasledje.co.rs/sr-l/1998/02/article-02.html# |archive-date=26. 1. 2013 |url-status=dead |df= }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247557/Где-су-заиста-спаљене-мошти-Светог-Саве |title=Где су заиста спаљене мошти Светог Саве“ |publisher=Политика |date=30. 1. 2013. |accessdate=24. 2. 2018}}</ref> ;'''Cerkev kneza Lazarja na Zvezdarni''' ali '''Lazarica''' (1936) je zgrajena na Bulbulderju, na [[Zvezdarna|Zvezdarni]], in je delo Momirja Korunovića, ki je cenjen ustvarjalec na področju „srbskega narodnega sloga“ in vodi na področju cerkvenega graditeljstva s čez 40 cerkvami, od katerih je večino napravil – podobno kot naš [[Jože Plečnik|Plečnik]] - „za Božji lon“. Stavba se piramidasto vzpenja in oži proti vrhu, čemur sledita valovita venca strešnih ploskev, izstopajoči balkoni, podolgovate ločne odprtine in na vrhu vitka kupola.<ref>Споменица цркве Великомученика косовског Светог кнеза Лазара, Београд 1937</ref><ref>Ж. Шкаламера, Обнова српског стила у архитектури, ЗЛУМС, 5, Нови Сад 1969,228–231</ref> ;'''Cerkev nadangela Gabrijela''' (1937–1939) je delo Georgija Samoilova, ki je bil takrat asistent na Fakulteti za gradbeništvo na Oddelku bizantinske in starosrbske arhitekture. ;'''Cerkev Rožica na Kalemegdanu''', [[Cerkev Rožica, Beograd|Cerkev Rožica]] је nastala na severozahodnem obrobju Beograjske trdnjave na [[Kalemegdan]]u v drugi polovici 19. stoletja s predelavo smodnišnice, in je takrat rabila za vojaško cerkev, ki pa jo je predelal arhitekt Nikolaj Krasnov, vodilni gradbenik med ruskimi priseljenci. ;'''Cerkev svete Petke na Kalemegdanu''', ki se nahaja v neposredni bližini Rožice, je bila zgrajena nad „čudežnim vrelcem“ poleg oltarja. Sedanjo [[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] so zgradili 1937 na mestu stare iz 1867, ki je bila poškodovana v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]], po načrtih Momirja Korunovića. Njene notranje stene in oboke je pokril z živopisanimi mozaiki v letih 1980-1983 mladi in izurjeni mozaikar [[Đuro Radlović]], ki je se je z veseljem lotil zahtevnega dela s temi malim pozlačenimi ploščicami, da jih je uspešno povezal v skladno celoto. ;'''Samostan Marijinega darovanja na Senjaku'''<ref>Samostan Vavedenja Presvete Bogorodice; ta praznik je spomin na darovanje, ko sta starša Joahim in Ana po izročilu triletno hčerko Marijo pripeljala v jeruzalemski tempelj in jo posvetila Božji službi</ref> označuje stavbni sklop, ki ga sestavljata: * ''Cerkev Marijinega darovanja'' (1935–1936), delo arhitektov Ivana Rika in Andreja Papkova, in * ''Gostišče'', za katero sta napravila načrt Ozren Srdanović in Milan Sekulić. ;'''Ruska cerkev na Tašmajdanu''' (1924), ki jo je za potrebe ruskih pravoslavnih beguncev zasnoval Valerij Staševski, je bila zgrajena s prostovoljnimi prispevki ruskih ubežnikov oziroma emigrantov pred boljševiki in tukajšnjih domačinov. Ta [[Ruska cerkev, Beograd|Ruska cerkev Svete Trojice na Tašmajdanu]] ter stoji na območju Tašmajdana v neposredni bližini nove cerkve sv. Marka. ====<font size=+1 color=green>''Katoliške cerkve''</font>==== V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo pred vdorom [[Turki|Turkov]] v [[Ogrsko kraljestvo|ogrskem]] Beogradu nekaj [[katoličani|katoliških]] cerkva, kot je videti tudi na starih litografijah, a je v neugodnih [[zgodovina|zgodovinskih]] razmerah izginila za njimi sleherna sled. V [[novi vek|novem veku]] segajo začetki katoliške župnije v sredo 19. stoletja, a 1845 so začeli duhovniki voditi matične knjige. Med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino]] oziroma [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] so več kot 60 let potekala jalova pogajanja, ki so bila končana šele 1914 - po [[Sarajevski atentat|Sarajevskem atentatu]] - s sklenitvijo konkordata. Izbruh [[Prva svetovna vojna|vojne]] je preprečil uresničitev dogovorjenega. Tako je šele po končani vojni in nastanku nove ''[[Država SHS|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' (''SHS'') - ki ji je 1. decembra 1918 sledilo zedinjenje s Kraljestvom Srbijo v ''[[Kraljevina SHS|Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov]]'' - prišlo do izbirnega izvajanja nekaterih dogovorjenih točk [[konkordat]]a, medtem ko so bile druge namenoma spregledane. Ustanovljena pa je je [[Nadškofija Beograd|Nadškofija v Beogradu]] s sufragansko [[Škofija Skopje|Škofijo v Skopju]]. Zaradi svobodomiselne in protikatoliško usmerjene politike takratnih vlad ni bilo nikoli uresničeno določilo, po katerem bi država zgradila in vzdrževala novo nadškofijsko stolnico in palačo za škofa in upravno osebje,<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> obenem pa tudi primerno stavbo za vzgojo duhovniških poklicev - ki pa jo je na lastne stroške zgradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]]; semenišče Krizin so požrli dolgovi z zgoraj omenjenimi posledicami.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title= Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup |publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date= |accessdate=3. avgust 2024}}</ref> S ''[[Šestojanuarska diktatura|Šestojanuarsko diktaturo]]'' 1929 je kralj [[Aleksander Karađorđević|Aleksander]] novonastalo državno tvorbo preuredil in preimenoval v ''Kraljevino Jugoslavijo'' ter razdelil ne na republike po narodnostnih mejah, ampak na ''banovine''. Zaradi lažjega razumevanja je v članku uporabljen za to državo redno naziv ''[[Kraljevina Jugoslavija]]'', ki je enakovreden poljudnemu nazivu ''Stara Jugoslavija'' - medtem ko se za ''Novo Jugoslavijo'' uporablja naziv ''[[SFR Jugoslavija]]'', čeprav sta skozi kratko obdobje njunega obstoja obe večkrat menjavali svoj uradni naziv. <center> <gallery> File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|<center>[[Cerkev Kristusa Kralja, Beograd|Cerkev Kristusa Kralja]] je postala [[stolnica]], ob stoletnici 1988 pa [[sostolnica]]</center> File:Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<center>Ob [[Sveta Marija|Materi edinosti]] se [[romar]]ji slikajo z nadškofom [[Stanislav Hočevar|Hočevarjem]]</center> File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|<center>Pri [[Kristus Kralj|Kristusu Kralju]] so zaigrale prve [[orgle]] v [[Srbija|Srbiji]] - narejene pa v [[Slovenija|Sloveniji]]</center> File:Jože Plečnik * Inside of church St. Anton in Belgrade.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona: [[Jezus Kristus|Kristus]] pomeni vsem [[kristjani|kristjanom]] središče</center> File:Bg 0271 Anton vhod-zvonik.jpg|<center>[[Jože Plečnik|Plečnikova]] Cerkev sv. Antona je zamišljena veličastno - manjkajo [[mozaik|mozaiki]]&dobrotniki</center> File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|<center>Oltar [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]] v [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkvi sv. Antona]] je delo slovenskih umetnikov.</center> File:Свјетлопис католичке катедрале Узнесења Богородице, Врачар, Биоград, Србија18.jpg|<center>Cerkev [[Stolnica Blažene Device Marije, Beograd|Blažene Device Marije]] je za časa [[Franc Perko|Perka]] postala [[stolnica]]</center> File:Crkva Sv. Ciril i Metod - Banovo Brdo 02.jpg|<center>[[Ekumenizem|Ekumenska]] Cerkev Svetih bratov [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] na [[Čukarica|Čukarici]] ([[Banovo brdo]])</center> File:Makedonska street, Belgrade, Serbia, 2019. 15.jpg|<center>Cerkev [[Sveti Peter|sv. apostola Petra]] na ''Makedonski 23''<ref>Makedonska ulica se je v Stari Jugoslaviji imenovala "Poenkareva ulica"</ref>je skrita sredi mesta</center> </gallery> </center> ;'''Cerkev Kristusa Kralja'''. 29. oktobra 1924 je [[papež Pij XI.|Pij XI.]] imenoval prvega beograjsko-smederevskega nadškofa v osebi [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodiča]]. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu - Kristusu Kralju. Dozidali so ji tudi zvonik in cerkveno dvorano. Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelalo podjetje [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko]] iz Šentvida nad Ljubljano. Po izročilu je bil to njegov prvi opus - in orgle dobro igrajo še danes - medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> ;[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega na Rdečem križu]] (1929–1932) je izvirno delo znamenitega slovenskega in srednjeevropskega stavbenika [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]].<ref>Т. Дамљановић, Два храма за две конфесије: трагање за модерно-византијским, Наслеђе VI, Београд 2005,77–84</ref><ref>П. Кречић, Црква Св. Антуна Падованског у Београду – оцена заштите споменика и смернице обнове, Наслеђе, VI, Београд 2005, 195–210.</ref>Visoki cilindrični zvonik je bil dokončan 1962 z nekoliko manjšimi spremembami v primerjavi s prvotnim, katerega gradnjo je vodil Plečnikov učenec [[Janez Valentinčič|Valentinčič]], kakor tudi deloma notranjo opravo. Nadškof [[Ivan Rafael Rodić|Rodič]] ni pozabil na svoje redovne brate, ki so takoj po prihodu 1926 začeli graditi samostan; po enih virih so ga zgradili v nekaj mesecih, po drugih v dveh letih. Za cerkev z zvonikom so postavili temelje 1929 in dokončali 1932 stavbo z zvonikom v višini strehe. Najprej ni bilo za nadaljevanje denarja, po vojni pa so nove oblasti gradnjo novih sakralnih objektov na splošno ovirale po celotni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]]; poleg tega so veliko cerkva zlasti po [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Kočevsko|Kočevskem]] celo podrle. Možnosti za dokončanje zvonika so se pokazale tako šele 1960, ko je mestno vodstvo priznalo tej cerkvi umetniško posebnost in vrednost; takrat so dogradili namesto 60 po malce spremenjenih načrtih 52 m visok zvonik, ki pa je glede na zemeljsko podlago in preplitke temelje še vedno bil previsok: že med samo gradnjo se je začel pogrezati in obenem nagibati podobno kot tisti v [[Pisa|Pisi]]; danes pa še zmeraj - hvala Bogu - stoji dokaj trdno, čeprav nagnjeno - in je s tem dodatno postal privlačen za številne vernike in izletnike - na kar so domačini zelo ponosni. Frančiškane na tem območju omenjajo viri že v 15. stoletju; njihov samostan so uničili [[Turki]] 1521, drugič v 17. stoletju; ko so ponovno 1727 zgradili cerkev in samostan, so ga zaradi turškega obleganja 18. septembra 1739 zopet morali zapustiti in se preseliti v [[Zemun]].<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-antun-beograd/|title=Sveti Antun, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V [[Beograd]] - ki je postal 1918 prestolnica nove države [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]] [[SHS]] in so se vanj zgrinjali tudi mnogi katoličani iz vseh delov bivšega [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] - so se [[frančiškani]] zopet vrnili pred sto leti, 1925. ;'''Stolnica Blažene Device Marije''' ali '''Francoska cerkev'''. Nadškof Rodič je zaupal to župnijo na Neimarju menihom [[vnebovzetci|vnebovzetcem]] (asumpcionistom). Takoj so začeli graditi kapelo za vernike; 1924 se je začela gradnja župnišča, samostana in začasne manjše cerkve, ki je bila dograjena 1925, a temeljni kamen je blagoslovil prvi apostolski nuncij v Jugoslaviji, nadškof [[Ermenegildo Pellegrinetti|Pellegrinetti]]. Cerkve se je oprijelo ime "Francoska cerkev" zaradi navzočnosti francoskih redovnikov, pa tudi zato, ker je bila namenjena kot spomenik prijateljstva med Francijo in Srbijo med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]; od prijateljstva pa so ostale zgolj lepe besede - medtem ko je bila denarna podpora z državne strani pozabljena. 1930 je bil zgrajen stari zvonik, leto kasneje pa je nadškof Rodić blagoslovil tri zvonove, ulite v savojski tovarni Paccard: največji zvon nosi ime po [[Sveta Marija|Devici Mariji]] in je dar kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]], drugi je krščen na ime [[Sveti Peter|Sv. apostola Petra]] in je dar [[Sveti sedež|Svetega sedeža]], najmanjši pa se imenuje po [[Sveta Ana|Sv. Ani]] in je dar faranov. V to župnijo se je naseljevalo veliko katoličanov, med njimi lepo število [[Slovenci|Slovencev]] in tako je bilo od 1928 do 1938 tukaj letno celo od 150 do 200 krstov.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/|title=Uznesenje Blažene Djevice Marije, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> To je bila najprej osrednja postojanka vnebovzetcev, ki so uspešno delovali na več župnijah širom [[Srbija|Srbije]]; kot edina postojanka v celi [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] pa je neslavno dokončala svoj tek sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta se zadnja mlada redovnika zaradi - po mnenju umirjenega nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]] - napačno razumljene [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilske]] prenove - župnik Mato in sobrat Roger - oženila s Slovenkama. Sloves te skupnosti pa je bil [[Slovenci|slovenski]] skromni vnebovzetec sobrat pomočnik [[Franc Kerec]]. Po zavezniškem bombardiranju Vračarja 24. maja 1944, ko so verniki bili ravno pri maši na praznik [[Marija pomočnica kristjanov|Marije Pomočnice]], ki jo je imel iz [[Nadškofija Maribor|Lavantinske škofije]] od [[nacisti|nacistov]] izgnani duhovnik, skladatelj in organist [[Gregor Zafošnik|Zafošnik]], je cerkveno področje ostalo sicer nedotaknjeno, medtem ko je bilo porušenih mnogo okoliških stavb. Franc Kerec se je sam in z golimi rokami podal na reševanje ljudi izpod ruševin; po vojni je za to herojsko dejanje prejel tudi visoko državno priznanje. Po pričevanju dolgoletnega predsednika [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]] [[Ludvik Pucelj|Puclja]] so verniki to dejstvo - obvarovanje cerkve in njenih vernikov - pripisovali [[Sveta Marija|Marijinemu]] varstvu.<ref>To je Ludvik Pucelj pripovedoval 24. maja 1983 takratnemu kaplanu na Karaburmi pri cerkvi sv. Jožefa Delavca in tudi članu Ekumenskega moškega zbora salezijancu Janezu Jelenu, ki si je to zabeležil.</ref> Po izginotju vnebovzetcev je vse področje s stavbami vred prešlo v škofijsko last, in tako je 1988 nadškof [[Franc Perko|Perko]] razglasil "Francosko cerkev" za svojo novo [[stolnica|stolnico]]; obenem je cerkev Kristusa Kralja postala "samo" [[sostolnica]] ali konkatedrala. Cerkev z okolico in stavbami je v zadnjem času temeljito obnovljena in je na novo zaživela: [[fokolari|ognjiščarji]] uspešno upravljajo ''Marijanum'', ki obsega Pastoralni center, hotel, restavracijo in vrtec v [[francoščina|francoščini]]. V manjši cerkvi je bila poprej maša – večja pa je bila po vojni nacionalizirana in vrnjena 1982; sanacija cerkve in okolice je trajala dolgo, saj je ravno pod njo tekel potok in je bila zato zmeraj mokra. Pri obnovi so pomagale različne katoliške dobrodelne zveze, dober delež pa je prispevalo tudi mesto Beograd. Tukaj so največje uporabne orgle v Srbiji (tiste v Filharmoniji so trenutno neuporabne); to duhovno središče pa je posvečeno svetemu [[Papež Janez XXIII.|papežu Janezu XXIII.]], ki mu je v čast postavljen tudi lep spomenik. On je tukaj večkrat prenočeval, kadar je potoval skozi Beograd, ko je bil še [[apostolski nuncij]] v [[Bolgarija|Bolgariji]] in [[Turčija|Turčiji]].<ref>{{cite web|url=https://www.hrvatskarijec.rs/vijest/8608/Beogradska-katedrala-i-Marijanum/ |title=Beogradska katedrala i Marijanum|publisher=Hrvatska riječ|author=Z.V.|place=Subotica|date=27. september 2024 |accessdate=10. oktober 2024}}</ref> ;'''Cerkev Svetih bratov Cirila in Metoda na Čukarici''' V začetku 20. stoletja se je mesto Beograd širilo tudi na jugozahod. 5. julija 1929 so [[Slovenci|slovenski]] [[lazaristi]] sprejeli v upravo [[Čukarica|Čukarico]], kjer je že od 1927 ob nedeljah imel duhovnik mašo v zasebnem stanovanju. Kupili so hišo v Požeški ulici in v njej odprli kapelo, kjer je bila prva maša 5. avgusta 1929; 13. avgusta pa so že začeli graditi novo cerkev, ki jo je nadškof Rodić 17. novembra 1929 posvetil v čast svetih bratov Cirila in Metoda. Cerkev je dvoranskega tipa s polkrožnim stropom, a zvonik je visok 23 metrov. Nad glavnimi vrati cerkve je pomenljivn in upapoln napis: "Da bi bili vsi eno!". Župnija, ki je imela takrat že 2500 vernikov, je bila ustanovljena 1. januarja 1930 in je bilo tega leta krščenih 77 otrok, poročenih 32 parov in pokopanih 23 vernikov. Versko življenje je bilo zelo razgibano ter je razumljivo. da je število krstov naraščalo podobno kot v drugih farah. Tu so se naselile tudi slovenske [[usmiljenke]], ki so v Beogradu od leta 1920, in pomagajo v dušnem pastirstvu vse do danes: skrbijo za uboge in bolne, zelo blagodejno pa so delovale po bolnicah in s tem omilile marsikateri predsodek zoper katoličane tako pravoslavnih vernikov kot njihovih duhovnih pastirjev, pa tudi drugih povojnih ne preveč pobožnih državnih uslužbencev.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sv-ciril-i-metod-beograd/|title=Sveti Ćiril i Metod, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ;'''Cerkev svetega apostola Petra pri "Politiki"''' Zgodovina te župnije je tudi zgodovina [[jezuiti|jezuitov]] v Beogradu in sega več stoletij nazaj. Jezuita Bartol Kašić in Sini sta tu ustanovila humanistično šolo, prvo na Balkanu. Poznejši poskusi ponovne naselitve so sovpadali s trikratno osvojitvijo mesta od Turkov in z njegovo osvoboditijo ter z vnovičnimi začetki pastoralnega dela; mesto in cerkev so redovniki ponovno morali zapuščati – iz porušene cerkve so rešili samo [[Sveta Marija|Marijino]] podobo, ki jo je ljudstvo začelo v [[Petrovaradin|Petrovaradinu]] častiti pod nazivom ''Beograjska Bogorodica'' in so jo slovesno prenesli nazaj v novozgrajeno cerkev 1934. Ko so torej jezuiti 1930 znova prišli v Beograd, so na Novo leto 1931 začeli dušnopastirsko delovanje v na novoustanovljeni župniji sv. Apostola Petra, kjer do kupili hišo ter 1933 zgradili cerkev. Prava uganka je, kako so sredi strogega centra lahko v takem nenaklonjenem ozračju postavili v tako kratkem času sorazmerno veliko katoliško cerkev, ki od zunaj sploh ni opazna; takratni notranji minister - [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]] [[Anton Korošec|Korošec]] jim je tedaj zajamčil svojo podporo, če bi prišlo do kakih zapletov in jih spodbudil, da naj hitijo z gradnjo; po takratnih zakonih namreč ni bilo mogoče porušiti stavbe, če je prišla zidava že do strehe - in tako se je vse srečno končalo. V kako pomembnem delu Beograda je ta duhovni center, spričuje dejstvo, da stoji v soseščini - na Makedonski 29 - sedež znanega dnevnika "Politika", ki ga je ustanovil časnikar slovenskega rodu [[Vladislav Ribnikar|Ribnikar]]<ref>Njegov oče je bil zdravnik Franc, ki je imel tri sinove, od katerih sta dva padla že takoj na začetku prve svetovne vojne, tudi Vladislav (1871-1914), ki je ustanovil dnevnik "Politiko", ki izhaja še danes;</ref> - v bližini pa delujejo še mnoge druge pomembne osrednje ustanove. Že 1931 je bilo v tej župniji prek 130 krstov in je 1940 njihovo število preseglo 200. Prednost te fare je osrednji položaj, pa tudi izredno dobre tramvajske in avtobusne zveze. Jezuiti so poleg drugega raznovrstnega dela imeli na skrbi zlasti izobražence, pa tudi doraščajočo mladino. Da bi ustregli različnim narodom in diplomatskemu osebju, so imeli od vseh začetkov mašo v raznih jezikih, tudi v [[slovenščina|slovenščini]]; dolga leta je to mašo opravljal vsako nedeljo ob 11h [[Slovenci|slovenski]] [[jezuiti|jezuit]] [[Anton Zupančič|Zupančič]];<ref>Zupančič Anton *1.IV.1901 Veliki Lipoglav, za duhovnika posvečen v Ljubljani 24.VIII.1936.</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Krunoslav Draganović|title= Opći šematizam Katoličke crkve u Jugoslaviji|publisher=Akademija „Regina apostolorum“|ISBN= |place=Sarajevo|year=1939|page=367}}</ref> pevci so pri njej peli slovenske nabožne pesmi, igrala pa je [[Olga Malbašić]], katere mati je bila Madžarka - in je skupaj s pevko [[Angela Zorko|Angelo]] lepšala petje tudi na novoustanovljeni župniji Sv. Jožefa Delavca na Stari Karaburmi. Zupančič je bil vedno pripravljen na vsakovrstno duhovniško delo ter priljubljen med verniki zlasti zaradi svoje vesele in odločne narave. Sam je večkrat pripovedoval, kako je "rešil" neko cerkev uničenja. Po vojni so partizani vzeli ključ od ''Cerkve Povišanja svetega križa v [[Borča|Borči]]'', naselju kakih 10 km čez [[Donava|Donavo]] v [[Banat|Banatu]]. On je odšel na Krajevni ljudski odbor in prosil za ključ: »Jaz sem Župančič, po katerem tudi tukajšnja partizanska brigada nosi ime. Prišel sem se vam zahvalit, da ste od okupatorja obvarovali našo cerkev in njen ključ; sedaj je domovina svobodna pa prosim, če bi ključ lahko dobil nazaj.« Tvegano podjetje se je srečno končalo – res so mu dali ključ od cerkve, ki še danes stoji in deluje (2024) - medtem ko je bilo mnogo bližnjih [[Vojvodina|vojvodinskih]] cerkva v tem povojnem času ne le zaprtih ali oskrunjenih, ampak tudi porušenih.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/sveti-petar-beograd/|title=Sveti Petar, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=30. julij 2024}}</ref> ====<font size=+1 color=green>''Druge krščanske cerkve in palače''</font>==== Obdobje ''[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama|Beograjske krščanske arhitekture med vojnama]]'', ki ''velja za zlato dobo [[cerkvena arhitektura|cerkvene arhitekture]]'', pa ni bilo le obdobje, v katerem je bilo med letoma 1918 in 1941 zgrajenih dvajset [[krščanstvo|krščanskih]] cerkva. Glede na celotno dvatisočletno [[zgodovina|zgodovino]] [[krščanstvo|krščanstva]] to najbrže presega število vseh krščanskih poslopij, ki so bila v tem kraju zgrajena skozi zgodovino – pa ne le [[cerkev (stavba)|cerkvenih]] stavb v ožjem pomenu – tj. stavb, ki so bile postavljene v bogoslužne namene, ampak tudi drugih spremljajočih jih cerkvenih gradenj, ki so bile potrebne za urejeno versko delovanje. Med številnimi verskimi objekti na ozemlju Beograda pomemben dosežek gradbene dejavnosti med vojnama predstavlja poleg cerkva tudi gradnja drugih stavb življenjskega pomena za delovanje [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] (palača patriarhije , zgradbe za prosvetne namene, škofijski sedeži, škofijski domovi, jedilnice, zvoniki), kakor tudi za potrebe drugih verskih skupnosti. Stavbe so bile zgrajene tako okoli obstoječih kot novozgrajenih cerkva v prvi polovici 20. stoletja.<ref>А. Стојаковић, Обнова споменика архитектуре у Србији између два рата, Рашка баштина 2, Краљево, 1980, 261</ref> <center> <gallery> File:Evangelisticka Crkva Skica.jpg|Evangelistična cerkev v [[Zemun]]u (1929) File:Evangelical church Belgrade 2.jpg|Starokatoliška cerkev v Beogradu je spremenjena v „Bitef teatar“ File:Patrijaršija Beograd (13808934713).jpg|Palača beograjske Patriarhije ob "Saborni cerkvi" File:Beogradska nadbiskupija.jpg|Palača beograjske nadškofije – nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstroogrsko]] veleposlaništvo File:Bg 0194 nadškofija stavbe.jpg|[[Nadškofija Beograd|Nadškofija]] je vklenjena med okoliške višje stavbe (z dvorišča) File:Зграда Богословије Св.Сабе у Биограду.jpg|Bogoslovna fakulteta „Sveti Sava“ na [[Karaburma|Karaburmi]]<ref>Bogoslovje „Svetega Sava“ (sr: Богословија „Светог Саве”) ima izročilo od 1810; de facto deluje od 1882, de iure pa deluje od 1896; bogoslovje je obnovljeno 1949</ref> </gallery> </center> ;'''Evangeličanska cerkev v [[Zemun]]u''' Stavba je bila postavljena na zemljišču, ki ga je evangeličanska cerkvena skupnost dobila v dar od zemunske občine, na ulici Tošin Bunar 2 v Zemunu. Zgrajena je bila v letih od 1928 do 1929 v sodelovanju stavbenikov Huga Ehrlicha in Viktorja Kovačiča. Gre za zgradbo osrednje vrste, ki je grajena v obliki trikonhalne rotunde z apsido in prizidki, postavljenimi vzporedno z vhodnim cerkvenim prostorom. Danes ji je občina spremenila namembnost; predstavlja pa kulturno in zgodovinsko pričevanje o obstoju evangeličanske skupnosti.<ref>Ж. Домљан, Хуго Ерлих, Загреб 1979, 213–217</ref><ref>D. Đurić-Zamolo, Jevreji – graditelji Beograda do 1941. godine, ЈИМ, 6, Beograd 1992, 216–244.</ref> ;'''Starokatoliška cerkev na Bajlonovem trgu''' Evangeličanska nemška cerkvena občina v Beogradu je zgradila to cerkev v zgodnjih 1940-ih.<ref>''Нова евангеличка црква у Београду'', Београдске општинске новине, бр. 10, Београд, октобар 1940, 853</ref> Stavba je zaradi povojnega pregona in pomora nad Podonavskimi Nemci, ki so živeli v povojni [[SFR Jugoslavija|Novi Jugoslaviji]], doživljala podobno usodo: na razpolago so jo imeli [[protestanti]], ki so jo dalj časa delili s [[starokatoličani]] – toda ne več nemške, ampak hrvaške narodnosti. Kljub dejstvu, da so zgodovinske in družbene okoliščine vplivale na usodo stavbe, ki je večkrat spreminjala svojo namembnost in lastnika, je na zunaj ohranila svojo prvotno podobo vse do danes; notranjost je 1989 spremenjena v „Bitef teater“. ;'''Palača beograjske patriarhije'''<ref>'''Palača beograjske patriarhije'' (srbsko: Patrijaršija Beograd / Палата Патријаршије)</ref> "Palača patriarhata Srbske pravoslavne cerkve" (1934–1935) je delo ruskega stavbenika Viktorja Lukomskega. Palača, katere fasada je obrnjena proti katedrali in je oblikovana kot portik z nizkimi stebri in veliko kupolo, postavljeno nad kapelo, posvečeno sv. Simeonu Mirotočivu, je zasnovana tako, da poudari moč srbske pravoslavne cerkve, ki jo je imela z državno podporo za „zasluge pri graditvi nove države“; in njeno enotnost, ki jo je dosegla po združitvi raznih pravoslavnih skupnosti in samostojnih Cerkva (črnogorske avtokefalne Cerkve) v enotno [[SPC]] 1920. ;'''Internat Teološke fakultete na Karaburmi''' oziroma '''Bogoslovija''' (1939–1940) je zgrajen za študente Bogoslovne fakultete kot predstavitvena stavba v povezavi sodobnega in tradicionalnega stavbeništva. ;'''Palača Beograjske nadškofije''' z vrtom in župniščem (1888) tvori edinstveno prostorsko in namensko enoto, ki jo je po prvi svetovni vojni Sveti sedež s soglasjem jugoslovanske vlade odkupil od avstrijske države obenem s kapelo sv. Ladislava; po pogodbi naj bi večji del plačala država, česar se pa ni držala in je to še povečalo dolg, ki ga je imela Banatska [[apostolska uprava]] v zvezi z novim semeniščem Krizinom v Zagrebu. Nadškofijska palača in župnišče pa sta najverjetneje delo srbskega graditelja [[Jovan Ilkić|Jovana Ilkića]]. === Obdobje Nove Jugoslavije === {{glavni|SFR Jugoslavija|}} ==== Težavne povojne razmere ==== Zlata doba cerkvene medvojne gradnje v Beogradu je po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev postala preteklost ne le tega mesta, ampak tudi celotne [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. Z zmago [[komunizem|komunizma]] se je pokazala prilika za obračun z „nazadnjaškimi elementi“ ter je nastopilo obdobje bojevitega [[marksizem|marksizma]]. Le-ta se je „izkazal“ zlasti s [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|Povojnimi zunajsodnimi poboji v Sloveniji]], z [[Bleiburška tragedija|Pliberško tragedijo]] nad [[Hrvati]]; zlasti pa z [[genocid]]om nad [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Nemci]] „Donauschwaben“ – ki jim je bilo zaplenjeno ne le vse premoženje, ampak so v stotih povojnih koncentracijskih taboriščih mnogi bili na razne načine mučeni ali zlostavljani – ter izgubili tudi svoje življenje.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/312827|title= Tko je kriv za genocid nad Podunavskim Nijemcima? Ili o najnovijem srbijanskom prikazu sudbine Folksdojčera u Titovoj Jugoslaviji |publisher=Hrvatski institut za povijest|author=Vladimir Geiger|place=Zagreb|date=16. september 1997 |accessdate=21. november 2024}}</ref><ref>Osvrt na knjigu Nenada Stefanovića: ''Jedan svet na Dunavu. Razgovori i komentari'', BNA Tiker, Beograd, 1996., 254 str. (drugo izdanje BNA Tiker, Beograd, 1997., 250 str.) Literaturom, korisnim informacijama, mišljenjima i sugestijama, nezaobilaznima u prikazu, pripomogli su nam prof. Friedrich Binder (Tübingen), dipl. ing. Helmut Frisch (Wien), Franz Hutterer (München), Andreas Müller (Reutlingen), mr. Goran Nikolić (Novi Sad), prof. dr. Anton Scherer (Graz), Kad Schumm (Boblingen) i prof. dr. Zoran Ziletić (Beograd).</ref> Verniki - zlasti [[katoličani]] - so po tem [[marksizem|marksističnem]] gledanju veljali za drugorazredne državljane v primeri z „naprednimi in zdravimi silami“ – ki so lahko nemoteno širile ateizem prek medijev, siljenjem v partijo, prek šole pa med mladino. Zaradi mnenja, "da je vera opij za ljudstvo"<ref>{{cite web|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/77/02/Osredkar.pdf|title=Vera ne izginja, le politika se spreminja|publisher=Edinost in dialog|author=Mari Jože Osredkar|place=Ljubljana|date=1. februar 1977|accessdate=14. december 2024}}</ref>, je ljudstvo bilo prikrajšano za resnično svobodo; med drugim niso smeli kritizirati oblastnikov, zlasti ne Tita; če pa so hoteli napredovati v službi, so morali vstopiti v partijo (ZK)<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/10/23/sta-se-smjelo-sta-nije-u-vrijeme-jugoslavije|title= Šta se smjelo, a šta nije u vrijeme Jugoslavije. Političari često govore kako se u staroj državi nije smjelo reći da si Hrvat, ići u crkvu ili biti izvan Saveza komunista|publisher=Al Jazeera|author=Branimir Bradarić|place=Sarajevo|date=23. oktober 2019|accessdate=21. november 2024}}</ref> Nova oblast pa se glede na vero ni obnašala v vsem tem obdobju enako. {| |- ! Srpska pravoslavna Crkva u socijalističkoj Jugoslaviji<ref>{{cite web|url=https://www.noviplamen.net/glavna/srpska-pravoslavna-crkva-u-socijalistickoj-jugoslaviji-zrtva-socijalizma-i-ili-saucesnik-raspada/|title= Srpska pravoslavna crkva u socijalističkoj Jugoslaviji: žrtva socijalizma i/ili saučesnik raspada?|publisher=Novi Plamen|author=Nemanja Drobnjak|place=Beograd|date=16. februar 2023|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Srbska pravoslavna Cerkev v socialistični Jugoslaviji |- | <blockquote>Iako crkvene strukture i javnost bliska njima, danas tvrde kako je tokom celog perioda socijalističke Jugoslavije, Crkva kao institucija bila gušena, marginalizovana i udaljavana od vernika, takva tvrdnja ne stoji u potpunosti. O potpunom gušenju i marginalizaciji Crkve, poricanju prava na slobodno delovanje od strane novih vlasti, može se govoriti samo u jednom periodu stabilizacije socijalističkog sistema: od 1945. do 1953. godine. </blockquote> | <blockquote> Čeprav cerkvene strukture in njim blizka javnost danes trdijo, da je bila Cerkev kot ustanova v celotnem obdobju socialistične Jugoslavije tlačena, postavljena na obrobje in oddaljevana od vernikov, taka trditev ne drži povsem. O popolnem zatiranju in omejevanju Cerkve, o odrekanju pravice do svobodnega delovanja s strani nove oblasti, lahko govorimo samo v enem obdobju utrjevanja socialističnega sistema: od leta 1945 do 1953. </blockquote> |} Ne strinja pa se s tako blago oceno pravoslavni duhovnik Velibor Džomić, ki trdi, da prave verske svobode v Titovi Jugoslaviji v bistvu sploh ni bilo, češ „da so bile nekatere ustavne določbe le krinka za prikrivanje resničnega zapostavljajočega odnosa do duhovnikov in vernikov, ki so bili pogosto in okrutno kaznovani." {| |- ! Najgore su prošli oni koji su... verovali u Boga<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/639249/Najgore-su-prosli-oni-koji-su-slobodno-mislili-i-oni-koji-su-verovali-u-Boga|title=Ustav SFRJ iz 1974 – 50 godina kasnije. Najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga|publisher=Politika.rs|author=Brane Kartalović|place=Beograd|date=20. oktober 2024|accessdate=21. november 2024}}</ref> ! Najhuje so jo skupili tisti, ki so... verovali v Boga |- | <blockquote>”Sveštenici i vernici ne pamte po dobru vreme socijalističkih ustava. Ne samo u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. nego i od donošenja Ustava FNRJ 1946, vršen je, bez obzira na minimalne ustavne garancije, sistemski progon vere i verujućih ljudi. Sloboda veroispovesti je u ustavnoj normi iz 1974. bila svedena samo na „ispovedanje vere”, a vera je svedena samo na „privatnu stvar” čoveka. Ideolozi SKJ i ustavopisci su smatrali da je dovoljno da se u okrnjenom obliku prizna samo individualni, ali ne i kolektivni aspekt prava na slobodu veroispovesti kao univerzalnog ljudskog prava. Dovoljno je samo to da se vidi i da se zaključi da je reč o diskriminatornom opštem aktu. Treba imati u vidu da su komunisti na svoj način u ustavnoj odredbi povampirili specijalni oblik takozvanog kancel-paragrafa, koji je svojevremeno uveo Bizmark, tako što su propisali da je „protivustavna zloupotreba vere i verske delatnosti u političke svrhe”. I u vreme važenja Ustava SFRJ od 1974. najgore su prošli oni koji su slobodno mislili i oni koji su verovali u Boga. Osim toga, crkvama i verskim zajednicama su, posle oduzimanja nepokretne i pokretne imovine, ograničili pravo svojine i na onome što im je posle nacionalizacije i agrarne reforme ostalo” </blockquote> |<blockquote> „Duhovniki in verniki nimajo dobrih spominov na čas socialističnih ustav. Ne samo v času veljavnosti Ustave SFRJ od leta 1974, ampak tudi od sprejetja Ustave ZRJ leta 1946 se je izvajalo sistematično preganjanje vere in vernikov, ne glede na minimalna ustavna zakonodajna jamstva. V ustavni normi iz leta 1974 je bila svoboda vere zožena le na »izpovedovanje vere«, vera pa le na »zasebno stvar« človeka. Ideologi in ustavopisci ZKJ so menili, da je dovolj, da se pravici do svobode vere prizna v okrnjeni obliki le zasebni (individualni), ne pa tudi skupni (kolektivni) vidik pravice do svobode vere kot splošne (univerzalne) človekove pravice. Dovolj je videti in ugotoviti, da gre za diskriminatoren splošni akt. Pri tem se je treba zavedati, da so komunisti na svoj način povampirili posebno obliko tako imenovanega [[kancelparagraf]]a, ki ga je nekoč uvedel Bismarck, s predpisom, da gre za »protiustavno zlorabo vere in verskega delovanja v politične namene«. . Tudi v času veljavnosti ustave SFRJ iz leta 1974 so jo najbolj skupili svobodomiselni in tisti, ki so verovali v Boga. Poleg tega so bile cerkvam in verskim skupnostim po zaplembah nepremičnin in premičnin omejene lastninske pravice tudi v tistem, kar je ostalo po nacionalizaciji in agrarni reformi.” </blockquote> |} ==== Nova mesta so bila brez cerkva ==== Na novo zgrajena mesta so v tem smislu so načrtno gradili – cele četrti ali celo mesta – brez [[cerkev (stavba)|cerkva]] in kakršnihkoli krščanskih stavb ali znamenj. To ni veljalo le za glavno mesto države [[Beograd]] – saj so takrat zrastla brezcerkvena okrog njega cela taka mesta ali naselja kot [[Beograd|Novi Beograd]],<ref>{{cite web|url=https://www.gradnja.rs/novi-beograd-simbol-socijalizma-simbol-kapitalizma/|title= Novi Beograd – simbol socijalizma, simbol kapitalizma |publisher=Gradnja.rs|author=Milja Mladenović|place=Beograd|date=5. januar 2021|accessdate=21. november 2024}}</ref> [[Karaburma|Nova Karaburma]], kakor tudi vsa [[Beograd|beograjska]] primestna nova naselja; to isto načelo je veljalo tudi po celotni Socialistični Jugoslaviji in tako so nastala brezcerkvena mesta kot [[Zagreb|Novi Zagreb]], [[Skopje|Novo Skopje]] (po potresu 1963), [[Sarajevo|Novo Sarajevo]], [[Zrenjanin|Zrenjaninski Bagljaš]], kakor tudi po Titu imenovana mesta: [[Titograd]], [[Veles|Titov Veles]], [[Drvar|Titov Drvar]], [[Užice|Titovo Užice]], [[Velenje|Titovo Velenje]], [[Vrbas (mesto)|Titov Vrbas]], [[Kosovska Mitrovica|Titova Mitrovica]] itd. Vse to je veljalo torej tudi za [[prestolnica|prestolnico]]. {| |- ! Дехристијанизовани град <ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> ! Razkristjanjeno mesto |- | <blockquote> Златно доба црквеног градитељства у Београду, по завршетку Другог светског рата, због вишеструко неповољних друштвених околности и недостатка финансијских средстава, постало је прошлост овог града. Међутим и оно што је изграђено у том периоду осим донекле монументалних ''храмова Светог Марка'', ''храм Светог Саве'' и ''Црква Светог Антуна Падованског'', који су сачували своју монументалност као део урбаног садржаја Београда, све остале цркве су временом маргинализоване као грађевине у визуелној слици Београда, ''који све више почео да личи на дехристијанизовани град''. </blockquote> | <blockquote> Zlata doba cerkvene arhitekture v Beogradu je po koncu druge svetovne vojne zaradi številnih neugodnih družbenih okoliščin in pomanjkanja denarnih sredstev za to mesto postala preteklost. V tem obdobju ni bilo od cerkvenih stavb zgrajenega ničesar, razen dokončanja nekoliko monumentalnih sakralnih stavb, kot je [[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev svetega Marka na Tašmajdanu]], [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava na Vračarju]] in [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona na Rdečem križu]], ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge cerkve so bile sčasoma kot stavbe odrinjene na obrobje v vizualni podobi Beograda, ''ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto''. </blockquote> |} ====<font size=+1 color=green>''Beograjske cerkve v Novi Jugoslaviji''</font>==== Kaj pa je bilo zgrajeno v tem obdobju v [[Beograd]]u? Ničesar, razen da je bilo dokončanih nekaj že prej začetih cerkvenih stavb, ki so ohranile svojo monumentalnost kot del mestne vsebine Beograda. Vse druge sakralne stavbe so bile sčasoma odrinjene na obrobje ali pa je bil pogled nanje zakrit z višjimo bloki (Sv. Anton). Tako so poleg drugorazrednih vernikov obstajale tudi drugorazredne in manj pomembne stavbe v pregledni podobi Beograda, "ki je vse bolj začel spominjati na razkristjanjeno mesto«.<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> #''[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Nova Cerkev svetega Marka]]'', #''[[Cerkev sv. Save, Beograd|Nova Cerkev svetega Sava na Vračarju]]'' in #''[[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkev sv. Antona Padovanskega]]''. Res čisto nova pa je bila le #''[[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]]'' #''[[Cerkev sv. Luka, Beograd|Stara cerkev sv. Luka v župnišču v naselju Krnjači]]'' <center> <gallery> File:Свјетлопис римокатоличке цркве Анте Падованског у Биограду.jpg|[[Zvonik]] [[Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd|Cerkve sv. Antona]] je kriv, kar se vidi s prostim očesom – a dograjen je [[1960]] File:CrkvaSpolja.jpg|Notranjost [[Beograd|beograjske]] [[Jože Plečnik|Plečnikove]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] še zdaleč ni dokončana - manjkajo [[mozaik]]i itd. File:Hebung der Kuppel Juni 1989 in Belgrad.jpg|Na novo [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] so [[1989]] dvigovali kupolo s pomočjo plošč 20 dni File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg|Spomenik Svetega Sava med staro in novo cerkvijo na [[Vračar]]ju File:Krnjača, Belgrade, Serbia - panoramio (1).jpg|Poleg nove Cerkve sv. Luka je nastalo v [[Krnjača|Krnjači]] tudi duhovno središče </gallery> </center> ;'''Cerkev svetega Jožefa Delavca na Stari Karaburmi''' (1991) je bila najprej kapela v zasebni hiši, ki so jo odkupili s pomočjo [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Gabrijel Bukatko|Gabrijela Bukatka]] [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci]] Tudi ta je do danes skrita očem sprehajalcev, to pa zaradi njene majhnosti. Tej edini cerkvici se je z veliko diplomacije in tudi prek posredovanja slovenskih [[usmiljenke|usmiljenk]] uspelo pretihotapiti skozi strogo brezbožno sito na [[Beograd|beograjsko]] [[Karaburma|Staro Karaburmo]]. Tam je bila najprej Sime Šolaja 39 kapela usmiljenih sester sv. Vinka Pavelskega, ki so uživale med ljudstvom veliko priljubljenost; nato pa je iz nekdanje vile - ki jo je mesto zgradilo na plazovju za znanega filmskega igralca [[Milivoje Živanović|Milivoja Živanovića]] na Pribojski 23, a da tja ni nikoli prišel stanovat – nastala najprej sestrska kapelica; polagoma je v lepi vili, odkupljeni 1960-ih let, nastalo župnijsko središče, pa cerkvica Sv. Jožefa Delavca. Po načrtih [[Beograd|beligrajskih]] inženirjev in stavbenikov [[Slovenci|slovenskega]] rodu [[Ivan Žnidaršič|Ivana]] in [[Vlado Žnidaršič|Vlada Žnidaršiča]]<ref>Inženir Vlado Žnidaršič je nečak inženirja Ivana Žnidaršiča</ref> je nastajala tudi [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Beograd|Cerkev svetega Jožefa Delavca na Zeleni Karaburmi]] ali ''Beograjska lepotica'', kot sta jo rada imenovala njena prva župnika [[Herman Habič]] in [[Ciril Zajec]].<ref>{{cite web|url=https://kaldrma.rs/nije-tito-sveti-josip-radnik-na-karaburmi/|title= Nije Tito - Sveti Josip Radnik na Karaburmi|publisher=Kaldrma.rs|author=|place=Beograd|date=16. julij 2024 |accessdate=21. november 2024}}</ref> ;'''Stara Cerkev sv. Luka v Krnjači''' je nastala v naselju [[Krnjača]] - pred ''Pančevskim mostom'', ki vodi iz [[Vojvodina|Vojvodine]] v ''Stari Beograd''. Skoraj v istem času, kot je nastajala cerkvica na Stari Karaburmi, je nastajalo tudi očem ne tako skrito pravoslavno duhovno središče v naselju Krnjači, ki je v tistem času bilo močvirnato, prepreženo s prekopi in s komaj kaj več kot stotimi prebivalci. Tam je upokojeni starejši duhovnik v svoji hiši napravil kapelo oziroma cerkvico. Polovico svoje enonadstropne hiše je dal povezati v dvoranico, zgoraj pa dodal na sleme zvonik z zvonom - da se je s Pančevske poti z leve strani kakih 300 metrov daleč od glavne ceste lepo videlo, da je to sakralna stavba. Ta starejši sivolasi duhovnik je obiskoval vernike po celem tistem področju in "svetio vodicu" - blagoslavljal hiše - obenem pa kar na domu krščeval otroke tistih bolj "bogaboječih" staršev, ki si niso upali iz različnih razlogov priti v cerkev. Oblasti so mu ukazale, da mora cerkvico podreti, pa je dejal, da je to njegova kapelica, kjer mašuje in da je nemogoče podirati tako, da se ne bi podrlo tudi njegovega stanovanja. Obenem je zagrozil, da bo takoj obvestil tujino, da v Titovi Jugoslaviji podirajo cerkve. Posledica vsega tega je bila - podobno kot na Karaburmi - da je cerkvica ostala vse do današnjega dneva.<ref>[https://www.palilula.org.rs/lat/lokalnaSamouprava/crkve-i-manastiri-verski-objekti Crkve i manastiri] palilula.org.rs</ref><ref name="asd">[https://www.borca.rs/dunavski-dukat-svetog-luke/ Dunavski dukat Svetog Luke] borca.rs 20. 8. 2012.</ref> ;Nova Cerkev sv. Luka v naselju Krnjača Izmed mnogih cerkva, ki so nastajale zlasti na širšem področju Beograda, naj omenimo, da je tudi v Krnjači - kjer so pod [[Josip Broz Tito|Titom]] grozili mali hišni kapeli (podobno tudi katoliški na Stari Karaburmi) z nasilnim rušenjem - tam bliže Pančevskemu mostu čez reko [[Donava|Donavo]] in mestu Beogradu - po letu 2000 - zrasla čisto nova srednje velika pravoslavna - sedaj prava - ''Cerkev sv. Luka v Krnjači'' z župniščem in obširnim pastoralnim središčem s potrebnimi pripadajočimi poslopji. Temljni kamen je blagoslovil [[patriarh]] [[Pavel Stojčević|Pavel]] leta 2001. Načrte je napravil stavbenik [[Predrag Ristić]].<ref name="asd"/> To je pa že obdobje, ko je na beograjskem področju zraslo več pravoslavnih cerkva kot jih je bilo poprej skupaj. Omeniti je treba, da se je tudi prebivalstvo povečala - in tako je iz prej neznatnih naselij ''Krnjača'', ''Kotež'', ''Borča'', ''Ovča'' in ''Greda'' nastalo pravo mesto z vso potrebno infrastrukturo - in seveda tudi z verskimi središči.<ref>[https://beogradskevesti.info/hram-svetog-luke-u-naselju-krnjaca/ Hram Svetog Luke u naselju Krnjača] beogradskevesti.info 10. 9. 2023.</ref> <ref name="asd"/> === Razpad Jugoslavije 1991 in demokratične spremembe 2000 === {{glavni|Razpad Jugoslavije}} [[Razpad Jugoslavije]] je pomenil tragično dogajanje, ki je prineslo prek večletne bratomorne vojne na področju bivše [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]] poleg nastajanja novih držav tudi nastajanje novih težav. V tem obdobju je bilo podrtih in uničenih veliko - največ katoliških - cerkva, zlasti na [[Hrvaška|Hrvaškem]] ter v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], kjer pa je bilo uničenih med tkzv. [[etnično čiščenje|etničnem čiščenju]] tudi veliko [[mošeja|mošej]]. To obdobje se je končalo z [[Operacija Zavezniška sila|Operacijo Zavezniška sila]] 1999. Na beograjskem področju so bile možnosti za novogradnje v tistem času malenkostne - in tako je bilo tudi glede gradnje novih cerkva. Po demokratičnih in tako rekoč prevratnih spremembah v Srbiji 5. oktobra 2000 se je v [[Beograd|Beogradu]], njegovi okolici in celotni [[Srbija|Srbiji]] spreminjal položaj glede na verske skupnosti očitno v njihov prid. Že pred izvolitvijo je predsednik [[Zoran Đinđić|Džindžič]] obljubljal, da bo uvedel [[verouk]] tudi v [[šola|šolo]] in je zadeva takoj po [[Slobodan Milošević|Miloševičevem]] padcu tudi nemoteno stekla brez kakršnihkoli težav in v zadovoljstvo vseh tradicionalnih verskih skupnosti - razen ločin. Sedanje stanje je glede tega nekako naspol: polovica otrok hodi k verouku, polovica pa k državljanski vzgoji, ki pa tudi ni nasprotna veri. Če ugotavljamo, da glede cerkvenega delovanja in novih gradenj ni bilo neke večje ovire že pod ''Slobom'' - takrat so ravno dobili dovoljenje za izdelavo mozaikov na priljubljeni cerkvici "Svete Petke" na Kalemegdanu, so se sedaj tem prizadevanjem za ureditev in graditev cerkvenih objektov pridružile tudi državne in krajevne oblasti - in tudi na beograjskem področju so v mnogih naseljih začele rasti cerkve kot gobe po dežju. Nekdanje »razkristjanjeno mesto«<ref>Александар Кадијевић, Три нове цркве Београда — три потстицаја развоју српског сакралног градитељства. „Наслеђе” УДК 726.54(497.11)”199” стр.128.</ref> je čez noč postalo - vsaj na zunaj - "[[krščanstvo|krščansko]] mesto". Ne čudi, da so v socializmu načrtovali nova naselja - med drugimi tudi [[Mirijevo]] in bližnjo Novo Karaburmo - kot razkristjanjena naselja brez kakršnekoli cerkve. Tam na lepem mestu sredi nastajajoče Nove Karaburme naj bi 1960-ih let stala nova pravoslavna cerkev, vendar je država lokacijo nacionalizirala ter pokradla in razgrabila material, ki je bil že pripravljen; podobno je bil gradbeni material, pripravljen za zidavo katoliške cerkve na Stari Karaburmi uporabljen za zidavo "koristnejše" "Samoposluge" ("Samopostrežbe"). Kljub temu je pri zadnjih izdihljajih Nove Jugoslavije na [[Karaburma|Novi Karaburmi]] zrasla devetdesetih let pravoslavna cerkev na ulici Pere Četkoviča; resda na plazovju, skoraj na takem, kakršno je tudi področje katoliške cerkvice na Stari Karaburmi - vendar je mogoče take "malenkosti" z današnjo tehniko in velikimi denarnimi vlaganji usprešno sanirati. Omeniti je treba, da so izbruhnile 1960-let prav na Novi Karaburmi od "stricev iz ozadja" vodene demonstracije, ko se je namreč razvedelo, da želi [[Srbska pravoslavna Cerkev]] tam postaviti svoj hram in sicer čisto sredi novega naselja, na glavni ulici Marijane Gregoran. Zaskrbljeni dušobrižniki so po hišah zbirali podpise pod geslom: »Ali cerkev ali kino!« Se razume, da se je "ljudstvo odločilo" za gradnjo ''Kina Slavica'', ki pa danes neslavno propada.<ref>{{cite web|url=https://ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|title=Slavni bioskop "Slavica" na Karaburmi ostavljen da propada!|publisher=Stranka slobode i pravde|author=|place=Beograd|date=15. oktober 2023|accessdate=14. december 2024|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807153019/https://www.ssp.rs/vesti-i-najave/aktivnosti/slavni-bioskop-slavica-na-karaburmi-ostavljen-da-propada/|url-status=dead}}</ref> Nove cerkve, ki so vse lepo vzdrževane in obiskane, pa po bratomorni ''Tretji balkanski vojni'' in po ''[[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]]'' gradijo na veliko ne le po [[Beograd|beograjskem]] področju, ampak tudi po celi [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]]. Začelo se je namreč pravo tekmovanje, katero naselje bo prej dobilo večjo in lepšo cerkev, in kateri posameznik ali krajevna skupnost se bo bolj izkazala kot sponzor. Samo iz tega ozračja lahko razumemo, da je brez težav napredovala tudi gradnja megalomansko zamišljene - pa vendarle z obilno [[Srbija|srbsko]] in [[Rusija|rusko]] državno podporo uspešno dokončane - skoraj največje cerkve na vsem [[Balkan]]u - [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve Svetega Sava na Vračarju]]. Novi Beograd - v povojnem času morda najbolj razkristjanjeno mesto - je v tem za vero svobodnejšem obdobju tudi začel dobivati nove cerkve na najlepših lokacijah. Današnje obdobje - od demokratičnih sprememb devetdesetih pa vse do danes - po gradnji novih sakralnih stavb še presega medvojno. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Cerkvena arhitektura]] *[[Krščanska umetnost]] *[[Seznam po Titu poimenovanih krajev in mest]] *[[Zgodnjekrščanska umetnost in arhitektura]] == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.katoliski-institut.si/public_resources_cache/files/original/original/12/1232/4_Res%20novae_letnik%209_s%CC%8Ctevilka%201_2024_David%20Petelin.pdf David Petelin: ''Cerkvena arhitektura v ljubljani med obema svetovnima vojnama (1918–1941)'' 4_Res novae_letnik 9_številka 1_2024_David Petelin.pdf (95-139)] *[https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/mednarodni-simpozij-likovna-umetnost-v-kraljevini-jugoslaviji-med-obema-vojnama Mednarodni simpozij Likovna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji med obema vojnama | Cankarjev dom] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na beligrajskem področju)] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Srbiji]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] s8nunm2mui0guc1yeh7ffu7hsthco1m 0 571096 6709019 6350337 2026-07-09T19:26:18Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kraljestvo Burgundcev]] 6709019 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kraljestvo Burgundcev]] nrdbq3ix956p8fu5imwdwllu34kw4vz 0 571097 6709018 6350338 2026-07-09T19:25:38Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kraljestvo Burgundcev]] 6709018 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kraljestvo Burgundcev]] nrdbq3ix956p8fu5imwdwllu34kw4vz 0 571098 6709017 6350340 2026-07-09T19:25:27Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Kraljestvo Burgundcev]] 6709017 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kraljestvo Burgundcev]] nrdbq3ix956p8fu5imwdwllu34kw4vz 0 572683 6709106 6643682 2026-07-10T07:31:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709106 wikitext text/x-wiki {{Infobox diocese | jurisdiction = Diocese | name = Zrenjanin | latin = Dioecesis Zrenianensis | local = Zrenjaninska škofija<br>Nagybecskereki püspökség<br>Zrenjaninska biskupija<br>Bistum Groβbetschkerek<br>Зрењанинска епархија<br>Eparhia O Baro Bečkerek<br>Episcopia de Becicherecu Mare | image = Zrenjanin Cathedral.jpg | image_size = | image_alt = | caption = Stolnica sv. Janeza Nepomuka | coat = Coat of arms of Mirko Štefković.svg | coat_size = | coat_alt = | coat_caption = Grb bečkereškega škofa [[Mirko Štefković|Mirka Štefkovića]] | country = {{flag|Srbija}} | territory = [[Banat]] | province = [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | metropolitan = [[Nadškofija Beograd|Beograjski nadškof]] | deaneries = 3 | headquarters = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 9,387 | area_sqmi = <!-- Area in square miles, automatically converted --> | area_footnotes = | population = 552,809 | population_as_of = 2010 | catholics = 64,110 | catholics_percent = 11.6 | parishes = <!-- Number of parishes in the diocese --> | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | sui_iuris_church = [[Latin Church]] | rite = [[rimski obred]] | established = [[10. februar]] [[1923]]<br><small>(kot [[apostolska uprava]] [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] [[Banat]]a)</small><br>[[16. december]] [[1986]]<br><small>(kot [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]])</small> | dissolved = | cathedral = [[Zrenjaninska stolnica|Stolnica sv. Janeza Nepomuka, Zrenjanin]] | cocathedral = | patron = <!-- Patron saint(s) of the diocese (or archdiocese) --> | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | bishop = {{Trenutni škof|Q117319334}} | bishop_title = | metro_archbishop = | coadjutor = | suffragans = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration); use | suffragan = for one --> | auxiliary_bishops = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> | apostolic_admin = | vicar_general = József Mellár | episcopal_vicar = László Gyuris,<br>Endre Nagy (tajnik) | judicial_vicar = Sándor Hajdú | archdeacons = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of first collation); use | archdeacon = for one--> | emeritus_bishops = <!---- Map ----> | map = Catholic Church Serbia.PNG | map_size = 220px | map_alt = | map_caption = Map of organization of Catholic Church in Serbia<br> {{legend|#00ff00|Beograjska nadškofija - zelena}} {{legend|#ffff00|Subotiška škofija - rumena}} {{legend|#ffcb8f|Zrenjaninska škofija - rdeča}} {{legend|#700000|Sremska škofija - rjava}} {{legend|#ff0070|Apostolska uprava Prizren - vijoličasta}} <!---- Website ----> | website = {{Official website|http://www.catholic-zr.org.rs/|catholic-zr.org.rs}} | footnotes = }} '''Škofija Zrenjanin''' oziroma '''Zrenjaninska škofija/Bečkereška škofija''' ({{lang-la|Diœcesis Zrenianensis}}; {{lang-en|Diocese of Zrenjanin}}; {{lang-hu|Nagybecskereki egyházmegye}}; {{lang-hr|Zrenjaninska/Bečkerečka biskupija}}; {{lang-sr|Зрењанинска епархија}}; {{lang-de|Bistum Groβbetschkerek}}; {{lang-rom|Eparhia O Baro Bečkerek}}; {{lang-ro|Episcopia de Becicherecu Mare}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[škofija]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] – [[Srbija|Srbiji]] - s sedežem v [[Zrenjanin]]u (Bečkereku). Sedanji rezidencialni škof je od [[18. marec|18. marca]] [[2024]] [[Mirko Štefković]], ki je bil slovesno umeščen [[1. junij|1. junija]] istega leta. Škofija je večnarodnostna ter v njej živijo [[katoličani|katoliški]] [[Madžari]], [[Nemci]] in [[Hrvati]], pa tudi [[Slovenci]], [[Bolgari]] (tako imenovani Palčani), [[Čehi]], [[Slovaki]], [[Romuni]] in [[Cigani]]<ref>Pod skupnim nazivom "Cigani" (madžarski, srbski, romunski) so mišljeni tudi [[Romi]] in [[Sinti]]</ref>. Škofija spada v [[Beograd|Beograjsko]] [[metropolija|metropolijo]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]<ref>[http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy: Archdiocese of Beograd]</ref>in je članica [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]]. == Zgodovina == === Kaloška nadškofija in metropolija === [[File:Magyarország-régi-politikai-térkép.jpg|thumb|left|240px|<center>[[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvena]] ureditev [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] po [[1000|letu 1000]] <br> <small>Star [[zemljevid]] iz leta [[1916]]]] </center> </small> Kaloško-baška nadškofija (nadškofija Kaloče in Bača - ''Arcidioecesis Colocensis et Bachiensis'') je imela pod svojim okriljem številne škofije. Na zemljevidu je pobarvano področje, ki ga je obsegala v 18. stoletju in sicer se je razprostirala po uvedbi [[dualizem|dualizma]] v ogrskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]; njene naslednice nahajamo v več današnjih državah: [[Madžarska|Madžarski]], [[Srbija|Srbiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Čanadska škofija je od svojih začetkov - ni ugotovljeno, od kdaj točno - nekako od 11. stoletja - pa do ukinitve 1923 - pripadala pod metropolijo in [[Nadškofija Kaloča|nadškofijo Kaločo]]. === Nastanek in razvoj Čanadske škofije === [[File:Kalocsai Érseki Tartomány 18. század eleje.png|thumb|240px|left|<center>[[Nadškofija Kaloča|Kaloška nadškofija]] je nastala v [[11. stoletje|11. stoletju]]; ukinjena je bila leta [[1923]].]]</center> Zgodovino [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninske ali Bečkereške škofije]] lahko lažje dojamemo, če jo postavimo v njen [[Sitz im Leben]] (tj. v njen zgodovinski okvir). Ta jo pa neločljivo veže z zgodovino [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]], ki je bila ustanovljena 1030, ko je prvi ogrski krščanski vladar [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan]] ustanovil v [[Panonija|Panoniji]] med drugimi tudi škofijo s sedežem v Čanadu – ter na njeno čelo postavil [[benediktinci|benediktinskega]] blagovestnika [[Baskija|baskovskega]] rodu svetega [[Gerard]]a,<ref>Gerard Čanadski ({{lang-la|Gerardus Sagredus}}; {{lang-it|Gerardo Sagredo}}; {{lang-en|Gerard of Csanád}}; {{lang-hu|Szent Gellért}}; {{lang-de| Gerhard von Csanád}}; (*23.IV.977 Benetke †24.IX.1046 Budimpešta) je bil izredno učeni apostol Ogrov, vzgojitelj Štefanovega sina Mirka, ter je končal življenje kot mučenec</ref> ki je prispeval levji delež k pokristjanjevanju poganskih Ogrov. Po njegovi smrti se je začela [[državljanska vojna]], ki se je končala šele s prihodom "strogega in pravičnega" kralja [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]], ki je omogočil vsesplošni razcvet. [[Tatari]] so nato ob svojem vpadu 1242 požgali škofijski sedež in trdnjavo Čanad, pobili veliko vernikov ter zažgali stolnico in bogato škofijsko knjižnico. Naslednje leto je prevzel vodstvo škof Blaž (Balázs), ki velja za drugega ustanovitelja škofije: obnovil je stolnico, več porušenih cerkva in samostanov. Versko življenje je zopet zacvetelo in tako je imela škofija 1333 dva kapitlja, 20 opatij in benediktinskih samostanov, v 7 dekanijah pa 250 župnij.<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Dr. Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|date= |accessdate=1. januar 2025}}</ref><ref>Tukaj navedeni zgodovinski opis razvoja Čanadske škofije je pravzaprav povzetek obširnejšega članka na uradni strani Bečkereške škofije</ref> === Eno stoletje – štiri nadloge === V XVI. stoletju so [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]], [[Ogrsko kraljestvo]] in skoraj celo [[Evropa|Evropo]] doletele ena za drugo ali pa kar skupaj štiri hude nesreče in nadloge: kmečki upori, Mohačka bitka, zasedba krščanskih dežel in verske vojne, da ne omenimo še drugih hudih nadlog, kot so kuga, kobilice in lakota. ==== Kmečki upori namesto križarske vojne ==== Prva nadloga je bil množični upor kmetov in drugih križarjev, kar je pomenilo dvakratno nesrečo: namesto da bi se obrnili zoper nevarnega sovražnika, ki je že oblegal meje kraljestva, so se zbrani križarji obrnili zoper svoje gospodarje, opustošili deželo in oslabili možno obrambo ter takorekoč odprli vrata mogočnemu nasprotniku, ki je to dogajanje budno spremljal. Nezadovoljstvo, ki je med ljudstvom natihoma vrelo zaradi raznih privilegijev gosposke ali prestrogega kaznovanja nekaterih prekrškov, pa tudi širjenja naukov o "ljudski cerkvi", se sedaj ni obračalo več le zoper posamezne krivice, ampak se je pod vplivom teh verskih »ljudskih« gibanj - [[katari|katarov]], [[husiti|husitov]], [[bogumili|bogumilov]] – ki so s svojimi idejami, ki so tudi v osnovi [[Martin Luter|Lutrovega]] nauka - pripravljala plodna tla za izredno hiter prodor [[protestantizem|protestantizma]] – sprevrglo v splošni upor zoper družbeni red in hierarhično ureditev, najsi bo svetna ali [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvena]].<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 1514 se je na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem]] na poziv [[papež Leon X.|Leona X.]] na [[križarske vojne|križarsko vojno]] zbralo čez stotisoč mož, največ kmetov in nižjega klera. Med njimi se je začelo širiti godrnjanje zaradi slabe oskrbe in grdega ravnanja z nekaterimi prestopniki, čemur se je pridružilo še vodstvo in tudi sam poveljnik [[Jurij Doža|Doža]]. Velikanska vojska, namenjena za boj proti "nevernikom", pa se je zdaj kot oborožena drhal obrnila zoper svoje gospodarje: ne le zoper posvetno, ampak tudi zoper duhovno gosposko. Tako so uporniki nabili na kol tudi čanadskega škofa [[Miklós Csáki|Čákija]]. Kljub temu, da so dosegli v začetku precej presenetljivih zmag, so bili na koncu poraženi – a njihov vodja kruto mučen in umorjen, skupaj z mnogimi soudeleženci. Dežela je bila opustošena, ljudstvo pa med seboj nepomirljivo sprto. V takih razmerah je bil papež prisiljen preklicati [[križarske vojne|križarsko vojno]], ki bi verjetno še tik pred zdajci zaustavila osmansko prodiranje proti [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].<ref>{{cite web|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/csanadi-egyhazmegye-roevid-toertenete|title= A Csanádi Egyházmegye rövid története |publisher=Magyar Kurir|author=István Zombori|place=Budimpešta|date=24. september 2005|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Usodna Mohaška bitka ==== To stanje so spretno izkoristili [[Turki]], ki so z veliko vojsko pod mladim, častihlepnim in sposobnim [[Sulejman I.|Sulejmanom]] dobro desetletje nato prihrumeli v Panonijo in v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 1526 kljub žilavemu odporu in junaški borbi popolnoma porazili krščansko vojsko; poleg kralja je življenje izgubilo več škofov, med njimi tudi čanadski [[Ferenc Csaholi|Čáholi]]. ==== Osmanska zasedba škofije ==== Tretja nesreča je bila turška zasedba, ki je temu porazu sledila. 1552 je padla trdnjava [[Temišvar]] - in zasedli so celotno ozemlje Čanadske škofije; to je pomenilo preganjanje kristjanov in zlasti duhovnikov, ki so postali drugorazredni državljani; novi oblastniki so krščansko rajo hudo obdavčili, zahtevali krvni davek harač – in praktično onemogočali prakticiranje krščanstva v javnosti. To zatiranje je preživelo le nekaj cerkva in župnij, saj ni bilo dovoljeno graditi novih. Škofje so upravljali svoje škofije le od zunaj. Zanimivo pa, da so trpeli pripadnike [[frančiškani|frančiškanov]] in [[jezuiti|jezuitov]] kot neke vrste [[derviš]]ov. Znano je, da si je sveti [[Frančišek Asiški|Frančišek]] med večletnim bivanjem v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] s svojo miroljubnostjo in ponižnostjo, zlasti pa s skromnostjo in uboštvom - uspel pridobiti naklonjenost [[sultan]]a, ki ga je odslovil s pohvalnimi besedami ter dovolil njegovemu redu oskrbo romarjev po svetih krajih. Frančiškani so tako mogli ustanavljati svoje samostane tudi na področju Čanada: v [[Temišvar]]ju, pa znani Marijini božji poti na [[Lipova|Lipovi]] in [[Marija Radna|Mariji Radni]].<ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Verske vojne med kristjani ==== [[Zgodovinar]] [[Josef Holzer|Holzer]]<ref>Joseph Holzer (* 1925) - avstrijski katoliški publicist, cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec</ref> pravi glede izbruha in širjenja [[reformacija|reformacije]]: {| |- ! Die Kirche vor der Reformation<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen''|page=212}}</ref> ! Cerkev pred reformacijo<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah”|page=242}}</ref> |- | <blockquote>Die Reformation, "die gröβte Katastrophe für die Kirche seit ihrem Bestehen" (Lortz), hatte ihren Anfang genommen. <br> Die Reformation war jedoch nicht die Tat eines einhzelnem Mannes, sondern ein langer Prozeβ, den schon Joachim von Fiore <ref>[[nemščina|nemško]]: Joachim von Fiore; [[latinščina|latinsko]]: Joachim Florensis (umrl 1202) </ref> eingeleitet hatte, der von Philipp IV., Wilhelm von Ockham, Marsilius von Padua, den Katharern, Waldensern, von Wiclif und Hus vorangetrieben wurde und bis zu Luther führte, der durch persönliche Probleme veranlaβt, zum Funken wurde und ein schon lange bereitstehendes Pulverfaβ zur Explosion brachte. </blockquote> | <blockquote>S tem se je začela »za Cerkev največja nesreča vse od njenega začetka,«, kot je reformacijo označil [[Joseph Lortz|Lortz]]<ref>Joseph (Adam) Lortz (1887–1975 Luksemburg) je bil luksemburški katoliški cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec; ukvarjal se je zlasti z obdobjem reformacije</ref>. Vendar reformacija ni bila delo enega samega človeka, ampak daljše dogajanje, ki ga je vpeljal že [[Joahim Florski]] <ref>Joahim Florski [[italijanščina|italijansko]]: Gioacchino da Fiore (1130–1202)</ref>, ga nadaljevali [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], [[Vilijem iz Ockhama|Viljem Okamski]], [[Marsilij iz Padove|Marsilij Padovanski]], [[katari]], [[valdežani]], [[John Wycliffe|Wiclif]] in [[Jan Hus|Hus]] in je pripeljalo vse do [[Martin Luter|Lutra]], ki so ga vodili osebni problemi, da je postal iskra, ki je povzročila, da je že dolgo pripravljeni sod smodnika eksplodiral. </blockquote> |} Res je sicer, da je med verniki že skozi desetletja odmeval klic po obnovi Cerkve ''in capite et in membris''. To je poskusil udejanjiti – seveda neuspešno – tudi [[Peti lateranski koncil]]. Ko pa se je reformacija začela, so se »duhovnim« nagibom kaj kmalu primešali čisto »posvetni«, ki so pripeljali do krvavih dolgoletnih verskih vojn. [[Papež Leon X.]] je še pred svojo smrtjo brezuspešno poskušal pomiriti med seboj se vojskujoče evropske vladarje in poslal ogrskemu kralju kot pomoč trideset tisoč zlatnikov; obenem pa se je tudi sam zapletel v vojno s [[Franc I. Francoski|francoskim kraljem Francem]]; s pomočjo [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] je Francoze izgnal iz Milana. Ti spori so bili kot voda na mlin osvajalskim [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] težnjam, ki so 1521 zasedli Beograd, 1526 pa v bitki pri [[Mohač]]u porazili [[Ogrsko kraljestvo]], ki je v tem neenakem boju na življenje in smrt bilo prepuščeno samo sebi. Reformacija se je iz Nemčije bliskovito širila na sever in vzhod, iz Švice pa na jug in vzhod, tudi na Ogrsko in Poljsko. Najmočnejši razširjevalec ni bila gorečnost pridigarjev niti hrepenenje ljudstev, kot skušajo to večkrat prikazati; ''glavni razlog je bil odvzem cerkvene zemlje, trinoštvo zemeljskih gospodov in radovednost po novotarijah''. Katoličane in zlasti škofe so začeli preganjati, in mnogi so končali življenje v ječi ali na morišču, med drugim tudi na Švedskem, kjer je luteranstvo postalo državna vera. »To je bila taka reformacija« - pravi protestant Leon – »ki je ustrezala skoraj izključno čutnim zadovoljstvom in kraljevemu pomanjkanju denarja: cerkveno in samostansko zemljo si je prisvojil in podelil z velikaši, da bi se seveda sam gmotno najbolj opomogel.«<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=338}}</ref> Čeprav se mnenja zgodovinarjev še danes krešejo v zvezi z mitom, da je 31. oktobra 1517 [[Martin Luter|Luter]] pribil na [[Wittenberg|vitenberška]] cerkvena vrata svojih [[95 tez]]<ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author=Becky Little|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.luther.de/en/legenden/tanschl.html|title=Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=legenden.de|author=|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author= KDG Wittenberg|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref> – vendarle se [[zgodovinar]]ji strinjajo, da se je takrat začelo versko gibanje imenovano [[reformacija]]. Njegovo učenje se v marsičem tudi danes razlikuje od [[katolištvo|katoliškega]] – in mu vsaj v petih važnih točkah očitno nasprotuje: #''Sola scriptura'' (samo sveto pismo), #''Solus Christus'' (samo Kristus), #''Sola fide'' (samo vera), #''Sola gratia'' (samo milost) in #''Soli Deo gloria'' (samo Bogu gre slava). To bi lahko preprosteje povedali takole: "Za zveličanje je zadosti samo [[sveto pismo]] (brez ustnega izročila), samo [[Jezus Kristus|Kristus]] (brez svetih podob), samo vera (brez del), samo milost (brez zakramentov in hierarhije) ter samo Bog (brez Marije, angelov in svetnikov).<ref name="engelder 1916">{{cite web|url=https://archive.org/stream/fourhundredyear00daugoog |title=Four Hundred Years: Commemorative Essays on the Reformation of Dr. Martin Luther and Its Blessed |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lmsusa.org/sola.pdf |title=The "Solas" of the Reformation |publisher=Lmsusa.org |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite book|last1=Dyer|first1=Ann|last2=Kay|first2=William|title=European Pentecostalism|year=2011|language=en|isbn=9789004216365|pages=295–296|publisher=BRILL }}</ref> Taki nauki so bili očitno v nasprotju s tradicijo in katoliškim naukom, marsikaj pa tudi s [[sveto pismo|svetim pismom]]; nekatere pretiranosti so skušali že tedanji protestantski teologi omiliti; zlasti to velja za trditev, da je vera brez dobih del zadostna za zveličanje.<ref>{{cite web|url=https://www.erf.de/lesen/glaubens-faq/ein-glaube-ohne-werke/33618-40|title= Ein Glaube ohne Werke |publisher=erf|author=Kim Rosta|place=|date= |accessdate=11. Januar 2025}}</ref> Navadnim in neukim vernikom pa je bilo najbolj očitno to nasprotje glede na nauk o češčenju svetih podob, ki se ga prvotni protestantizem ni držal le akademsko: uničevanja dragocene "malikovalske" kulturne dediščine se je celo sam Luter udeleževal tudi dejavno. Ščitil ga je namreč ravno taisti saški volilni knez Friderik, ki bi ga moral držati v ječi. On pa ga je le navidezno dal zapreti na grad Wartburg; tam ga ni smel videti nihče razen služabnikov, ki sta mu nosila hrano in skrbela za njegovo sobo, dokler mu ni zrasla brada in ni bilo več opaziti duhovniške [[tonzura|tonzure]]. Vmes je bil nekaj dni skrivaj v Wittenbergu, kjer so njegovi pristaši oskrunili več cerkva, razbili oltarje in kipe svetnikov, uničili svete podobe in odpravili mašo. Beg iz samostanov je bil takrat tolikšen, da so morali ukiniti nemško pokrajino avguštinskega reda. Lutra pa se je zaradi prevratniškega toka reformacije polaščala vedno hujša [[depresija]]; mučili so ga dvomi in očitki vesti, večkrat pa se mu je zdelo, da ga zalezuje hudič in se je spraševal, ali je res resnica na njegovi strani.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah”|page=260}}</ref> [[Protestantizem]] pa se je neverjetno hitro (raz)širil po celi [[Evropa|Evropi]], tako tudi po [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]] kot v [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski škofiji]]. K temu so levji delež prispevala nesoglasja med cesarjem in papežem, katerega je bolj skrbela usoda njegove [[Papeška država|Državice]] kot pa usoda [[katolištvo|katolištva]]; najbolj se je namreč [[renesansa|renesančni]] [[papež Leon X.|Leon]] bal - prav tako njegovi bolj duhovno usmerjeni nasledniki - da bi kaka velesila obkrožila njegovo državno posest. [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je bil vseskozi glede na dane možnosti večji varuh katoliških interesov kot papež, ki pa ga je na koncu vendarle okronal kot poslednjega za [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarja]].<ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> [[Protestantizem]] se je na ogrskih tleh pojavil zelo zgodaj - že pred Mohačko bitko, ko so razni potujoči pridigarji in študentje širili „novo vero”. Na ljudstvo pa je napravil večji vtis resni, asketski in depresivni [[Jean Calvin|Kalvin]] kot pa življenja, številne družine ter dobre jedače in pijače se veseleči [[Martin Luter|Luter]]. Takrat so [[Madžari]] dobili tudi prvi popolni prevod [[sveto pismo|svetega pisma]], ki ga je 1590 pripravil [[Gáspár Károlyi|Károlyi]]. Do konca 16. stoletja se je tako protestantizem razširil skoraj po celem Ogrskem kraljestvu, čeprav je dežela uradno še vedno bila katoliška - kar je pripeljalo do dolgotrajnih vojnih spopadov; poleg tega pa so bili sami [[protestanti]] medsebojno hudo razdeljeni: pripadniki višjega plemstva so bili [[evangeličani]], nižje plemstvo [[kalvinizem|kalvinci]], nemški prebivalci svobodnih mest [[luteranci]], po trgih in vaseh pa so Madžari bili [[kalvinizem|samosvoji reformati]]<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> - zlasti na [[Sedmograška|Sedmograškem]].<ref>''Unitarijanci'' (''samosvoji'') so bili protestantje Kalvinove smeri, ki so tvorili neodvisno, "samosvojo" skupnost na Sedmograškem (madžarsko: Erdély, nemško: Siebenbürgen, romunsko: Transilvania) s svojim lastnim učenjem, po čemer so se precej razlikovali od drugih protestantov.</ref> [[Nietzsche]] je torej z razlogom smatral [[reformacija|reformacijo]] za „veliko zgodovinsko nesrečo“, ki je razdelila nemški narod; medtem pa jo cerkveni zgodovinar Josef Holzer ima za „najhujšo nesrečo krščanstva“, - ker je nepomirljivo razdelila kristjane na več nasprotnih taborov in jih sprla med seboj do dandanes. To pa ni ostalo le na akademski ravni, kakor tudi med glavnimi vzroki tega gibanja niso bila le verska vprašanja, ampak (predvsem) čisto posvetna, ki so le pod verskim plaščem izbruhnila na plan. Redno se je namreč dogajalo, da je zemeljski gospodar s sprejetjem „nove vere“ postal tudi lastnik cerkvenega premoženja. Švedski kralj, ki je pri vstopu na prestol prisegel, da bo branil katoliško vero – se je takoj nato polastil cerkvene zemlje - kar je pomenilo polovico dežele - in začel preganjati katoličane. Ni osamljeno mnenje, da kljub nekaterim pozitivnim vrednotam, - v reformaciji pravzaprav ni bilo nič osvobajajočega – ampak je postala povod za desetletja trajajoče verske vojne, ter so tako [[kristjani]] postali lahek plen [[Osmani|Osmanov]], ki so hoteli razširiti [[islam]] po celi Evropi. Cesar [[Karel V.]] se je pred prelivanjem krvi - ki bi vsekakor bilo posledica vračanja v prvotno stanje - raje umaknil v samostansko tišino, kjer je preživel zadnja leta v molitvi in pokori.<ref>{{cite web|url=https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|title=Die Tressen des Paradieses. Bemerkungen zur Affinität von Katholizismus und Kritischer Theorie.|publisher=Jungle world|author=Carl Wiemer|place=|date=8. september 2011|accessdate=5. januar 2025|archive-date=2025-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250121205051/https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|url-status=dead}}</ref> === Obnova, osvoboditev in razcvet === [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|240px|right|<center>Na zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti velika močvirja in jezera po celem [[Banat]]u]]</center> ; [[Protireformacija|Katoliška obnova]] Pri [[Protireformacija|katoliški obnovi]] ne moremo mimo njene vodilne osebnosti, [[jezuiti|jezuita]] in [[kardinal]] [[Péter Pázmány|Petra Pazmanja]],<ref>http://www.truni.sk/en/history-and-mission</ref>imenovanega tudi ''Ogrski škrlatni Cicero''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ppek.hu/k209.htm|title= Novák Lajos: Pázmány Péter (1570–1637)|accessdate=29. januar 2015|publisher=PPEK}}</ref> Po temeljiti izobrazbi je začel neutrudno pisati pisma in knjige, v katerih je dokazoval pravilnost [[katolištvo|katoliške vere]] v primeri s [[protestantizem|protestantskimi učenji]]. Rodil se je v [[Oradea|Velikem Varadinu]] v samostojni kneževini [[Sedmograška|Sedmograški]] v [[kalvinizem|samosvoji kalvinistični]] družini srednjega plemstva. Po smrti prve žene Marjete se je 1582 njegov oče Nikolaj (Miklós Pázmány) – [[župan]] v [[Hajdú-Bihar (županija)|Biharju]], oženil s katoličanko Barbaro (Toldy Borbála). Pod vplivom mačehe in prvega madžarskega jezuita – sorodnika Štefana (István Szántó) - se je kot trinajstletnik s celo družino 1583 vrnil v katoliško vero. To ni bilo nič nenavadnega, saj so v tistih nemirnih časih ogrski plemiči menjali glede na razmere svojo veroizpoved skoraj dnevno. Stric je menil, da je "stara" (tj. katoliška) vera le bolj zanesljiva od "nove" (tj. protestantovske), pa so ga poslali 1583 v jezuitsko gimnazijo v [[Kluž]]u,<ref>{{lang-hu|Kolozsvár}}; {{lang-la|Claudiopolis}}; {{lang-de|Klausenburg}}; {{lang-ro|Cluj-Napoca}}</ref>a že 1588 je vstopil v [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] in postal 1597 profesor filozofije v [[Gradec|Gradcu]]. 1600 se je vrnil na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]], kjer je kmalu postal škof v [[Nitra|Nitri]], 1616 ostrogonski nadškof, končno pa 1629 [[kardinal]] in [[primas]] celotne [[Madžarska|Ogrske]]. Na svoj sedež v [[Esztergom|Ostrogonu]] pa ni mogel, ker so ga zasedali [[Turki]]; pravzaprav je stalno bival v [[Trnava|Trnavi]].<ref name="Peter Pázmány">{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher= Doksi.hu|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> Pazmanj se je zapletel v pisno polemiko s [[protestantizem|protestantskim]] pridigarjem [[István Magyari|Madžarijem]], ki je v polemični iz nemščine prevedeni knjigi ''Vzroki za veliko pokvarjenost v deželi'' (1602) obdolžil „malikovanje“ v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški Cerkvi]] za glavnega krivca. Peter se je takoj spravil k pisanju in v ''Odgovoru Štefanu Madžariju'' (1603) dokazoval, da pa je temu vzrok [[protestantizem]]. Pred nastopom [[jezuiti|jezuitov]] se ne dovolj izobražena duhovščina protestantskim napadom na katolištvo ni upala ugovarjati. Peter je s svojim vsestranskim znanjem - pa tudi hudomušnostjo in dobrohotnostjo – prisilil nasprotnike k molku, a mnoge pridobil. Njegovi železni logiki protestanti niso znali ugovarjati in so se mogli omejiti le še na osebne napade, tudi oborožene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1911|accessdate=30. januar 2015}}</ref> Pazmanj je bil najpomembnejši predstavnik [[protireformacija|katoliške obnove]] na Ogrskem, ki so jo uspešno izvajali [[jezuiti]] in spada k prvovrstnim pridigarjem; s pisanjem, pridiganjem in še zlasti s svojimi osebnimi stiki s soplemiči je privedel nazaj v katolištvo cele plemiške rodovine, oni pa svoje podložnike. Veliko je prispeval k podpisu mirovnega sporazuma 1622 med [[kalvinizem|kalvinskim]] vladarjem [[Sedmograška|Sedmograškega]] [[Gábor Bethlen|Bethlenom]] in [[katoličani|katoliškim]] [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom]] po [[tridesetletna vojna|tridesetletni verski vojni]].<ref name="Peter Pázmány"/> V sporazumu je bilo tudi določilo, da morajo zemljiški gospodarji svojim podložnikom omogočati svobodno odločanje glede veroizpovedi.<ref>{{navedi splet|url= http://lexikon.katolikus.hu/N/nikolsburgi%20b%C3%A9ke.html|title= Magyar Katolikus Lexikon > N > nikolsburgi béke|publisher= Pázmány Péter Katolikus Egyetem|date= |accessdate=6. februar 2015}}</ref> Peter Pazmanj je bil torej glavno gibalo [[protireformacija|katoliške obnove]], tako da ni daleč od resnice trditev: "rodil se je v [[protestantizem|protestantovski]], a umrl v [[katolištvo|katoliški]] Ogrski" – in tako imajo tudi danes na [[Madžarska|Madžarskem]] katoličani več kot dvetretjinsko večino, medtem ko je v [[Vojvodina|Vojvodini]] in Čanadski škofiji odstotek mnogo višji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Dezső Kosztolányi|Kosztolányi]] <ref>Dezső Kosztolányi, madžarski pesnik, publicist in pisatelj *1885 Subotica †1936 Budimpešta</ref> celo pravi, da je Pazmanj oče in zakonodajalec madžarske proze, ki je bila v njegovem času korenitejša in jedrnatejša od poznejše.« <ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher=Doksi|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> ; Osvoboditev izpod [[Turki|turškega]] jarma 1716 so [[Avstrija|avstrijske]] čete pod vodstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] osvobodile [[Banat]] in najpomembnejše mesto [[Temišvar]], kar je omogočilo oživitev [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Ker je bilo mesto in trdnjava Čanad opustošeno, je postalo novo središče [[Segedin]]; škof [[László Nádasdy|Nádasdy]] je tam ustanovil stolni kapitelj in večkrat obiskal škofijo. Oživele so stare župnije, ustanovljene pa so bile tudi številne nove; tu so odprli šolo [[jezuiti]], ki so poleg [[frančiškani|frančiškanov]] delovali v prid duhovne obnove škofije. ;Naseljevanje različnih narodov in verski razcvet Škof [[Adalbert von Falkenstein|Falkenstein]] je 1732 prenesel sedež škofije v Temišvar. Najprej so začeli Banat naseljevati predvsem katoliški Nemci in Bolgari-Palčani, ki so bežali pred Turki iz strahu pred maščevanjem zaradi neuspele vstaje; vodil jih je frančiškan [[Nikolaj Stanislavič|Stanislavič]], ki je bil čanadski škof 1739-1750, a je že 1740 ustanovil stolni kapitelj. Naseljevali pa so se tudi drugi narodi kot Madžari, Čehi in Hrvati. Božjepotna [[Marija Radna|Radna]] je zopet oživela s posvetitvijo cerkve 1767. Po dolgih letih je bila 1804 končno posvečena tudi novozgrajena stolnica, a 1806 odprto semenišče. Vsestransko izobraženi škof [[József Lonovics|Lonovics]] je 1841 v Temišvarju ustanovil prvo filozofsko in pravno akademijo. Pred [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je imela Čanadska škofija že milijona vernikov v 246 župnijah, 135 kaplanijah in 1101 podružnicah, kjer je vernike oskrbovalo čez 400 duhovnikov.<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Dr. Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|date= |accessdate=1. januar 2025}}</ref> === [[Jugoslavija|Jugoslovansko]] obdobje === [[File:Trianon map it.PNG|thumb|right|240px|<center>Razkosanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in tudi [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]] po [[Prva svetovna vojna|Svetovni vojni]]</center>]] Z namenom, da bi po šestdesetih letih jalovih pogajanj s [[Kneževina Srbija|Kneževino]] in nato [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] vendarle nekako uredili odnose med [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliško Cerkvijo]] in [[Srbija|državo Srbijo]], je bil končno podpisan [[konkordat]] med kraljevino in [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] 24. junija 1914. V drugem členu je določeno, da bo ustanovljena v takratni Srbiji nadškofija s sedežem v Beogradu ter sufraganska škofija s sedežem v Skopju.<ref>[http://licodu.cois.it/?p=4105&lang=en Concordat between the Holy See and the Realm of Serbia in 1914]</ref> Ker je takrat izbruhnila [[Prva svetovna vojna]], je ostalo le pri sporazumu. Po dolgih diplomatskih pogajanjih je naslednica [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] - [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>Kraljestvo Jugoslavija je večkrat menjalo uradni naziv; da se izognemo nesporazumom, je v besedilu za ''Staro Jugoslavijo'' redno uporabljen najpogostejši naziv in sicer ''Kraljevina Jugoslavija''; za ''Novo Jugoslavijo'' pa naziv ''SFR Jugoslavija'', čeprav je tudi ta nekajkrat menjala uradni naziv.</ref>, ki je nastala 1918 najprej z imenom [[Država SHS|SHS]], začela uresničevati selektivno nekatere točke konkordata in tako je bila: *10. februarja 1923 razglašena [[apostolska uprava]] [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] dela [[Banat]]a; s tem je razpadla na tri dele starodavna [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadska škofija]]; največji del s središčem v [[Temišvar]]ju je prigrabila [[Romunija]], najmanjši - severni del, s središčem v [[Segedin]]u - je ostal na [[Madžarska|Madžarskem]] in je ohranil njeno ime, zahodni del Banata s središčem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]] pa je dobila [[Kraljevina Jugoslavija|Stara Jugoslavija]]. Prvi banatski apostolski upravitelj je postal 1923 – in naslednje leto obenem prvi beograjski nadškof – [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]] (1890-1954) *16. decembra 1986 je na tem istem območju nastala [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] *29. oktobra 1924 je bila razglašena [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *16. decembra 1986 pa je nastala Beograjska metropolija == Upravna razdelitev == === Severna dekanija === {| class="wikitable sortable" |- ! Kraj ! Župnija ! Cerkev<br />zgrajena ! Fotka ! Fara<br />ustanovljena |- | [[Banatsko Aranđelovo]] || Cerkev Svete Družine || 1870 || ||1842 |- | [[Čoka]] || [[Cerkev Svete Trojice, Čoka|Cerkev Svete Trojice]]<ref>{{cite web|language = sr| url= http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=682| title = Rimokatolička crkva, Čoka| website = spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs|publisher = [[Académie serbe des sciences et des arts]]| access-date = 17. februar 2017}}.</ref> || 1813 || [[File:Csoka1.jpg|150px]] || 1808 |- | [[Hetin]] || Cerkev Svete Trojice || 1868 || [[File:Tamasfva.jpg|150px]]|| 1899 |- | [[Jazovo]] || Cerkev Nadangela Mihaela || 1900 || || 1899 |- | [[Kikinda]] || Cerkev sv. Frančiška Asiškega || 1812 || [[File:Katolička crkva u Kikindi.jpg|150px]] || 1807 |- | [[Nova Crnja]] || Cerkev sv. Agate || 1844 || [[File:Nova Crnja, Catholic Church of Saint Agatha (01).jpg|150px]] || 1829 |- | [[Novi Kneževac]] || Cerkev sv. Jurija || 1858 || || 1773 |- | [[Ostojićevo, Čoka|Ostojićevo]] || Cerkev Svetega Jožefa || 1907 || [[File:Ostojićevo, Catholic Church.jpg|150px]] || 1853 |- | [[Padej]] || Cerkev Marije Snežne || 1842 || [[File:Pade1.jpg|150px]] || 1807 |- | [[Rusko Selo]] || Cerkev Svetih apostolov Petra in Pavla || 1933 || [[File:Rusko Selo, Catholic Church.jpg|150px]] || 1332 |- | [[Sajan, Kikinda|Sajan]] || Cerkev Svetega Štefana Ogrskega || 1901 || [[File:Szajan1.jpg|150px]] || 1806 |- | [[Sanad, Čoka|Sanad]] || Cerkev Marijinega rojstva || 1806 || [[File:Birth of the Blessed Virgin Mary Roman Catholic Church, Sanad, Čoka, Vojvodina, Serbia - 20060701.jpg|150px]] || 1810 |- | [[Toba, Nova Crnja|Toba]] || Cerkev Svete Trojice || 1873 || [[File:Toba1.jpg|150px]] || 1864 |} === Stolna ali Srednja dekanija === {| class="wikitable sortable" |- ! Kraj ! Župnija ! Cerkev<br />zgrajena ! Fotka ! Fara<br />ustanovljena |- | [[Banatska Topola]] || Cerkev Marijinega Vnebovzetja || 1899 || [[File:Banatska Topola, Catholic Church.jpg|150px]] || 1855 |- | [[Banatski Dvor]] || Cerkev sv. Rozalije || 1825 || [[File:Banatski Dvor, Catholic Church.jpg|150px]] || 1332 |- | [[Belo Blato]] || Cerkev sv. Elizabete Ogrske || 1896 || [[File:Belo Blato, Catholic and Evangelical Churches.jpg|150px]] || 1870 |- | [[Boka, Sečanj|Boka]] || Cerkev Marijinega oznanjenja || 1840 || [[File:Boka village, Serbia, Catholic church.jpg|150px]] || 1333 |- | [[Jaša Tomić, Sečanj|Jaša Tomić]] || Cerkev Marijinega vnebovzetja<ref>{{cite web|language = sr| url = http://www.zrenjaninheritage.com/kulturna-dobra/spomenici-kulture/crkva-uznesenja| title = Crkva Uznesenja blažene djevice Marije u Jaši Tomić| website = zrenjaninheritage.com|publisher = Site de l'Institut pour la protection du patrimoine de Zrenjanin| access-date = 17. februar 2017}}.</ref> || 1911 || [[File:Rimokatolička crkva Blažene Device Marije u Jaši Tomiću.jpg|150px]] || 1795 |- | [[Mihajlovo]] || Cerkev Nadangela Mihaela || 1856 || [[File:Szentmihaly1.jpg|150px]] || 1989 |- | [[Mužlja]] || [[Cerkev Marijinega Imena, Mužlja|Cerkev Marijinega Imena]] || 1902 || [[File:Church in Mužlja, Serbia.jpg|150px]] || 1909 |- | [[Neuzina]] || Cerkev Marije Snežne || 1895 || [[File:Neuzina, Catholic Church.jpg|150px]] || 1855 |- | [[Novi Bečej|Novi Bečej I]] || Cerkev sv. Klare Asiške || 1809 || [[File:Novi-becej-5695.jpg|150px]] || 1332 |- | [[Novi Bečej|Novi Bečej II]] || Cerkev sv. Štefana Ogrskega || 1903 || [[File:Vranjevo-1918_Turski-Bečej.jpg|150px]] || 1881 |- | [[Novo Miloševo]] || Cerkev sv. Magdalene<ref>{{cite web|language = sr| url = http://www.zrenjaninheritage.com/kulturna-dobra/spomenici-kulture/crkva-svete-magdalene| title = Crkva Svete Magdalene u Beodri| website = zrenjaninheritage.com|publisher = Site de l'Institut pour la protection du patrimoine de Zrenjanin| access-date = 17. februar 2017}}.</ref> || 1842 || [[File:Katolička crkva svete Magdalene u Beodri - Novo Miloševo 04.JPG|150px]] || 1796 |- | [[Torda]] || Cerkev sv. Janeza Nepomuka || 1848 || [[File:Nepomuki Szent János katolikus templom. - Szerbia, Vajdaság, Torda1.jpg|150px]] || 1803 |- | [[Zrenjanin]] || [[Zrenjaninska stolnica|Stolnica sv. Janeza Nepomuka]]<ref>{{cite web|language = sr| url = http://www.zrenjaninheritage.com/kulturna-dobra/spomenici-kulture/rimokatolicka-crkva-katedrala| title = Rimokatolička crkva svetog Ivana Nepomuka (katedrala)| website = zrenjaninheritage.com|publisher = Site de l'Institut pour la protection du patrimoine culturel de Zrenjanin| access-date = 17. februar 2017}}.</ref> || 1868 || [[File:Zrenjanin, Trg slobode, kostel.jpg|150px]] || 1333 |} === Južna dekanija === {| class="wikitable sortable" |- ! Kraj ! Župnija ! Cerkev<br />zgrajena ! Fotka ! Fara<br />ustanovljena |- | [[Bela Crkva]] || Cerkev Svete Ane || 1806 || [[File:Bela Crkva, Catholic church, retouched.jpg|150px]]|| 1723 |- | [[Borča]] || Cerkev Povišanja Sv. Križa || 1905 || || 1989 |- | [[Debeljača]] || Cerkev Marijinega Vnebovzetja || 1983 || || 1989 |- | [[Ivanovo, Pančevo|Ivanovo]] || Cerkev sv. Vendelina || 1892 || [[File:Ivanovo serbia 1.JPG|150px]]|| 1899 |- | [[Jermenovci]] || Cerkev Svete Ane || 1866 || [[File:Uhaza1.jpg|150px]]|| 1868 |- | [[Kovin]] || Cerkev sv. Terezije Avilske || 1830 || [[File:KatolickaCrkva.jpg|150px]]|| 1766 |- | [[Opovo]] || Cerkev sv. Elizabete Ogrske || 1776 || || 1332 |- | [[Pančevo]] || Cerkev sv. Karla Boromejskega || 1790 || [[File:Pančevo rimokatolička crkva 2.jpg|150px]]|| 1718 |- | [[Plandište]] || Cerkev Kraljice presvetega Rožnega venca || 1813 || [[File:Queen of the Rosary Roman Catholic church, Plandište, Vojvodina, Serbia - 20060826.jpg|150px]]|| 1789 |- | [[Skorenovac]] || Cerkev sv. Štefana Ogrskega || 1892 || [[File:Szkeve1.jpg|150px]]|| 1892 |- | [[Starčevo]] || Cerkev sv. Mavra || 1870 || [[File:Starčevo, Catholic Church.jpg|150px]]|| 1767 |- | [[Vršac]] || [[Cerkev sv. Gerarda, Vršac|Cerkev sv. Gerarda]] || 1863 || [[File:Saint Gerhard the Bishop and Martyr Roman Catholic Church, Vršac, Vojvodina, Serbia - 20060827.jpg|150px]] || 1720 |} == Sosednje škofije == # [[Sremska škofija]] (jugozahodno) # [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] (severozahodno) # [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadska škofija]] (severno) # [[Škofija Temišvar|Temišvarska škofija]] (vzhodno) # [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] (južno) == Upravna razdelitev Beograjske metropolije == # [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] # [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska (Bečkereška) škofija]] # [[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] # [[Škofija Ruski Krstur|Grškokatoliška škofija v Srbiji]] # Poleg navedenih je članica [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] tudi [[Škofija Srem|Sremska škofija]] s sedežem v [[Sremska Mitrovica|Sremski Mitrovici]], ki pa upravno spada pod [[Metropolija Džakovo-Osijek|Džakovsko-osiješko metropolijo]] v sosednji [[Hrvaška|Hrvaški]]. # [[Škofija Prizren|Prizrenska škofija]] na [[Kosovo|Kosovem]] je sicer tudi članica [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]], vendar je upravno neposredno podrejena [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]] v [[Vatikan]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/|title= Zrenjaninska Biskupija – Dioecesis Zrenianensis|publisher=Zrenjaninska škofija|author=Tiskovni urad Zrenjaninske škofije|place=Zrenjanin|date= |accessdate=1. januar 2025}}</ref> == Škofje Čanadske in Bečkereške/Zrenjaninske škofije == [[File:szent gellért 2.jpg|thumb|240px|right|Legenda o svetem Gerardu <ref>Podoba iz [[srednji vek|srednjeveškega]] ''Anžujskega legendarija''</ref>.<br><small>1.Uporni pogani pobijejo Gerarda in duhovnike.<br>2.Gerarda strmoglavijo s hriba nad Donavo.<br>3.Kočija njegovo truplo sama pripelje v Čanad.<br>4.Svetnikov pogreb.]]</small> === Čanadski škofje === * 1030–1046 Sveti [[Gerard Čanadski]] * 1046–1053 Maver Čanadski * 1053–1083 ''dva neznana škofa'' * 1083–1113 Lovrenc, čanadski škof * 1138 Bestertius, čanadski škof * 1142 Pavel, čanadski škof * 1156–1169 Štefan, čanadski škof (izvoljen) * 1188–1192 Saul Győr * 1192–1193 Krispin, čanadski škof * 1198–1201 Janez I., ostrogonski nadškof * 1202–1228 Desiderius, čanadski škof * 1229–1254 Bulcsú Lád * 1259–1275 Briccius, čanadski škof * 1275–1293 Gregor I., čanadski škof * 1298–1307 Anthon I., čanadski šof * 1307–1332 Benedikt, čanadski škof * 1332–1343 Jakab Piancenzai * 1343–1344 István II. Harcsáki (Büki) * 1344 Galhard de Carceribus * 1345–1350 Gergely II. Kapronczai * 1350–1358 Tamás I. Telegdi * 1359–1360 Gergely III. Lendvai (Gregor III. Lendavski - Fugyi) * 1360–1373 Domonkos Bebek * 1373–1375 Miklós I. * 1377–1379 Pál II. Péterfia * 1379–1380 Tamás II. * 1380–1386 János II. Czudar * 1386–1395 János III. * 1395–1397 Lukács I. Órévi * 1397–1402 Gergely IV. Szeri Pósafi * 1403–1423 Dózsa Marczalli * 1423–1443 László I. Marczalli ** 1434–1438 Albert I. Kerolti * 1438–1457 Péter I. Remetei Himfi * 1457–1466 Albert II. Hangácsi * 1466–1493 János IV. Szokoli * 1493–1500 Lukács II. Szegedi Baratin * 1500–1514 Miklós II. Körösszegi Csáki * 1514–1526 Ferenc I. Csaholi * 1526–1529 János V. Musinai Gerván * 1529–1537 János VI. Bonzagnó * 1537–1552 [[János Barlabássy|János VII. Barlabássy]] * 1553–1554 Ferenc II. Medgyesi Székely * 1556–1558 György I. Bódy * 1559–1561 Péter II. Kapronczay Paulinus * 1561–1562 János VIII. Kolozsváry * 1562–1563 Andreas Dudith (Andraž Dudič, András Dudich) * 1563–1572 Gergely V. Bornemissza * 1572–1582 Boldizsár Persei Melegh * 1582–1587 István III. Mathisy * 1587–1597 Pál III. Szegedy * 1598–1608 Faustus Verancsics (Fausto Veranzio, Favst Verančič) * 1608–1623 Matthias I. Herovich (Matjaž Herovič) * 1623–1625 Emmerich I. Lósy * 1625–1637 György II. Dubovszky * 1637–1643 János IX. Szederkényi Püsky * 1643 György III. Pohronczi Szelepcsényi * 1643–1644 György IV. Széchenyi * 1644–1648 Zsigmond I. Szenttamási Zsongor * 1648–1650 Matthias II. Alsőlelóczi Tarnóczy * 1651–1652 István IV. Rohonczy * 1653–1657 Tamás III .Erdődy Pálffy * 1658–1672 Giacinto Macripodari (Jácint Macripodari, Hiacint Macripodari) * 1672–1678 Ferdinand Erdődy Pálffy * 1678–1681 János X. Kéry * 1681–1685 Miklós III. Galánthai Balogh * 1685–1686 György V. Fenessy ali Fényessy * 1686–1689 Mihály I. Lipótfalvy Dvornikovics * 1689–1699 István V. Telekessy * 1699 Ferenc III. Jany * 1699–1707 István VI. Dolny * 1708- Zsigmond II. Ordody * 1710 Ferenc IV. Lapsánszky * 1710–1730 [[László II. Nádasdy]] * 1730–1739 [[Adalbert von Falkenstein]] * 1739–1750 [[Nikolaj Stanislavič]] * 1750–1777 [[Franz Anton Engl Graf von Wagrain]] * 1777–1798 [[Emmerich Christovich]] * 1800–1828 [[Ladislaus Kőszeghy von Remete]] * 1829–1832 [[Anton Török]] * 1834–1850 [[Jožef Lonovič]] (Josef Lonovics von Krivina, József Lonovics) ** 1848–1849 [[Mihály Horváth]] (izvoljen) * 1851–1860 [[Sándor Csajághy]] * 1860–1889 [[Sándor Bonnaz]] (Sándor II. Bonnaz) * 1890–1907 [[Alexander Dessewffy]] Cserneki és Tarkeői * 1908–1911 [[Ján Černoch]] (János XI. Csernoch, Janez Černoč) * 1911–1943 [[Julij Glattfelder]] (Julius Glattfelder, Gyula Móri Glattfelder) === Bečkereški/zrenjaninski škofje === ;'''Apostolski upravitelji Bečkereške/Zrenjaninske [[apostolska uprava|apostolske uprave]]:''' # [[Ivan Rafael Rodić]], [[frančiškani|OFM]] (1923 – 1936) # [[Josip Ujčić]] (1936 – 1964) # [[Gabrijel Bukatko]] (1964 – 1972) # [[Tamás Jung]] (1972 – 1988) # [[Martin Roos]] (2020) # [[László Német|Ladislav Német]], [[verbiti|SVD]] (2022 – 2024) ;'''Redni škofje Zrenjaninske škofije:''' # [[László Huzsvár]] (1988 – 2007) # [[László Német|Ladislav Német]], [[verbiti|SVD]] (2008 – 2022) # [[Mirko Štefković]] (2024 – ''danes'') == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Seznam zrenjaninskih škofov]] *[[Škofija Segedin-Čanad|Čanadska škofija]] *[[Zrenjaninska stolnica]] *[[Nadškofija Beograd]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} ;{{ikona hu}} *László Huzsvár, székespüspök: ''A Nagybecskereki püspökség Évkönyve.'' – ''Godišnjak Zrenjaninske biskupije.'' Püspöki Hatóság. Nagybecskerek, 8. oktober 2000. *Csaba Csipak, Szöszill Kovács: ''A Nagybecskereki egyházmegye névtára és évkönyve 2011.'' - ''Shematismus statusque Dioecesis Zrenianinensis anno Domini MMXI.'' A Nagybecskereki Egyházmegyei Hivatal. Nagybecskerek (Veliki Bečkerek – Zrenjanin), 16. december 2011. ;{{ikona la}} *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1919'', Temesvár. *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1922'', Temesvár. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus 1927. Super partem Dioecesis Chanadensis in S.H.S. existensis pro anno Domini 1927. Veliki Bečkerek 1927. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus in Jugoslavia''. Veliki Bečkerek, anno Domini 1935. ;{{ikona hr}} *''Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Prema mandatu preč. Episkopata Jugoslavije izradio Dr. Krunoslav Draganović. Akademija „Regina apostolorum“, Sarajevo 1939. *Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. (Slovensko področje je obdelano v slovenščini) *Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981. *Srećko Majstorović OFM: ''Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup''. Srećko Majstorović, Slavonski brod 1971. 84 strani. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} === Zrenjaninska škofija === ;{{ikona en}} === Beograjska nadškofija in metropolija === ;{{ikona la}} * {{cite book |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=Latin |title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] === Katoliška Cerkev v Srbiji in Jugoslaviji === ;{{ikona sr}} *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zrenjanin]] [[Kategorija:Rimskokatoliške škofije v Srbiji|Zrenjanin]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] 9plnvnj61vlwhy4qxzk9yxdbv6yj9oh 0 572876 6709201 6365060 2026-07-10T10:51:21Z Sporti 5955 pos. 6709201 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Blaž Mohar | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[NK Ihan|Ihan]] | clubnumber = | youthyears1 = 1995–1998 | youthyears2 = 1998–2009 | youthclubs1 = [[NK Ihan|Ihan]] | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2009–2012 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 5 | goals1 = 0 | years2 = 2010–2012 | clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | caps2 = 25 | goals2 = 0 | years3 = 2012–2015 | clubs3 = [[NK Dob|Dob]] | caps3 = 30 | goals3 = 1 | years4 = 2015–2017 | clubs4 = [[SK Kühnsdorf|Kühnsdorf]] | caps4 = 49 | goals4 = 1 | years5 = 2017–2018 | clubs5 = [[NK Ihan|Ihan]] | caps5 = | goals5 = | years6 = 2018 | clubs6 = [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]] | caps6 = 7 | goals6 = 0 | years7 = 2019–2020 | clubs7 = [[NK Ihan|Ihan]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2021 | clubs8 = [[Villacher SV|Villacher]] | caps8 = 9 | goals8 = 0 | years9 = 2022 | clubs9 = [[NK Ihan|Ihan]] | caps9 = | goals9 = | years10= 2022–2024 | clubs10= [[HSV Klagenfurt|Klagenfurt]] | caps10= 40 | goals10= 3 | years11= 2024–2026 | clubs11= [[SV Maria Rain|Maria Rain]] | caps11= | goals11= | years12= 2026 | clubs12= [[HSV Klagenfurt|Klagenfurt]] | caps12= | goals12= | years13= 2026– | clubs13= [[NK Ihan|Ihan]] | caps13= | goals13= }} '''Blaž Mohar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[21. april]] [[1989]], [[Ljubljana]]. Mohar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Ihan|Ihan]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Domžale|Domžale]] in [[NK Dob|Dob]] ter avstrijske [[SK Kühnsdorf|Kühnsdorf]], [[ASKÖ St. Michael/Bleiburg|St. Michael/Bleiburg]], [[Villacher SV|Villacher]], [[HSV Klagenfurt|Klagenfurt]] in [[SV Maria Rain|Maria Rain]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral pet tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 55 tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mohar, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši SK Kühnsdorfa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ihana]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ St. Michael/Bleiburg]] [[Kategorija:Nogometaši Villacherja SV]] [[Kategorija:Nogometaši HSV Klagenfurta]] [[Kategorija:Nogometaši SV Maria Raina]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] h53m6ay6o59zs2d8e1s21qmci1foyr2 0 572900 6708820 6367200 2026-07-09T12:26:33Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Nogometaši FC Legnago Salusa]]; +[[Kategorija:Nogometaši SV Stripfinga]]; +[[Kategorija:Nogometaši SV Lebringa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708820 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name= Luka Koblar |birth_date= <!-- WD --> |birth_place= <!-- WD --> |height = 192 cm |position= [[branilec (nogomet)|branilec]] |currentclub = [[SV Lebring|Lebring]] |clubnumber = |years1 = 2018–2021 |clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] |caps1 = 14 |goals1 = 0 |years2 = 2019 |clubs2 = → [[NK Aluminij|Aluminij]] (pos.) |caps2 = 11 |goals2 = 0 |years3 = 2021–2022 |clubs3 = [[Frosinone Calcio|Frosinone]] |caps3 = 0 |goals3 = 0 |years4 = 2022 |clubs4 = → [[Potenza Calcio|Potenza]] (pos.) |caps4 = 6 |goals4 = 0 |years5 = 2022–2024 |clubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] |caps5 = 55 |goals5 = 2 |years6 = 2024–2025 |clubs6 = [[Novara FC|Novara]] |caps6 = 1 |goals6 = 0 |years7 = 2025 |clubs7 = [[FC Legnago Salus|Legnago]] |caps7 = 5 |goals7 = 0 |years8 = 2025 |clubs8 = [[SV Stripfing|Stripfing]] |caps8 = 9 |goals8 = 1 |years9 = 2026– |clubs9 = [[SV Lebring|Lebring]] |caps9 = |goals9 = | nationalyears1 = 2017 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2019 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 0 }} '''Luka Koblar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[8. avgust]] [[1999]], [[Maribor]]. Koblar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SV Lebring|Lebring]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Maribor|Maribor]] in [[NK Aluminij|Aluminij]], italijanske [[Frosinone Calcio|Frosinone]], [[Potenza Calcio|Potenzo]] in [[Novara FC|Novaro]] ter avstrijski [[SV Stripfing|Stripfing]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 55 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koblar, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši Frosinone Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši Potenze Calcio]] [[Kategorija:Nogometaši Novare Calcio]] [[Kategorija:Nogometaši FC Legnago Salusa]] [[Kategorija:Nogometaši SV Stripfinga]] [[Kategorija:Nogometaši SV Lebringa]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] hrl308nlsmitpp0oefcksqw9luyvce2 0 572904 6708946 6365339 2026-07-09T16:29:55Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708946 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Gašper Koritnik | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | currentclub = [[SC Weiz]] | clubnumber = | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2018 | youthclubs1 = [[NK Krško|Krško]] | youthyears2 = 2018– | youthclubs2 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2018–2021 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 23 | goals1 = 3 | years2 = 2021 | clubs2 = → [[NK Fužinar|Fužinar]] (pos.) | caps2 = 10 | goals2 = 3 | years3 = 2021 | clubs3 = [[NK Krka|Krka]] | caps3 = 17 | goals3 = 1 | years4 = 2022 | clubs4 = [[NK Krško|Krško]] | caps4 = 12 | goals4 = 1 | years5 = 2022–2023 | clubs5 = [[FV Rot-Weiß Weiler|Rot-Weiß Weiler]] | caps5 = 31 | goals5 = 17 | years6 = 2023–2024 | clubs6 = [[FC Wolfurt|Wolfurt]] | caps6 = 16 | goals6 = 8 | years7 = 2024–2026 | clubs7 = [[ASKÖ Oedt|Oedt]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2026– | clubs8 = [[SC Weiz]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2017–2018 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0 }} '''Gašper Koritnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[6. januar]] [[2001]], [[Trbovlje]]. Koritnik je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[SC Weiz]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Fužinar|Fužinar]], [[NK Krka|Krko]] in [[NK Krško|Krško]], nemški [[FV Rot-Weiß Weiler|Rot-Weiß Weiler]] ter avstrijska [[FC Wolfurt|Wolfurt]] in [[ASKÖ Oedt|Oedt]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 23 tekem in dosegel tri gole, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 39 tekem in pet golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Koritnik, Gašper}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Fužinarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krškega]] [[Kategorija:Nogometaši FV Rot-Weiß Weilerja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Wolfurta]] [[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Oedta]] [[Kategorija:Nogometaši SC Weiza]] [[Kategorija:Trboveljski športniki]] jcocuytdw1f7rua3h7efr3cyzd5r0mg 0 572965 6709162 6365722 2026-07-10T09:53:06Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709162 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Nik Marinšek | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | currentclub = | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2016 | youthclubs1 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | youthyears2 = 2016–2018 | youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | years1 = 2018–2023 | clubs1 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps1 = 126 | goals1 = 24 | years2 = 2020 | clubs2 = → [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] (pos.) | caps2 = 3 | goals2 = 0 | years3 = 2023–2025 | clubs3 = [[SV Ried|Ried]] | caps3 = 46 | goals3 = 5 | years4 = 2025–2026 | clubs4 = [[SK Austria Klagenfurt|Austria Klagenfurt]] | caps4 = 26 | goals4 = 2 }} '''Nik Marinšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[17. februar]] [[1999]], [[Celje]]. Marinšek je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član avstrijskega kluba [[SK Austria Klagenfurt|Austria Klagenfurt]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] ter avstrijski [[SV Ried|Ried]]. Za Aluminij je odigral 126 tekem in dosegel 24 golov, od tega 97 tekem in tri gole v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Marinšek, Nik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Nogometaši SV Rieda]] [[Kategorija:Nogometaši SK Austrie Klagenfurt]] [[Kategorija:Celjski športniki]] d11w4hf1qoysvfmt3z7o6mslp5wqvjr 0 573717 6709105 6706662 2026-07-10T07:31:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709105 wikitext text/x-wiki {{Infobox diocese | jurisdiction = Diocese | name = Timișoara | latin = Dioecesis Timisoarensis | local = Temišvarska škofija<br>Temesvári egyházmegye<br>Bistum Temeschburg<br>Temišvarska biskupija<br>Dieceza de Timișoara | image = Domul Romano-Catolic din Timișoara (2023) - IMG 04.jpg | image_size = 250px | image_alt = | caption = [[Stolnica sv. Jurija, Temišvar]] <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Romunija}} | territory = | province = [[Bukarešta]] | metropolitan = [[Bukarešta]] | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 24,755 | area_sqmi = <!-- Area in square miles, automatically converted --> | area_footnotes = | population = 1,345,576 | population_as_of = 2014 | catholics = 108,379 | catholics_percent = 8.1 | parishes = <!-- Number of parishes in the diocese --> | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | particular_church = | rite = [[rimski obred]] | established = [[5. junij]] [[1930]] | cathedral = [[Stolnica sv. Jurija, Temišvar]] | cocathedral = | patron = [[sveti Jurij]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | patriarch = | major_archbishop = | bishop = {{Trenutni škof|Q115776589}} | bishop_title = | metro_archbishop = | coadjutor = | suffragans = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration); use | suffragan = for one --> | auxiliary_bishops = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> | apostolic_admin = | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of first collation); use | archdeacon = for one--> | emeritus_bishops = [[Martin Roos]]<!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> <!---- Map ----> | map = Romanian Roman-Catholic Church map.svg | map_size = 250px | map_alt = | map_caption = Upravni zemljevid Rimskokatoliške Cerkve v Romuniji <!---- Website ----> | website = <!-- [https://gerhardus.ro/hu/] --> | footnotes = }} '''Škofija Temišvar''' ({{lang-sl|Temišvarska škofija}}; {{lang-la|Diœcesis Timisoarensis}}; {{lang-en|Diocese of Timișoara}}; {{lang-hu|Temesvári egyházmegye}}; {{lang-hr|Temišvarska biskupija}}; {{lang-sr|Темишварска римокатоличка епархија}}; {{lang-de|Bistum Temeschburg}}; {{lang-rom|Eparhia Temišvar}}; {{lang-ro|Dieceza de Timișoara}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[škofija]] v [[Romunija|romunskem]] [[Banat]]u s sedežem v [[Temišvar]]ju. Sedanji redni škof je [[József Csaba Pál|Pál]]. Škofija je večnarodnostna ter v njej živijo [[katoličani|katoliški]] [[Madžari]], [[Nemci]] in [[Romuni]], pa tudi [[Hrvati]], [[Bolgari]] (tako imenovani Palčani), [[Čehi]] in [[Cigani]]<ref>Pod skupnim nazivom "Cigani" (romunski, madžarski, nemški in srbski) so mišljeni med njimi najštevilnejši [[Romi]], katerim sledijo [[Sinti]], ki se redno ukvarjajo z vrtiljakom (ringlšpilom) ob proščenjih, in imajo svoj od romskega različen jezik</ref>. Škofija spada v [[Bukarešta|Bukareško]] [[metropolija|metropolijo]] s sedežem v [[Bukarešta|Bukarešti]]<ref>[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dbucu.html Bucarest {Bucureşti} (Archdiocese) [Catholic-Hierarchy]</ref>. == Ozemlje == == Sosednje škofije == #[[Nadškofija Bukarešta|Bukareška nadškofija]] (vzhodno) #[[Škofija Alba Julija|Albajulijska škofija]] (severovzhodno) #[[Škofija Varadin|Varadinska škofija]] (severno) #[[Škofija Segedin-Čanad|Čanadska škofija]] (severozahodno) #[[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska (Bečkereška) škofija]] (zahodno) #[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] (jugozahodno) == Zgodovina == === Nastanek in razvoj Čanadske škofije === [[File:szent gellért 2.jpg|thumb|240px|left|<center>Legenda o svetem Gerardu <ref>Podoba iz [[srednji vek|srednjeveškega]] ''Anžujskega legendarija''</ref>.<br /><small>1.Uporni pogani pobijejo Gerarda in duhovnike. 2.Gerarda strmoglavijo s hriba nad Donavo. 3.Kočija njegovo truplo sama pripelje v Čanad. 4.Svetnikov pogreb.</small></center>]] Zgodovino [[Škofija Temišvar|Temišvarske škofije]] lahko dojamemo le, če jo postavimo v njen [[zgodovina|zgodovinski]] okvir – v njen [[Sitz im Leben]]. Ta jo pa neločljivo veže z zgodovino [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]], ki je bila ustanovljena 1030, ko je prvi ogrski krščanski vladar [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan]] ustanovil v [[Panonija|Panoniji]] med drugimi tudi škofijo s sedežem v Čanadu – ter na njeno čelo postavil [[benediktinci|benediktinskega]] blagovestnika škofa [[Gerard Čanadski|Gerarda]],<ref>{{cite web|url=https://szgp.hu/szent-gellert/|title= Védőszentünk: Szent Gellért püspök és vértanú |publisher=ThemeGrill|author=Budapest-Kelenföldi Szent Gellért Plébánia|place=Budimpešta|language=hu|date=1. januar 2025 |accessdate=18. januar 2025}}</ref><ref>Gerard Čanadski ({{lang-la|Gerardus Sagredus}}; {{lang-it|Gerardo Sagredo}}; {{lang-en|Gerard of Csanád}}; {{lang-hu|Szent Gellért}}; {{lang-de| Gerhard von Csanád}}; *23.IV.977 Benetke †24.IX.1046 Budimpešta) je bil vsestransko izobraženi apostol Ogrov, vzgojitelj Štefanovega sina Mirka in mučenec</ref> ki je prispeval levji delež k pokristjanjevanju poganskih Ogrov. Po njegovi smrti se je začela [[državljanska vojna]], zlasti zaradi svojeglavosti Štefanovega naslednika [[Peter Orseolo|Petra]], ker je [[Ogri|Ogre]] motilo, da se je ta "tujec iz Benetk", ki je odraščal pri očetu ter ni znal madžarsko niti ni poznal ogrskih običajev - obdal "s klepetavimi Lahi in rjovečimi Nemci". Nemiri so se polegli šele s prihodom "strogega pa pravičnega" kralja [[Poljaki|poljskega]] rodu svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]], kar je omogočilo vsesplošni razcvet dežele za poldrugo stoletje. [[Tatari]] so nato ob svojem vpadu 1242 požgali škofijski sedež in trdnjavo Čanad, pobili veliko vernikov ter zažgali stolnico in bogato škofijsko knjižnico. Naslednje leto je prevzel vodstvo [[Blaž (čanadski škof)|škof Blaž]], (1243-57) ki velja za drugega ustanovitelja škofije. Obnovil je stolnico, več porušenih cerkva in samostanov. Dovolil je naselitev [[muslimani|muslimanskim]] [[Pečenegi|Pečenegom]] in [[Kumani|Kumanom]] pod pogojem, da sprejmejo [[katolištvo]]. Prisegel je podrejenost ostrogonskemu nadškofu in bil razsodnik na škofovskih volitvah v Zagrebu.<ref>{{cite web|url= https://lexikon.katolikus.hu/B/Bal%C3%A1zs.html|title=B - Balázs – Magyar Katolikus Lexikon |publisher= Magyar Katolikus Lexikon|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=2005|accessdate=18. januar 2025}}</ref> Versko življenje je zopet zacvetelo in tako je imela škofija 1333 dva kapitlja, 20 opatij in benediktinskih samostanov, v 7 dekanijah pa 250 župnij.<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Dr. Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|date=|accessdate=1. januar 2025}}</ref><ref>Tukaj navedeni zgodovinski opis razvoja Čanadske škofije je deloma povzetek obširnejšega članka na uradni strani Bečkereške škofije</ref> === Eno stoletje – štiri nadloge === V XVI. stoletju so [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]], [[Ogrsko kraljestvo]] in celo [[Evropa|Evropo]] doletele ena za drugo ali pa kar vse skupaj štiri hude nesreče in nadloge: kmečki upori, Mohačka bitka, zasedba krščanskih dežel in verske vojne, da ne omenimo še drugih hudin, kot so kuga, kobilice in lakota. ==== Kmečki upor ==== Prva nadloga je bil množični upor kmetov in drugih križarjev, ki so se prelevili v [[kruci|kruce]]. To je prineslo dvakratno nesrečo: namesto da bi se obrnili zoper nevarnega sovražnika, ki je že oblegal meje kraljestva, so se zbrani križarji obrnili zoper svoje gospodarje, opustošili deželo in oslabili možno obrambo ter takorekoč odprli vrata mogočnemu nasprotniku, ki je to dogajanje budno spremljal. Nezadovoljstvo, ki je med ljudstvom natihoma vrelo zaradi raznih privilegijev gosposke ali prestrogega kaznovanja nekaterih prekrškov, je bilo podkrepljeno z novimi nauki o "ljudski cerkvi"; tako se sedaj ni obračalo več le zoper posamezne krivice ali nasilne gospodarje, ampak se je pod vplivom teh verskih »ljudskih« gibanj - [[katari|katarov]], [[husiti|husitov]], [[bogumili|bogumilov]] – katerih zamisli so postale osnova tudi [[Martin Luter|Lutrovega]] nauka o [[krščanstvo|krščanstvu]] brez [[papež]]a in posvečenih [[duhovnik]]ov - pripravljala plodna tla za izredno hiter prodor [[protestantizem|protestantizma]] – sprevrglo v splošni upor zoper družbeni red in hierarhično ureditev, najsi bo [[država|svetna]] ali [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvena]].<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 1514 se je na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem]] na poziv [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] na [[križarske vojne|križarsko vojno]] zbralo čez stotisoč mož, največ kmetov in nižjega klera. Med njimi se je začelo širiti godrnjanje - morebiti zaradi slabe oskrbe in grdega ravnanja z nekaterimi prestopniki -, čemur se je pridružilo še vodstvo in tudi sam poveljnik [[Jurij Doža|Doža]]. Tako visoko je napredoval prav zato, ker se je izkazal pogumnega in uspešnega v nedavnih bojih proti Turkom. Velikanska vojska, namenjena za boj proti "nevernikom", pa se je zdaj kot oborožena drhal obrnila zoper svoje gospodarje: ne le zoper posvetno, ampak tudi zoper duhovno gosposko. Tako so uporniki nabili na kol tudi čanadskega škofa [[Miklós Csáki|Csákija]]. Kljub temu, da so dosegli v začetku precej presenetljivih zmag, so bili na koncu poraženi – a njihov vodja kruto mučen in umorjen, skupaj z mnogimi soudeleženci. Dežela je bila opustošena, ljudstvo pa med seboj nepomirljivo sprto. V takih razmerah je bil papež prisiljen preklicati [[križarske vojne|križarsko vojno]], ki bi verjetno še tik pred zdajci zaustavila osmansko prodiranje proti [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].<ref>{{cite web|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/csanadi-egyhazmegye-roevid-toertenete|title= A Csanádi Egyházmegye rövid története |publisher=Magyar Kurir|author=István Zombori|place=Budimpešta|language=hu|date=24. september 2005|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Usodna Mohaška bitka ==== To stanje so spretno izkoristili [[Turki]], ki so z veliko vojsko pod mladim, častihlepnim in sposobnim [[Sulejman I.|Sulejmanom]] dobro desetletje nato prihrumeli v Panonijo in v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 1526 kljub žilavemu odporu in junaški borbi popolnoma porazili krščansko vojsko; poleg kralja je življenje izgubilo več škofov, med njimi tudi čanadski [[Ferenc Csaholi|Csaholi]]. 29. avgusta 1526 je namreč sulatnova vojska v komaj poldrugi uri na Mohaškem polju porazila vojaško moč [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]]. Med bitko je padel tudi poveljujoči kaloški nadškof [[Pál Tomori|Tomori]] ter cvet deželnega plemstva;<ref>{{cite web|url=https://mohacsi-csata.hu/index.php?q=content/1526-augusztus-29-moh%C3%A1csi-csata|title=1526. augusztus 29: A mohácsi csata|publisher=mohacsicsata|author=István Brodarics|place=Budimpešta|language=hu|date=9. februar 2013 |accessdate=19. januar 2025}}</ref> med begom pa je izgubil življenje v do danes nepojasnjenih okoliščinah tudi sam kralj, komaj dvajsetletni [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik]], ki se je sicer pogumno spopadel s številnejšimi sovražniki.<ref>{{cite web|url=https://www.origo.hu/tudomany/2019/04/egyes-feltetelezesek-szerint-nem-is-a-kiraly-holttestet-temettek-el-szekesfehervaron|title= Máig titokzatos homály fedi II. Lajos király halálának körülményeit|publisher=Origo.hu|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=12. april 2019 |accessdate=19. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://mohacsvita.hu/eredmenyek/ii-lajos|title=II. Lajos halála. Új kutatási eredmények II. Lajos király halálának helyéről|publisher=Mohácsvita|author=Pap Norbert – Gyenizse Péter – Kitanics Máté – Szalai Gábor|place=Budimpešta|language=hu|date=2020|accessdate=19. januar 2025|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123191138/https://mohacsvita.hu/eredmenyek/ii-lajos|url-status=dead}}</ref> Od Mohaške bitke do 1918 je prevzela odločilno vlogo v zgodovini [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]], [[Kraljevina Češka|Češke]] in celotnega Podonavja [[Habsburžani|Habsburška rodovina]]. Posledice turškega vojskovanja in ropanja je dodatno poslabšala temu sledeča [[državljanska vojna]] med tekmecema, od katerih se je eden neskrito povezal s sovražniki-Turki; postopoma je bil uničen velik del verskih in prosvetnih, gospodarskih in kulturnih ustanov; do 1570 je Ogrska postopoma izgubila kar 40 % svojega prejšnjega ozemlja – 120.000 km² – za šest Slovenij. V bitki je padlo 16.000 kristjanov; obglavljeno je bilo cerkveno in posvetno vodstvo, saj je padlo sedem cerkvenih dostojanstvenikov in trideset višjih plemičev. Na krščanski strani se je sicer hrabro bojevalo 25.000 vojakov, vendar niso imeli nikakršnih možnosti proti vsaj trikrat večji in bolje opremljeni ter oskrbovani premoči [[Osmani|Osmanov]]. Najusodnejša posledica poraza pa je bilo upadanje [[kristjani|krščanskega]] prebivalstva na zasedenih ozemljih, medtem ko so mesta vse bolj dobivala [[muslimani|muslimanski]] videz.<ref>{{cite web|url=https://hvg.hu/kultura/20150901_Hogyan_halt_meg_Mohacs_mezejen_Lajos_kira|title= Hogyan halt meg Mohács mezején Lajos király?|publisher=Hvg.hu|author=Miklós Iván|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2015|accessdate=19. januar 2025}}</ref> ==== Osmanska zasedba škofije in cele dežele ==== Tretja nesreča je bila torej turška zasedba. 1552 je padla trdnjava [[Temišvar]] - in z njo celotno ozemlje Čanadske škofije. To je pomenilo preganjanje kristjanov, ki so postali drugorazredni državljani; duhovniki pa so se morali ali umakniti ali pa se skrivati; novi oblastniki so krščansko rajo hudo obdavčili, jemali krvni davek [[harač]] – in praktično izbrisali krščanstvo iz javnosti. To zatiranje je preživelo le nekaj cerkva in župnij, saj ni bilo dovoljeno graditi novih. Škofje so upravljali svoje škofije le od zunaj. Zanimivo, da so nove oblasti trpele pripadnike [[frančiškani|frančiškanov]]<ref>Nenavadno, da na spletni strani Bečkereške škofije frančiškan Károly Harmath pravi, da so Turki trpeli tudi [[jezuiti|jezuite]], vendar tega ni mogoče potrditi z zgodovinskimi viri; bolj ali manj svobodno delovanje [[frančiškani|frančiškanov]] v "turških" deželah, kot na primer v Bosni ali Sveti deželi, pa je splošno znano dejstvo</ref> kot neke vrste [[derviš]]ov. Že sveti [[Frančišek Asiški|Frančišek]] si je med večletnim bivanjem v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] s svojo miroljubnostjo in skromnostjo pridobil naklonjenost [[sultan]]a, ki ga je odslovil s pohvalnimi besedami ter dovolil njegovemu redu oskrbo romarjev po svetih krajih. Frančiškani so tako mogli vsaj omejeno delovati v blagor duš tudi na področju Čanada: v [[Temišvar]]ju, pa znanih Marijinih božjih potih na [[Lipova|Lipovi]] in na [[Marija Radna|Radni]].<ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|language=hu|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Verske vojne med kristjani ==== [[Zgodovinar]] [[Josef Holzer|Holzer]]<ref>Joseph Holzer (* 1925) - avstrijski katoliški publicist, cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec</ref> pravi glede izbruha in širjenja [[reformacija|reformacije]]: {| |- ! Die Kirche vor der Reformation<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen''|page=212}}</ref> ! Cerkev pred reformacijo<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah”|page=242}}</ref> |- | <blockquote>Die Reformation, "die gröβte Katastrophe für die Kirche seit ihrem Bestehen" (Lortz), hatte ihren Anfang genommen. <br> Die Reformation war jedoch nicht die Tat eines einhzelnem Mannes, sondern ein langer Prozeβ, den schon Joachim von Fiore <ref>[[nemščina|nemško]]: Joachim von Fiore; [[latinščina|latinsko]]: Joachim Florensis (umrl 1202) </ref> eingeleitet hatte, der von Philipp IV., Wilhelm von Ockham, Marsilius von Padua, den Katharern, Waldensern, von Wiclif und Hus vorangetrieben wurde und bis zu Luther führte, der durch persönliche Probleme veranlaβt, zum Funken wurde und ein schon lange bereitstehendes Pulverfaβ zur Explosion brachte. </blockquote> | <blockquote>S tem se je začela »za Cerkev največja nesreča vse od njenega začetka,«, kot je reformacijo označil [[Joseph Lortz|Lortz]]<ref>Joseph (Adam) Lortz (1887–1975 Luksemburg) je bil luksemburški katoliški cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec; ukvarjal se je zlasti z obdobjem reformacije</ref>. Vendar reformacija ni bila delo enega samega človeka, ampak daljše dogajanje, ki ga je vpeljal že [[Joahim Florski]] <ref>Joahim Florski [[italijanščina|italijansko]]: Gioacchino da Fiore (1130–1202)</ref>, ga nadaljevali [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], [[Vilijem iz Ockhama|Viljem Okamski]], [[Marsilij iz Padove|Marsilij Padovanski]], [[katari]], [[valdežani]], [[John Wycliffe|Wiclif]] in [[Jan Hus|Hus]] in je pripeljalo vse do Lutra, ki so ga vodili osebni problemi, da je postal iskra, ki je povzročila, da je že dolgo pripravljeni sod smodnika eksplodiral. </blockquote> |} Res je sicer, da je med verniki že skozi desetletja odmeval klic po obnovi Cerkve ''in capite et in membris''. To je poskusil udejanjiti – seveda neuspešno – tudi [[Peti lateranski koncil]]. Ko pa se je reformacija začela, so se »duhovnim« nagibom kaj kmalu primešali čisto »posvetni«, ki so pripeljali do krvavih dolgoletnih verskih vojn. [[Papež Leon X.]] je še pred svojo smrtjo brezuspešno poskušal pomiriti med seboj se vojskujoče evropske vladarje in poslal ogrskemu kralju kot pomoč trideset tisoč zlatnikov; obenem pa se je tudi sam zapletel v vojno s [[Franc I. Francoski|francoskim kraljem Francem]]; s pomočjo [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] je Francoze izgnal iz Milana. Ti spori so bili kot voda na mlin osvajalskim [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] težnjam, ki so 1521 zasedli Beograd, 1526 pa v bitki pri [[Mohač]]u porazili [[Ogrsko kraljestvo]], ki je v tem neenakem boju na življenje in smrt bilo prepuščeno samo sebi. Reformacija se je iz Nemčije bliskovito širila na sever in vzhod, iz Švice pa na jug in vzhod, tudi na Ogrsko in Poljsko. Najmočnejši razširjevalec ni bila gorečnost pridigarjev niti hrepenenje ljudstev, kot skušajo to večkrat prikazati; ''glavni razlog je bil odvzem cerkvene zemlje, trinoštvo zemeljskih gospodov in radovednost po novotarijah''. Katoličane in zlasti škofe so začeli preganjati, in mnogi so končali življenje v ječi ali na morišču, med drugim tudi na Švedskem, kjer je luteranstvo postalo državna vera. »To je bila taka reformacija« - pravi protestant Leon – »ki je ustrezala skoraj izključno čutnim zadovoljstvom in kraljevemu pomanjkanju denarja: cerkveno in samostansko zemljo si je prisvojil in podelil z velikaši, da bi se seveda sam gmotno najbolj opomogel.«<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=338}}</ref> Čeprav se mnenja krešejo v zvezi z mitom, da je 31. oktobra 1517 [[Martin Luter|Luter]] pribil na [[Wittenberg|vitenberška]] cerkvena vrata svojih latinskih [[95 tez]]<ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author=Becky Little|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.luther.de/en/legenden/tanschl.html|title=Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=legenden.de|author=|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author= KDG Wittenberg|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref> – se [[zgodovinar]]ji strinjajo, da se je takrat začela [[reformacija]], katere učenje se v marsičem razlikuje od [[katolištvo|katoliškega]] – in mu vsaj v petih važnih točkah očitno nasprotuje: #''Sola Scriptura'' (samo sveto pismo), #''Solus Christus'' (samo Kristus), #''Sola Fide'' (samo vera), #''Sola Gratia'' (samo milost) in #''Soli Deo Gloria'' (samo Bogu gre slava). To bi lahko preprosteje povedali takole: "Za zveličanje je zadosti samo [[sveto pismo]] (brez ustnega izročila), samo [[Jezus Kristus|Kristus]] (brez Marije, angelov in svetnikov), samo vera (brez del), samo milost (brez lastnega sodelovanja) ter samo Bog (brez papeža, duhovnikov in zakramentov).<ref name="engelder 1916">{{cite web|url=https://archive.org/stream/fourhundredyear00daugoog |title=Four Hundred Years: Commemorative Essays on the Reformation of Dr. Martin Luther and Its Blessed |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lmsusa.org/sola.pdf |title=The "Solas" of the Reformation |publisher=Lmsusa.org |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite book|last1=Dyer|first1=Ann|last2=Kay|first2=William|title=European Pentecostalism|year=2011|language=en|isbn=9789004216365|pages=295–296|publisher=BRILL }}</ref> Taki nauki so bili očitno v nasprotju z izročilom in katoliškim naukom, pa tudi s [[sveto pismo|svetim pismom]], ki je bilo v središču [[protestantizem|protestantizma]]. Zaradi načela, da vsakdo lahko razlaga sveto pismo po svoje, Luter pa je po njihovem mnenju postajal bolj papeški kot papež - so se sprli in ločili že prvi reformatorji; nekatere enostranske razlage pa so skušali že tedanji protestantski teologi omiliti; zlasti to velja za trditev, da je vera brez dobih del zadostna za zveličanje.<ref>{{cite web|url=https://www.erf.de/lesen/glaubens-faq/ein-glaube-ohne-werke/33618-40|title= Ein Glaube ohne Werke |publisher=erf|author=Kim Rosta|place=|date= |accessdate=11. Januar 2025}}</ref> Navadni in neuki verniki se niso dosti razumeli na te odtenke, vendar jim je bilo v "novi veri" najbolj očitno nasprotovanje češčenju svetih podob, čemur je sledilo uničevanja dragocene "malikovalske" kulturne dediščine se je tega "poslanstva" udeleževal celo sam Luter. Ščitil ga je namreč ravno taisti saški volilni knez Friderik, ki bi ga moral držati v ječi; pa ga je le navidezno zaprl na grad Wartburg, kjer ga ni smel videti nihče razen služabnikov, ki sta mu nosila hrano in skrbela za njegovo sobo, dokler mu ni zrasla brada in ni bilo več opaziti duhovniške [[tonzura|tonzure]]. Vmes je bil nekaj dni skrivaj v Wittenbergu, kjer so njegovi pristaši oskrunili več cerkva, razbili oltarje in kipe svetnikov, uničili svete podobe in odpravili mašo. Lutra pa se je zaradi prevratniškega toka reformacije polaščala vedno hujša [[depresija|otožnost]]; mučili so ga dvomi in očitki vesti; večkrat pa se mu je zdelo, da ga zalezuje hudič in se je spraševal, ali je res resnica na njegovi strani.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=Zgodovina Cerkve v stotih slikah|page=260}}</ref> Novo, v marsičem manj zahtevno učenje, se je neverjetno hitro (raz)širilo po celi [[Evropa|Evropi]]; tako tudi po [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]] kot v [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski škofiji]]. K temu so levji delež prispevala nesoglasja med cesarjem in papežem, katerega je bolj skrbela usoda njegove [[Papeška država|Državice]] kot pa usoda [[katolištvo|katolištva]]; najbolj se je namreč [[renesansa|renesančni]] [[papež Leon X.|papež Leon]] bal - kot tudi njegovi bolj duhovno usmerjeni nasledniki - da bi kaka velesila obkrožila njegovo državno posest. [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je bil glede na dane možnosti pravzaprav večji varuh katoliških interesov kot sam papež, ki ga je na koncu vendarle okronal kot poslednjega za [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarja]].<ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|language=hu|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> [[Protestantizem]] se je na ogrskih tleh pojavil zelo zgodaj - že pred Mohaško bitko, ko so ga širili razni potujoči pridigarji in študentje. Na ljudstvo je napravil večji vtis resni, asketski in depresivni [[Jean Calvin|Kalvin]] kot pa življenja, številnih otrok ter dobre jedače in pijače željni [[Martin Luter|Luter]]. Takrat so [[Madžari]] dobili tudi prvi popolni prevod [[sveto pismo|svetega pisma]], ki ga je 1590 pripravil [[Gáspár Károlyi|Károlyi]]. Do konca 16. stoletja se je tako protestantizem razširil skoraj po celem kraljestvu, čeprav je dežela uradno še vedno bila katoliška - kar je pripeljalo do dolgotrajnih verskih vojn po celi [[Evropa|Evropi]]; poleg tega pa so bili sami [[protestanti]] medsebojno hudo razdeljeni: pripadniki višjega plemstva so bili [[evangeličani]], nižje plemstvo [[kalvinizem|kalvinci]], nemški prebivalci svobodnih mest [[luteranci]], po trgih in vaseh pa so Madžari bili [[kalvinizem|samosvoji reformati]]<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> - zlasti na [[Sedmograška|Sedmograškem]].<ref>''Unitarijanci'' (''samosvoji'') so bili protestantje Kalvinove smeri, ki so tvorili neodvisno, "samosvojo" skupnost na Sedmograškem (madžarsko: Erdély, nemško: Siebenbürgen, romunsko: Transilvania) s svojim lastnim učenjem, po čemer so se precej razlikovali od drugih protestantov.</ref> [[Nietzsche]] je torej z razlogom smatral [[reformacija|reformacijo]] za „veliko zgodovinsko nesrečo“, ki je razdelila nemški narod; pa ne samo nemškega, in jo zato cerkveni zgodovinar [[Josef Holzer|Holzer]] ima za „najhujšo nesrečo krščanstva“, - ker je nepomirljivo razdelila kristjane na več nasprotnih taborov in jih sprla med seboj vse do dandanes. To pa ni ostalo le na akademski ravni, kakor tudi med glavnimi vzroki tega gibanja niso bila le verska vprašanja, ampak (predvsem) čisto posvetna, ki so le pod verskim plaščem izbruhnila na plan. Redno se je namreč dogajalo, da je zemeljski gospodar s sprejetjem „nove vere“ postal tudi lastnik cerkvenega premoženja. Švedski kralj [[Gustav Vasa|Gustav]], ki je pri vstopu na prestol moral priseči, da bo branil katoliško vero – se je takoj nato polastil cerkvene zemlje - kar je pomenilo polovico dežele - in začel preganjati katoličane. Ni osamljeno mnenje, da kljub nekaterim pozitivnim vrednotam, - v reformaciji pravzaprav ni bilo nič osvobajajočega – ampak je postala povod za desetletja trajajoče verske vojne, ter so tako [[kristjani]] postali lahek plen [[Osmani|Osmanov]], ki so širili [[islam]] po Evropi. Cesar [[Karel V.]] je spoznal, da so mu dogodki ušli z vajeti; zato se je pred prelivanjem krvi - ki bi vsekakor sledilo vračanju v prvotno stanje - raje umaknil v samostansko tišino, kjer je preživel zadnja leta v molitvi in pokori.<ref>{{cite web|url=https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|title=Die Tressen des Paradieses. Bemerkungen zur Affinität von Katholizismus und Kritischer Theorie|publisher=Jungle world|author=Carl Wiemer|place=|language=de|date=8. september 2011|accessdate=5. januar 2025|archive-date=2025-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250121205051/https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|url-status=dead}}</ref> === Obnovitev, osvoboditev in naselitev === [[File:Magyarország-régi-politikai-térkép.jpg|thumb|right|240px|<center>Ureditev [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] po [[1000|letu 1000]] s [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]] na jugovzhodnem delu<br><small>Star [[zemljevid]] iz leta [[1916]]]]</center></small> [[File:Kalocsai Érseki Tartomány 18. század eleje.png|thumb|240px|right|<center>[[Nadškofija Kaloča|Kaloška nadškofija]] je nastala v [[11. stoletje|11. stoletju]]; ukinjena je bila leta [[1923]].]]</center> Kaloško-baška nadškofija (nadškofija Kaloče in Bača - ''Arcidioecesis Colocensis et Bachiensis'') je imela pod svojim okriljem številne škofije. Na zemljevidu je pobarvano področje, ki ga je obsegala v 18. stoletju in sicer se je razprostirala po uvedbi [[dualizem|dualizma]] v ogrskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]; njene naslednice nahajamo v več današnjih državah: [[Madžarska|Madžarski]], [[Srbija|Srbiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]]. [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|240px|right|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera]]</center> ==== [[Protireformacija|Katoliška obnova]] ==== Pri [[Protireformacija|katoliški obnovi]] ne moremo mimo njene vodilne osebnosti, [[jezuiti|jezuita]] in [[kardinal]]a [[Péter Pázmány|Petra Pazmanja]],<ref>http://www.truni.sk/en/history-and-mission</ref> ''Ogrskega škrlatnegai Cicerona''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ppek.hu/k209.htm|title=Novák Lajos: Pázmány Péter (1570–1637)|accessdate=2015-01-29|publisher=PPEK}}</ref> Rodil se je v [[Oradea|Velikem Varadinu]] v samostojni kneževini [[Sedmograška|Sedmograški]] v [[kalvinizem|samosvoji reformatski]] plemiški družini. Po smrti prve žene Marjete se je 1582 njegov oče Nikolaj (Miklós Pázmány) – [[župan]] v [[Hajdú-Bihar (županija)|Biharju]], oženil s katoličanko Barbaro (Borbála Toldy). Pod vplivom mačehe in prvega madžarskega jezuita – sorodnika Štefana (István Szántó) - se je kot trinajstletnik s celo družino 1583 vrnil v katoliško vero. To ni bilo nič nenavadnega, saj so v tistih nemirnih časih ogrski plemiči menjali glede na razmere svojo veroizpoved skoraj dnevno. Stric je menil, da je "stara" (tj. katoliška) vera le bolj zanesljiva od "nove" (tj. protestantovske), pa so ga poslali 1583 v jezuitsko gimnazijo v Klužu,<ref>{{lang-hu|Kolozsvár}}; {{lang-la|Claudiopolis}}; {{lang-de|Klausenburg}}; {{lang-ro|Cluj-Napoca}}; {{lang-sl|Kluž}}</ref>a že 1588 je vstopil tudi sam v [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] in postal 1597 profesor filozofije v [[Gradec|Gradcu]]. 1600 se je temeljito izobražen vrnil na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]], kjer je začel neutrudno pisati pisma in knjige, v katerih je dokazoval pravilnost [[katolištvo|katoliške vere]] v primeri s [[protestantizem|protestantskimi učenji]]. Kmalu postal škof v [[Nitra|Nitri]], 1616 ostrogonski nadškof, končno pa 1629 [[kardinal]] in [[primas]] celotne [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]]. Na svoj sedež v [[Esztergom|Ostrogonu]] pa ni mogel zaradi [[Turki|turške]] zasedbe, ampak je bival v [[Trnava|Trnavi]].<ref name="Peter Pázmány">{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher= Doksi.hu|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> Pazmanju ni ugajalo nastopanje [[protestantizem|protestantskega]] pridigarja [[István Magyari|Madžarija]], ki je v iz nemščine prevedeni knjigi ''Vzroki za veliko pokvarjenost v deželi'' (1602) dolžil „malikovanje“ v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] za glavnega krivca vseh nesreč. Peter se je takoj spravil k pisanju in v ''Odgovoru Štefanu Madžariju'' (1603) dokazoval nasprotno, češ da pa je temu vzrok [[protestantizem]]. Pred nastopom [[jezuiti|jezuitov]] se ne dovolj izobražena duhovščina protestantskim napadom na katolištvo sploh ni upala ugovarjati. Peter je s svojim vsestranskim znanjem - pa tudi hudomušnostjo in dobrohotnostjo – prisilil nasprotnike k molku, a nekatere pridobil; kadar njegovi železni logiki niso znali ugovarjati, so se morali omejiti le še na osebne napade, tudi oborožene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1911|accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Protireformacija|Katoliško obnovo]] so na Ogrskem uspešno izvajali [[jezuiti]], a Pazmanj je s pisanjem, pridiganjem in še zlasti z osebnimi stiki s soplemiči privedel nazaj v katolištvo cele plemiške rodovine, oni pa svoje podložnike. Trudil se je za mir med kristjani in veliko prispeval k podpisu mirovnega sporazuma 1622 med [[kalvinizem|kalvinskim]] vladarjem [[Sedmograška|Sedmograškega]] [[Gábor Bethlen|Betlenom]] in [[katoličani|katoliškim]] [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom]] po vseuničujoči [[tridesetletna vojna|tridesetletni verski vojni]].<ref name="Peter Pázmány"/> V sporazumu je bilo tudi določilo, da morajo zemljiški gospodarji svojim podložnikom omogočati svobodno odločanje glede veroizpovedi.<ref>{{navedi splet|url= http://lexikon.katolikus.hu/N/nikolsburgi%20b%C3%A9ke.html|title= Magyar Katolikus Lexikon > N > nikolsburgi béke|publisher= Pázmány Péter Katolikus Egyetem|date= |accessdate=6. februar 2015}}</ref> Peter Pazmanj je bil glavno gibalo [[protireformacija|katoliške obnove]] in po pravici pravijo, da "se je rodil v [[protestantizem|protestanski]], a umrl v [[katolištvo|katoliški]] Ogrski"; – in tako imajo tudi danes na [[Madžarska|Madžarskem]] katoličani več kot dvetretjinsko večino, medtem ko je v [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski]] škofiji odstotek še mnogo višji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Dezső Kosztolányi|Kosztolányi]]<ref>Dezső Kosztolányi, madžarski pesnik, publicist in pisatelj *1885 Subotica †1936 Budimpešta</ref> celo pravi, da je Pazmanj poleg tega ''oče in zakonodajalec madžarske proze'', ki je bila v njegovem času korenitejša in jedrnatejša od poznejše, ko so svobodomiselci iz nje "očistili" veliko besed in zvez zlasti slovanskega izvora.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher=Doksi|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> ==== Osvoboditev izpod [[Turki|turškega]] jarma ==== 1716 so [[Avstrija|avstrijske]] čete pod vodstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] – „očeta Podonavskih Švabov”<ref>de: Prinz Eugen wird als »Vater der Donauschwaben« verehrt = sl: princa Evgena častijo kot "očeta Podonavskih Švabov"</ref><ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=9}}</ref> – osvobodile [[Banat]] in njegovo najpomembnejše mesto in trdnjavo [[Temišvar]], kar je omogočilo oživitev [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Ker je bil Čanad opustošen, je postalo novo središče [[Segedin]]; škof [[László Nádasdy|Nádasdy]] je tam ustanovil stolni kapitelj in oživljal stare ter ustanavljal številne nove fare; tu so odprli šolo [[jezuiti]], ki so poleg [[frančiškani|frančiškanov]] delovali v prid duhovne obnove. Ne čudi torej, da so tako cerkvene kot svetne [[Temišvar|temišvarske]] oblasti skozi leto 2016 več mesecev nadvse slovesno praznovale spomin na dan, ko je pred tremi stoletji, 12. oktobra 1716, turški paša izobesil belo zastavo na temišvarski trdnjavi, in je tako [[Evgen Savojski]] neverjetno hitro uspel vrniti kristjanom celotno srednjeveško [[Ogrsko kraljestvo]]. Saj je bil to začetek verske in družabne obnove, ponovne naselitve in vsestranskega razvoja. Omenimo še, da je Mehmed paša takrat uvidel, da bo z vdajo lahko rešil življenje svojih vojakov. Princ Evgen pa je po viteško dovolil turški vojski prost umik z vso prtljago; in da ogorčeno ljudstvo ne bi napadlo neoboroženih poražencev, jim je določil v varstvo petsto konjenikov ter jim podaril še tisoč bojnih vozov. Ni ravnal tako podlo kot Turki sto štiriinšestdeset let prej, ki so kljub vdaji pred temišvarskimi vrati pred očmi turškega poveljnika izdajalsko umorili junaka [[István Losonci|Losoncija]]<ref>''István Losonci'' (tudi ''Losonczy''); veleposestnik, višji plemič, poveljnik in kapetan vojaške posadke v Temišvarju; kruto so ga neoboroženega in na očigled njihovega poveljnika dne 27. julija 1552 umorili Turki po vdaji posadke.</ref> in njegove hrabre tovariše. <ref>{{cite web|url=https://romkat.ro/2016/10/21/temesvar-300-eve-szabadult-fel-a-torok-uralom-alol/|title=Temesvár háromszáz éve szabadult fel a török uralom alól| publisher=Romkat.ro|author=Lóránt Balla|place=Temišvar|language=hu|date=21. oktober 2016|accessdate=19. januar 2025}}</ref> ==== Naselitev različnih narodov ==== Najprej so začeli skoraj prazni Banat naseljevati predvsem katoliški [[Nemci]] [[Bolgari]]-Palčani, ki so bežali pred Turki iz strahu pred maščevanjem zaradi neuspele vstaje; vodil jih je frančiškan [[Nikolaj Stanislavič|Stanislavič]], ki je postal čanadski škof (1739-1750) in je takoj po prihodu (1740) ustanovil stolni kapitelj. Naseljevali pa so se tudi drugi narodi kot Madžari, Čehi in Hrvati. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska cesarica]] [[Marija Terezija]] je (bila) pri ljudstvu toliko v čislih, da še dandanes le njej pripisujejo vse zasluge naseljevanja in napredovanja, čeprav je pri tem velikopoteznem načrtu skozi celo stoletje sodelovalo vsaj pet [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskih]] oziroma [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih cesarjev]]. Tega prepričanja so poleg drugih tudi [[Turopolje|Turopoljski]] [[Hrvati|hrvaški]] [[plemstvo|plemiči]], [[Švabska|Švabski]] [[Nemci]], omenja pa ga tudi [[zgodovinar]] [[Helmut Wettel|Wettel]] v opisovanju [[Banat|banatskega]] [[trg]]a [[Kovači, Temišvar|Kovačev]]: {| |- ! Nemški izvirnik<ref>{{navedi knjigo|author=H. Wettel|title=Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern|place=Temeschburg|year=1919|publisher= Südungarische Buchdruckerei |page=59}}</ref> ! Romunski prevod<ref>{{cite web|url=https://www.geocities.ws/cheveresu_mare/tradWettel.htm|title=Chevereşu Mare|publisher=Geocities|author=Ionel Craciun|place=|date=2006 |accessdate=15. januar 2025}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Nach der Vertreibung der Türken aus dem Banat bestand es aus 75 Häusern, doch schon in der erste Hälfte des 18. Jahrhunderts wurde es ganz wesentlich erweitert, und in rechtwinkelig sich schneidende Gassen angelegt, so wie sie noch heute bestehen. Die Angabe in der allerdings unzuverlässigen Monographie des Temescher Komitates, wonach das Dorf erst unter Maria Theresia an seine gegenwärtige Stelle verlegt worden wäre, entspricht somit den Tatsachen nicht. </blockquote> | <blockquote>După alungarea turcilor din Banat, satul avea 75 de case, dar deja începând cu prima jumătate a secolului al XVIII-lea s-a dezvoltat puternic. Casele din lemn au fost reconstruite pe uliţe care se intersectau echidistant şi în unghi drept. Informaţiile care pot fi găsite în unele monografii îndoielnice ale comitatului Timiş , după care satul s-a mutat pe actualul amplasament doar pe vremea împărătesei Maria Tereza, nu sunt adevărate. </blockquote> | <blockquote>Po izgonu Turkov iz Banata je imela vas 75 hiš; vendar se je bistveno razširila ''že v prvi polovici 18. stoletja'', in lesene hiše so bile pravilno razporejene v pravokotno se križajočih ulicah, kakršne obstajajo še danes. Navedba v resda nezanesljivi monografiji Tamiške županije, po kateri ''je bila vas šele pod [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] prestavljena na današnje mesto, torej ne ustreza dejanskemu stanju''. </blockquote> |} #''Prva velika švabska naselitev'' pod [[Karel VI. Habsburški|Karlom VI.]] zajema obdobje od 1723-26, ko je upravitelj kronovine »Temescher Banat« grof [[Claude Florimond de Mercy|Mercy]] <ref>''Claude Florimond de Marcy'' ali: ''Claudius Florimund Graf Mercy'' (1666-1734) je bil cesarski feldmaršal in poveljujoči general cesarske kronovine „Tamiškega Banata“ in njen predsednik (1717–1734)</ref>ustanovil nova naselja ter uspel naseliti stotisoč naseljencev ter ustanovil petdeset nemških skupnosti, a samo Srbov je naselil 30.000. Njegov prijatelj [[Francesco Griselini|Griselini]]<ref>''Francesco Griselini'' (1717-1787) je bil italijanski učenjak, naravoslovec, potopisec in pisatelj banatske zgodovine v svoji knjigi »Geschichte des Temescher Banates«.</ref>pravi, da »so številni kraji, ki jih še sredi 16. stoletja omenja madžarski zgodovinar Olaus, izginili; po drugi strani pa so se z zmanjševanjem naseljenih površin večale stoječe vode in močvirja.« Območje ob Murešu in Tisi - od [[Segedin]]a do [[Titel]]a - je bilo kilometre raztezajoče se močvirje. Poleg tega so zanemarjene reke in potoki tvorili poleg starih še nova močvirja, greznice ali cela jezera – nedostopna tako za ljudi kot živali. Dvoje takih močvirij je segalo od [[Kikinda|Kikinde]] pa vse do [[Zrenjanin|Bečkereka]], kar je prispevalo k širjenju mrzlice in drugih smrtonosnih bolezni. »Mali [[Temišvar]] je imel tako 1728 le 51 krstov v primerjavi s 500 pogrebov po večini mladih naseljencev.«<ref>{{navedi knjigo|author=Helmut Wettel|title= Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern|year=1919|publisher= Südungarische Buchdruckerei|place=Temeschburg|page=57s}}</ref>Iz tega je nastal pregovor: »Das Banat ist des Deutschen Grab« („Banat je nemški grob“)<ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=12}}</ref> Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava: »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in starejše madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam''; vendar ''resnično za nas''.«</ref><ref>{{cite web|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> #''Drugi naselitveni val'' je potekal za časa njegove hčerke, "Matere narodov", priljubljene [[Marija Terezija|Marije Terezije]], ki je naseljevanje na opustošena, zanemarjena in zamočvirjena področja pospeševala z izsuševanjem obširnih močvirij, povezavo prekopov med [[Donava|Donavo]], [[Tisa|Tiso]], [[Begej|Begejem]] in [[Tamiš]]em, kakor tudi z načrtnim uvajanjem sodobnega poljedelstva in razvijanjem obrti. Za urejeno preseljevanje je ustanovila posebno komisijo, ki je o svojem delu morala redno poročati cesarju; sestavljali so jo dobro plačani agitatorji, ki so hodili od vasi do vasi in nadvse hvalili zemljo in druge razmere v Banatu; nič čudnega, da se je hotelo izseliti skoraj celotno prebivalstvo, saj so za vsako pridobljeno družino dobili zlatnik v gotovini. V kratkem razdobju le sedmih let so številni prišleki čisto na novo zgradili 50 naselij, 30 drugih obstoječih pa precej razširili. Od 1758 je vodil nizozemski inženir Fremaut povezavo in poglobitev prekopov, kar je olajšalo istočasno izsuševanje širokih močvirnatih področij, ki so bila leglo [[malarija|mrzlice]] in drugih smrtonosnih bolezni, zaradi katerih večina priseljencev druge velike švabske selitve ni dočakala starosti. Poleg močvirne mrzlice je kosila zlasti mladino tudi [[davica]], [[črne koze]], [[jetika]] in pomanjkanje zdravstvene oskrbe. Ne smemo pozabiti, da takrat še niso poznali niti [[antibiotiki|antibiotikov]] niti [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]]. Tako ne čudi, da beremo v kroniki banatske občine [[Biled]] (ustanovljene 1765) pod poglavjem »Iskalci sreče so našli smrt«, da je v pol desetletja od 1765 do 1770 umrlo 76 od 100 (mladih) naseljencev, saj se je priseljevala le mladina, zlasti novoporočenci.<ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=13}}</ref> #Do ''tretjega naselitvenega vala'' je prišlo za vladanja njenega sina [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa]] ki je delil naseljencem vse mogoče ugodnosti; s [[tolerančni patent|tolerančnim patentom]] je omogočil priseljevanje tudi nekatoličanom; vendar je z zatrtjem [[jezuiti|jezuitov]] in drugih redov ter odvzemom mnogih [[samostan]]ov zadal [[katolištvo|katolištvu]] hud udarec. On je utiral svobodomiselnejšo smer brez ali celo proti [[papež]]evemu soglasju v nasprotju s politiko svoje matere, ki je vse svoje [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] reforme izvajala v dogovoru in soglasju s papežem. Prav huda nesreča v Banatu ga je omehčala, da je tik pred smrtjo preklical skoraj vse svoje proticerkvene določbe. Ko so namreč Turki 1788 spet vdrli v Banat, sta se ponoči spopadli dve avstrijski krdeli, ki ju je cesar hotel osebno ločiti, pa jih je toliko skupil, da je za posledicami kmalu umrl.<ref>{{cite web|url=http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/43/REFORME-MARIJE-TEREZIJE-IN-JO%C5%BDEFA-II|title= Reforme Marije Terezije in Jožefa II.|publisher=reg-kult.si|author=|place=|date= |accessdate=13. januar 2025}}</ref> #''Četrti naselitveni val'' je potekal na začetku 19. stoletja. Takrat so poleg nemških naseljencev ([[Ečka]] 1801) med drugimi poskušali srečo v novi domovini tudi [[Hrvati|hrvaški]] [[plemstvo|plemiči]] iz [[Turopolje|Turopolja]], ki so se pod pokroviteljstvom [[Zagreb|zagrebškega]] [[stolni kapitelj|kapitlja]]<ref>tudi kapiteljska naselbina [[Busenje]] se imenuje madžarsko "Káptalan" (od Kaptol)</ref>naselili v [[Boka, Sečanj|Boki]], [[Neuzina|Neuzini]], [[Radojevo|Radojevu]] in [[Keča|Keči]]<ref>''Keča'' ({{lang-ro|Checea}}; {{lang-hr|Hrvatska Keča}}; {{lang-de|Ketscha}}; {{lang-hu|Kőcse, Nagykőcse}}) je občina in naselje v [[Romunija|Romuniji]], v [[Banat]]u, [[Tamiška županija]] ({{lang-ro|Comitatul Timiș}}; {{lang-hr|Tamiška županija}}; {{lang-de|Komitat Temesch}}; {{lang-hu|Temes vármegye}}).</ref>predvsem zato, da bi ohranili svoje plemiške naslove in privilegije, ki bi jih z ostajanjem v nanovoustanovljeni [[Vojna krajina|Vojni krajini]] izgubili.<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/25592514/Hrvati_u_Banatu|title=Hrvati u Banatu|publisher=academia.edu|author=Vesna Marjanović|place=Novi Sad|date=2008 |accessdate=14. januar 2025}}</ref> Skozi 18. in 19. stoletju se je torej v Jugovzhodno Evropo v več valovih iz Jugozahodne Nemčije izselilo okrog pol milijona mladih ljudi v upanju na boljšo prihodnost. {| |- ! Sigmundfeld Geschichte - Errinerungen - Bilder<ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=18}}</ref> ! Sigismundovske zgodbe, spomini in podobe |- | <blockquote>Und »aus Sümpfen hob sich eine neue Welt«: das Kultur- und Landschaftsbild donauschwäbischer Gemarkungen und Gemeinden in der weiten Ebene des Südostens; doch die Ersten hatten den Tod, die Zweiten die Not und erst die Dritten das Brot </blockquote> | <blockquote> In »iz močvirja je vstal nov svet«: kulturna in krajinska podoba podonavskih švabskih občin in skupnosti v širnih jugovzhodnih ravnicah; vendar je „prvi rod našel smrt, drugi revščino in šele tretji dovolj kruha.” </blockquote> |} ==== Verski razcvet ==== Škof [[Adalbert von Falkenstein|Falkenstein]] je 1732 prenesel sedež škofije v [[Temišvar]]. S prihajanjem številnih mladih družin se je okrepilo tudi versko življenje po banatskih ravnicah in številni so bili tako moški kot ženski duhovni poklici. Božjepotna [[Marija Radna|Radna]] je zopet oživela s posvetitvijo cerkve 1767. Po dolgih letih je bila 1804 končno posvečena tudi več desetletij grajena [[Temišvarska stolnica|Stolnica]], katere temeljni kamen je bil blagoslovljen že 1736; 1806 so odprli novo semenišče, ki je komaj moglo sprejemati veliko število prijavljencev. Učeni škof [[József Lonovics|Lonovics]] je 1841 v Temišvarju ustanovil prvo filozofsko in pravno akademijo. Število vernikov je zaradi številčno močnih družin kljub boleznim naraščalo in pred [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je imela Čanadska škofija že milijon vernikov v 246 župnijah, 135 kaplanijah in 1101 podružnici, kjer jim je nudilo duhovno oskrbo čez 400 duhovnikov.<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Dr. Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|date= |accessdate=1. januar 2025}}</ref> === [[Romunija|Romunsko]] obdobje === [[File:Trianon map it.PNG|thumb|right|240px|<center>Razkosanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in tudi [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]] po [[Prva svetovna vojna|Svetovni vojni]]</center>]] ==== Po Prvi svetovni vojni ==== Po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] je bila starodavna ''Čanadska škofija'' s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]] razdeljena z novimi mejami med tri države, kar je za versko življenje pomenilo nove razmere in izzive, pa tudi nove ovire in težave. Takrat je bilo to področje razdeljeno takole: #[[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] je pripadlo 26% na 9387 km² z 62 župnijami in 220.100 verniki z novim središčem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]. #[[Madžarska|Madžarski]] so ostale od te škofije le „reliquiae reliquiarum“, tj. 13% na 562 km², kjer je bilo 33 župnij in 190.400 vernikov, z novim središčem v [[Segedin]]u. #Največji del s sedežem v Temišvarju pa je prigrabila [[Kraljevina Romunija|Romunija]]; najprej je [[Sveti sedež]] za to področje 17. februarja 1923 postavil [[apostolska uprava|apostolsko upravo]], ki jo je 5. junija 1930 razglasil za [[Škofija Temišvar|Temišvarsko škofijo]] kot sufragansko [[Bukarešta|Bukareški]] nadškofiji in metropoliji.<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/diocese/dtimi.html|title= Timişoara (Diocese)|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|date=22. avgust 2024 |accessdate=17. januar 2025}}</ref> Hud padec glede števila vernikov opazimo s primerjavo podatkov 1920 in 2007 skoraj na enakem prostoru romunskega dela nekdanje ''Čanadske škofije''. 6. junija 1920 je s podpisom [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske mirovne pogodbe]] Romunija pridobila kar 61% tega področja na 24.963 km², kjer je bilo 154 župnij in 503.212 vernikov. Na tem skoraj enakem temišvarskem področju pa je bilo na 24.755 km² leta 2007 le še 160.000 katoličanov v 73 župnijah.<ref>{{cite web|url=https://lexikon.katolikus.hu/T/temesv%C3%A1ri%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html |title=Temesvári püspökség|publisher=Magyar Katolikus Lexikon|author=|place=Budimpešta|date= |accessdate=13. januar 2025}}</ref> ==== Po Drugi svetovni vojni ==== Med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je moralo celotno ljudstvo - zlasti pa preganjani [[Judi]] - prenašati vojne strahote, v katerih je padlo veliko mladih. Po njej pa so se zgrnile zlasti nad [[katolištvo|katoličane]] nove preskušnje zaradi nastopa [[ateizem|brezbožnega]] in bojevitega [[marksizem|marksizma]] - in sledilo je pravo versko preganjanje. Leta 1950 naprej so [[komunizem|komunistične]] oblasti ukinile vse [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške]] škofije v Romuniji in jih ponižale na navadne [[dekanija|dekanije]] pod pretvezo, da mora imeti škofija vsaj 750.000 vernikov; medtem pa so grškokatoliške škofije popolnoma razpustile in zatrle; njihovim [[škof]]om pa niso le vsem odvzele prostosti, ampak so jih vlačile po raznih zaporih, kjer so vsi umrli mučeniške smrti; medtem pa so vse grškokatoliške vernike, ki so bili po večini romunske narodnosti, - ob tihem odobravanju pravoslavne hijerarhije – prisilili v [[pravoslavje]]. Zaprli in na prisilno delo so odgnali v nezdravo delto [[Donava|Donave]] vse rimskokatoliške škofe, med njimi tudi temišvarskega [[škof]]a [[Augustin Pacha|Pacha]] in njegovih 44 [[duhovnik]]ov. <ref>[http://www.halbjahresschrift.homepage.t-online.de/pacha.htm Halbjahresschrift.t-online.de], Dokumente zu Bischof Pacha aus dem Archiv der [[Securitate]]</ref> Njegovi nasledniki: [[Joseph Pless|Pless]], [[Iván Frigyér|Frigyér]], [[Konrad Kernweisz|Kernweisz]] in [[Ferdinand Hauptmann|Hauptmann]] so zaradi brezbožnega terorja in hudega verskega preganjanja nosili le naslov ''Ordinarius substitutus'', saj v takih razmereh sploh niso mogli opravljati škofovske dejavnosti. Versko preganjanje je vsaj malo popustilo vsaj na začetku novega predsednikovanja [[Nicolae Ceaușescu|Ceaușesca]], tako da je [[Sebastian Kräuter]] med letoma 1983 in 1990 že lahko nosil naziv "Ordinarius Substitutus ad nutum Sancti Sedis" in je mogel izvrševati vsaj nekatere škofovske dolžnosti. ==== Demokratične spremembe in verska svoboda ==== 16. decembra 1989 so izbruhnili v [[Temišvar|Temišvarju]] hudi nemiri, ki so prerasli v pravo vstajo zoper tedanjega predsednika in komunistično oblast, kar je pripeljalo do [[Nicolae Ceaușescu|Ceaușescovega]] padca. Ljudstvo je bilo nezadovoljno zaradi revščine, nasilnega podiranja vaških sosesk ter verskega preganjanja, katerega se je Čaušesku nalezel pri obisku diktatorja Kima v [[Severna Koreja|Severni Koreji]].<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/o/bbc/index?nav_id=1634855 |title= Rumunija, revolucija i Čaušesku: Dan kad je streljan diktator. Pre 30 godina, posle krvavih borbi na ulicama Bukurešta, ubijen je komunistički diktator.|publisher=Contributors.ro|author=Dumitru Sandu|place=|language=ro|date=12. avgust 2023|accessdate=17. januar 2025}}</ref> Takratni predsednik [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Mihail Gorbačov|Gorbačova]] je z zahtevo po [[glasnost]]i in [[perestrojka|perestrojki]] odločilno prispeval k ’’padcu berlinskega zidu’’, obenem pa je od satelitov zahteval enake demokratične spremembe, ki pa jih je romunski predsednik zavračal. Še v svojem govoru 15. julija 1989 je na zelenjavnem trgu dejal: „Prej bo topol rodil jabolka in vrba grozdje, ko pa da bi mi uvedli kapitalizem.“ In zato so študentje ob njegovem predbožičnem govoru v Bukarešti – kjer je bil izžvižgan – obešali jabolka na topole in grozdje na vrbe.<ref>{{cite web|url=https://evz.ro/ceausescu-despre-capitalism-va-reveni-in-romania-cand-va-face-face-plopul-mere-si-rachi-946.html|title=Nicolae Ceauşescu, despre capitalism: "Va reveni în România când va face face plopul mere şi răchita micşunele!"|publisher= Evenimentul Zilei |author=Roxana Roseti|place=Bukarešta|language=ro|date=23. september 2011|accessdate=17. januar 2025}}</ref> [[Katoličani]] so po zmagi [[revolucija|revolucije]] sedaj zopet mogli svobodno izpovedovati vero tudi v javnosti; [[verouk]] je zopet postal šolski predmet in [[kristjani]] so mogla obnoviti in še razširiti svoje versko-karitativno in kulturno-prosvetno poslanstvo. Tudi [[Škofija Temišvar|Temišvarska škofija]] je bila ponovno priznana kot taka ter dobila pravico javnega delovanja. Po skoraj štiridesetih letih [[sedisvakanca|sedisvakance]] je 28. aprila 1990 [[Sebastijan Kräuter|Kräuter]] postal redni škof ordinarij.<ref>{{cite web|url=https://gerhardinum.ro/hu/rolunk/a-temesvari-romai-katolikus-egyhazmegye/|title= A Temesvári Római Katolikus Egyházmegye|publisher= Gerhardinum Római Katolikus Líceum|author=Gerhardinum|place=Temišvar|language=hu|date=1. januar 2025 |accessdate=18. januar 2025}}</ref> 1999 je prejel škofovsko posvečenje [[Martin Roos|Roos]] kot 90. naslednik svetega [[Gerard Čanadski|Gerarda]]. Njega je 2018 nasledil sedanji škof [[József Csaba Pál|Pál]]. 1992 je škofija odprla vrtec, osnovno šolo in bogoslovni licej z imenom ''Gerhardinum'' v nekdanji [[Piaristovska gimnazija, Temišvar|Piaristovski gimnaziji]].<ref>[http://www.dioecesistm.ro/de/lyzeum-gerhardinum.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131113213915/http://www.dioecesistm.ro/de/lyzeum-gerhardinum.html |date=2013-11-13 }} ''Lyzeum Gerhardinum''</ref> ==== Sedanje stanje ==== Leta 2004 je imela škofija skupno 91 duhovnikov, ki so duhovno oskrbovali 168.000 vernikov (11,1 % vseh prebivalcev škofije). Za primerjavo je leta 1950 delovalo 267 duhovnikov med 380.000 katoličani (29,2 % celotnega prebivalstva).<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/diocese/dtimi.html|title= Timişoara (Diocese)|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|date=22. avgust 2024 |accessdate=17. januar 2025}}</ref> Število vernikov v škofiji – kot tudi na splošno število prebivalstva v celotni Romuniji in sploh v EU – je v občutnem upadanju; nekaj zaradi umetnega načrtovanja družine,<ref>{{cite web|url=https://ziare.com/viata-sanatoasa/sanatate/planificarea-familiala-in-romania-in-crestere-353583|title= Planificarea familiala in Romania, in crestere|publisher=Contributors.ro|author=Dumitru Sandu|place=|language=ro|date=12. avgust 2023|accessdate=17. januar 2025}}</ref> <ref>Kakor je bilo devetdesetih let v Romuniji skoraj neznanka načrtovanje družine, tako je še danes glede naravnega uravnavanja rojstev; pri umetnem načrtovanju se resda lahko zmanjša število splavov, vendar pa se z uporabo umetne kontracepcije zmanjša tudi število otrok, ker je pri neuspehu dopuščen splav; medtem pa se naravno uravnavanje prilagaja naravi ter dopušča spočetje in pomaga k boljšemu spoznavanju moške in ženske narave.</ref> Še bolj pa upada prebivalstvo zaradi vala izseljevanja zlasti v romansko govoreče države [[Evropska unija|Evropske zveze]] <ref>{{cite web|url=https://www.contributors.ro/emigrarea-definitiva-de-data-recenta-de-unde-si-de-ce/|title= Emigrarea definitivă de dată recentă: de unde și de ce?|publisher=Contributors.ro|author=Dumitru Sandu|place=|language=ro|date=12. avgust 2023|accessdate=17. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://soundcloud.com/medjugorjeinfo/dr-med-antun-lisec-dobro-nam-dosao-novi-zivote|title=Dobro nam došao novi živote|publisher=Medjugorjeinfo|author=Antun Lisec|place=Medjugorje|language=hr|date=1. maj 2008|accessdate=18. januar 2025}}</ref>, medtem ko se je veliko katoliških Nemcev izsello v Nemčijo, čim so se meje odprle. Versko stanje izraženo številčno je bilo 1. januarja 2025 naslednje: Temišvarska škofija, ki obsega površino 24.577 km² je razdeljena na štiri naddekanije ter osem dekanij. Od 108.715 vernikov jih je 47.943 Madžarov (44,1 %), 29.454 Romunov (27,1 %), 11.860 Nemcev (10,9 %), 5.254 Hrvatov (4,8 %), 4.771 Bolgarov (=Palčanov 4,4 %), 2.443 Slovakov (2,2 %), 2.908 [[Cigani|Ciganov]]<ref>Pod skupnim nazivom "[[Cigani]]" (romunski, madžarski, nemški in srbski) so najštevilnejši [[Romi]], katerim sledijo [[Sinti]], ki se redno ukvarjajo z vrtiljakom (ringlšpilom) ob proščenjih in imajo jezik različen od romskega</ref> (2,6 %), 2.005 Čehov (1,8 %) in 2.077 pripadnikov drugih narodnosti (1,9 %).<ref>{{cite web|url=https://gerhardus.ro/de/bistum/haupt-dekanate/|title=Diözesanstrukturen|publisher=Dioecesis Timisoarensis|author=Škofijski tiskovni urad|place=Temišvar|language=de|date=1. januar 2025|accessdate=17. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Predstojniki Temišvarske škofije == === Čanadski škofje === * 1030–1046 Sv. [[Gerard Čanadski|Gerard]] * 1046–1053 Maver Čanadski * 1053–1083 ''dva neznana škofa'' * 1083–1113 Lovrenc, čanadski škof * 1138 Bestertius, čanadski škof * 1142 Pavel, čanadski škof * 1156–1169 Štefan, čanadski škof (izvoljen) * 1188–1192 Saul Győr * 1192–1193 Krispin, čanadski škof * 1198–1201 Janez I., ostrogonski nadškof * 1202–1228 Desiderius, čanadski škof * 1229–1254 Bulcsú Lád * 1259–1275 Briccius, čanadski škof * 1275–1293 Gregor I., čanadski škof * 1298–1307 Anthon I., čanadski šof * 1307–1332 Benedikt, čanadski škof * 1332–1343 Jakab Piancenzai * 1343–1344 István II. Harcsáki (Büki) * 1344 Galhard de Carceribus * 1345–1350 Gergely II. Kapronczai * 1350–1358 Tamás I. Telegdi * 1359–1360 Gergely III. Lendvai (Gregor III. Lendavski - Fugyi) * 1360–1373 Domonkos Bebek * 1373–1375 Miklós I. * 1377–1379 Pál II. Péterfia * 1379–1380 Tamás II. * 1380–1386 János II. Czudar * 1386–1395 János III. * 1395–1397 Lukács I. Órévi * 1397–1402 Gergely IV. Szeri Pósafi * 1403–1423 Dózsa Marczalli * 1423–1443 László I. Marczalli ** 1434–1438 Albert I. Kerolti * 1438–1457 Péter I. Remetei Himfi * 1457–1466 Albert II. Hangácsi * 1466–1493 János IV. Szokoli * 1493–1500 Lukács II. Szegedi Baratin * 1500–1514 Miklós II. Körösszegi Csáki * 1514–1526 Ferenc I. Csaholi * 1526–1529 János V. Musinai Gerván * 1529–1537 János VI. Bonzagnó * 1537–1552 [[János Barlabássy|János VII. Barlabássy]] * 1553–1554 Ferenc II. Medgyesi Székely * 1556–1558 György I. Bódy * 1559–1561 Péter II. Kapronczay Paulinus * 1561–1562 János VIII. Kolozsváry * 1562–1563 Andreas Dudith (Andraž Dudič, András Dudich) * 1563–1572 Gergely V. Bornemissza * 1572–1582 Boldizsár Persei Melegh * 1582–1587 István III. Mathisy * 1587–1597 Pál III. Szegedy * 1598–1608 Faustus Verancsics (Fausto Veranzio, Favst Verančič) * 1608–1623 Matthias I. Herovich (Matjaž Herovič) * 1623–1625 Emmerich I. Lósy * 1625–1637 György II. Dubovszky * 1637–1643 János IX. Szederkényi Püsky * 1643 György III. Pohronczi Szelepcsényi * 1643–1644 György IV. Széchenyi * 1644–1648 Zsigmond I. Szenttamási Zsongor * 1648–1650 Matthias II. Alsőlelóczi Tarnóczy * 1651–1652 István IV. Rohonczy * 1653–1657 Tamás III .Erdődy Pálffy * 1658–1672 Giacinto Macripodari (Jácint Macripodari, Hiacint Macripodari) * 1672–1678 Ferdinand Erdődy Pálffy * 1678–1681 János X. Kéry * 1681–1685 Miklós III. Galánthai Balogh * 1685–1686 György V. Fenessy ali Fényessy * 1686–1689 Mihály I. Lipótfalvy Dvornikovics * 1689–1699 István V. Telekessy * 1699 Ferenc III. Jany * 1699–1707 István VI. Dolny * 1708- Zsigmond II. Ordody * 1710 Ferenc IV. Lapsánszky * 1710–1730 [[László II. Nádasdy]] * 1730–1739 [[Adalbert von Falkenstein]] * 1739–1750 [[Nikolaj Stanislavič]] * 1750–1777 [[Franz Anton Engl Graf von Wagrain]] * 1777–1798 [[Emmerich Christovich]] * 1800–1828 [[Ladislaus Kőszeghy von Remete]] * 1829–1832 [[Anton Török]] * 1834–1850 [[Josef Lonovics von Krivina]] (József Lonovics) ** 1848–1849 [[Mihály Horváth]] (izvoljen) * 1851–1860 [[Sándor Csajághy]] * 1860–1889 [[Sándor II. Bonnaz]] * 1890–1907 [[Alexander III. Dessewffy]] Cserneki és Tarkeői * 1908–1911 [[Ján Černoch]] (János XI. Csernoch, Janez Černoč) * 1911–1943 [[Julius Glattfelder]] (Gyula Móri Glattfelder) === Temišvarski škofje === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Naslov ! Službena leta |- | [[Augustin Pacha]] | [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] | 1927–1930 |- | Augustin Pacha | [[škof]] | 1930–1954 od 1950 zaprt |- | [[Joseph Pless]] | Ordinarius substitutus (v.d.) | 1948–1951 |- | [[Iván Frigyér]] | Ordinarius substitutus (v.d.) | 1951–1954 |- | [[Konrad Kernweisz]] | Ordinarius substitutus (v.d.) | 1954–1981 |- | [[Ferdinand Hauptmann]] | Ordinarius substitutus (v.d.) | 1981–1983 |- | [[Sebastian Kräuter]] | Ordinarius substitutus ad nutum Sancti Sedis | 1983–1990 |- | Sebastian Kräuter | škof | 1990–1999 |- | [[Martin Roos]] | škof | 1999–2018 |- | [[József-Csaba Pál]] | škof | od 2018 |} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> Domul Romano-Catolic din Timișoara (2023) - IMG 05.jpg|[[Temišvarska stolnica|Stolnica Svetega Jurija]] v [[Temišvar]]ju Piaristi Timisoara 4.jpg|Gerhardinum Máriaradna 1820.jpg|1820 so množice takole romale na [[Marija Radna|Marijo Radno]] Klosterkirche Maria Radna01.JPG|Množice romarjev so se zgrnile k proslavi obnovitvenih del [[2015]] Klosterkirche Maria Radna07.JPG|Notranjost [[Sveta Marija|Marijine]] [[cerkev (stavba)|cerkve]] na Radni Roos Muzlja 11.jpg|[[Martin Roos|Roos]] kot [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] v [[Mužlja|Mužlji]] Roos Muzlja 08.jpg|Škof Roos s starši, botri in birmanci v procesiji Roos Muzlja 24.jpg|[[Birma]] očitno osrečuje zlasti prek rok očetovskega škofa Bishop József-Csaba Pál in Ceremonial Attire - Photograph by Corina Bouda.jpg|mini|Sedanji škof József Csaba Pál </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Škofija Segedin-Čanad|Čanadska škofija]] *[[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] *[[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona de}} * {{Cite book |last = Adam Schicht |first = Koloman Juhász |chapter = 147 strani |editor-last = Temeschburg |editor-first = Das Bistum |title = Das Bistum Timișoara-Temesvar: Vergangenheit und Gegenwart |publisher = Typografia Sonntagsblatt, Timișoara |url = https://books.google.si/books/about/Das_Bistum_Timi%C5%9Foara_Temesvar.html?id=n_cV2wNIOdMC&redir_esc=y |year = 1934 |ref = }} * {{Cite book |last = Reusch-Meirer |first = Erika |chapter = 164 strani |editor-last = |editor-first = |title = SIGMUNDFELD Geschichte, Erinnerungen, Bilder (Die Besiedlung des Banats im 18. und 19. Jahrhundert - Chronik der Gemeinde Sigmundfeld und andere Aufsätze) |publisher = Selbstveröffentlichung |url = https://www.abebooks.com/SIGMUNDFELD-Geschichte-Erinnerungen-Bilder-Besiedlung-Banats/30524620655/bd?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0 |year = 1988 |ref = }} * {{Cite book |last = Wettel |first = Helmut |chapter = |editor-last = Prevedel |editor-first = Ionel Craciun |title = Chevereşu Mare. Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern |publisher = Südungarische Buchdruckerei |url = https://www.geocities.ws/cheveresu_mare/tradWettel.htm |year = 1919 |ref = }} ;{{ikona sl}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} ;{{ikona hu}} *László Huzsvár, székespüspök: ''A Nagybecskereki püspökség Évkönyve.'' – ''Godišnjak Zrenjaninske biskupije.'' Püspöki Hatóság. Nagybecskerek, 8. oktober 2000. *Csaba Csipak, Szöszill Kovács: ''A Nagybecskereki egyházmegye névtára és évkönyve 2011.'' - ''Shematismus statusque Dioecesis Zrenianinensis anno Domini MMXI.'' A Nagybecskereki Egyházmegyei Hivatal. Nagybecskerek (Veliki Bečkerek – Zrenjanin), 16. december 2011. ;{{ikona la}} *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1919'', Temesvár. *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1922'', Temesvár. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus 1927. Super partem Dioecesis Chanadensis in S.H.S. existensis pro anno Domini 1927. Veliki Bečkerek 1927. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus in Jugoslavia''. Veliki Bečkerek, anno Domini 1935. ;{{ikona hr}} *''Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Prema mandatu preč. Episkopata Jugoslavije izradio Dr. Krunoslav Draganović. Akademija „Regina apostolorum“, Sarajevo 1939. *Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. (Slovensko področje je obdelano v slovenščini) *Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981. *Srećko Majstorović OFM: ''Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup''. Srećko Majstorović, Slavonski brod 1971. 84 strani. == Zunanje povezave == {{commonscat|Roman Catholic Diocese of Timișoara|Škofija Temišvar}} ;{{ikona en}} *[https://catholic-hierarchy.org/country/dro.html All Dioceses in Romania /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 22 Jul 2023] *[https://catholic-hierarchy.org/country/dro2.html Current Dioceses in Romania /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 22 Jul 2023] *[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dtimi.html Timişoara (Diocese) /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 22 Aug 2024] ;{{ikona hu}} *[https://lexikon.katolikus.hu/T/temesv%C3%A1ri%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html temesvári püspökség – Magyar Katolikus Lexikon T] *[https://gerhardus.ro/hu/ Főoldal | Temesvári Római Katolikus Egyházmegye Večjezična (multi) uradna stran škofije] *[https://lexikon.katolikus.hu/C/csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html Magyar katolikus lexikon-C-Csanádi püspökség] *[https://lexikon.katolikus.hu/S/szeged-csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html szeged-csanádi püspökség – Magyar Katolikus Lexikon Sz-Szeged-Csanádi püspökség] *[https://acta.bibl.u-szeged.hu/36263/1/delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf Az õsi Csanádi Püspökség és utódjai. Rövid áttekintés Roos, Martin delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf] *[https://gerhardus.ro/hu/puspokseg/papsag/papjaink/ Papjaink | Temesvári Római Katolikus Egyházmegye Seznam duhovnikov temišvarske škofije] *[https://lexikon.adatbank.ro/muemlek.php?id=209 Műemlékek - Római katolikus püspöki palota, Temesvár. Utolsó frissítés: 2010-03-17. Szerző: Sarkadi Nagy Emese] ;{{ikona ro}} *[https://trivent-publishing.eu/books/philosophy/ISBN9786158034036/8.%20Gerard%201_Claudiu%20Calin.pdf Claudiu Călin ''De la Dieceza de Cenad la cea de Timișoara sau de la Gerhard de Sagredo la Augustin Pacha. Un mileniu de istorie ecleziastică (1030-1919/1930)''] ;{{ikona de}} *[https://gerhardus.ro/de/bistum/haupt-dekanate/ Diözesanstrukturen | Temesvári Római Katolikus Egyházmegye Dioecesis Timisoarensis 2025 – statistični podatki nemško, madžarsko in romunsko] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Temišvar]] [[Kategorija:Rimskokatoliške škofije v Romuniji|Temišvar]] 5pzugelv6sgj9x5vy7lajojtr6gnq7a 0 574186 6709102 6706660 2026-07-10T07:29:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709102 wikitext text/x-wiki {{Infobox diocese | jurisdiction = Diocese | name = Szeged–Csanád | latin = Dioecesis Szegediensis–Csanadiensis | local = Segedinsko-Čanadska škofija<br>Szeged-Csanádi egyházmegye<br>Bistum Szegedin-Tschanad<br>Segedinsko-Čanadska biskupija | image = Cathedral, 2006 Szeged016.jpg | image_size = 250px | image_alt = | caption = [[Segedinska stolnica|Zaobljubna cerkev Naše ljube Gospe Ogrske]] [[Segedin]] <!---- Locations ----> | country = [[Madžarska]] | territory = | province = [[Nadškofija Kaloča-Kecskemét|Kaloča-Kecskemét]] | metropolitan = [[Nadškofije Kaloča-Kecskemét]] | archdeaconries = | deaneries = 8 | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 10.851 | area_sqmi = <!-- Area in square miles, automatically converted --> | area_footnotes = | population = 889.000 | population_as_of = 2014 | catholics = 363.500 | catholics_percent = 40.9 | parishes = <!-- Number of parishes in the diocese --> | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | particular_church = [[Latinska Cerkev]] | rite = [[rimski obred]] | established = [[1030]]<br><small>kot Čanadska škofija</small><br>[[31. maj]] [[1993]] <br><small>kot [[Škofija Segedin-Čanad|Segedinsko-čanadska škofija]]</small> | cathedral = [[Segedinska stolnica|Zaobljubna stolnica Naše ljube Gospe Ogrske]] v [[Segedin]]u | cocathedral = | patron = [[Naša ljuba Gospa Ogrska]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | patriarch = | major_archbishop = | bishop = {{Trenutni škof|Q115764370}} | bishop_title = | metro_archbishop = | coadjutor = | suffragans = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration); use | suffragan = for one --> | auxiliary_bishops = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> | apostolic_admin = | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of first collation); use | archdeacon = for one--> | emeritus_bishops = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> <!---- Map ----> | map = Ungheria - Diocesi di Szeged-Csanad.jpg | map_size = 250px | map_alt = | map_caption = Upravni zemljevid Rimskokatoliške Cerkve na Madžarskem <!---- Website ----> | website = <!-- [http://szeged-csanad.hu/] -->{{URL|http://szeged-csanad.hu/}} | footnotes = }} '''Škofija Segedin - Čanad''' oziroma '''Segedinsko-Čanadska škofija''' ({{lang-la|Dioecesis Szegediensis–Csanadiensis}}; {{lang-en|Diocese of Szeged-Csanád}}; {{lang-hu|Szeged-Csanádi egyházmegye}}<ref>v madžarščini se uporabljata izraza ''egyházmegye'' in '' püspökség'' skoraj enakovredno; medtem ko se prvi uporablja bolj uradno, je drugi izraz bolj poljuden</ref>; {{lang-hr|Segedinsko-Čanadska biskupija}}; {{lang-sr|Сегединско-Чанадска римокатоличка епархија}}; {{lang-de|Bistum Szegedin-Tschanad}}; {{lang-rom|Eparhia Segedin-Čanadia}}; {{lang-ro|Dieceza de Seghedin-Cenad}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[škofija]] na [[Madžarska|Madžarskem]] s sedežem v [[Segedin]]u. Sedanji redni ali rezidencialni škof ({{lang-hu|megyéspüspök}}) je [[László Kiss-Rigó|Kiss-Rigó]]. V škofiji so večinski prebivalci po narodnosti [[Madžari]], od katerih je po najnovejših podatkih 44% [[katoličani|katoličanov]], ki jim pripadajo tudi [[Cigani]]<ref>Pod skupnim nazivom "Cigani" so mišljeni tudi [[Romi]] - najštevilnejša skupina - in [[Sinti]] - ("nemški Cigani"), ki se ukvarjajo z vrtiljakom (ringlšpilom). Na ozemlju madžarske države pa tvorijo večino [[Madžarski Cigani]] (Magyar Cigányok), ki so avtohtona etnična skupina in znani glasbeniki; njihov občevalni jezik je [[madžarščina]]</ref>. Druga [[krščanstvo|krščanska]] skupnost v škofiji se prišteva k [[protestanti|protestantom]]. Škofija spada v [[Nadškofija Kaloča-Kecskemét|Kaloško]] [[metropolija|metropolijo]] s sedežem v [[Kaloča|Kaloči]]<ref>[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dkalo.html Kalocsa-Kecskemét (Archdiocese) Catholic-Hierarchy]</ref>. == Ozemlje == ;Sosednje škofije #[[Škofija Subotica]] (jugozahodno) #[[Nadškofija Kaloča-Kecskemét]] (južno) #[[Škofija Vác]] (severozahodno) #[[Nadškofija Eger]] (severno) #[[Škofija Debrecen-Nyíregyháza]] (severovzhodno) #[[Grškokatoliška škofija Varadin]] (severovzhodno) #[[Škofija Temišvar]] (jugovzhodno) #[[Škofija Zrenjanin|Škofija Zrenjanin (Bečkerek)]] (južno) #[[Škofija Varadin|Rimskokatoliška škofija Varadin]] (severno) ;Zapleteno ime Sedanje ime je ''Segedinsko-čanadska škofija'' dobila po mestih [[Čanad]]u in [[Segedin]]u, ki sta bili poleg [[Temišvar]]ja skozi zgodovino največkrat škofijska sedeža zgodovinske ''Čanadske škofije''. '''Čanadska županija''' ({{lang-la|Comitatus Chanadiensis}}; {{lang-hu|Csanád vármegye}}; {{lang-de|Komitat Tschanad}}; {{lang-ro|Comitatul Cenad}}) je zgodovinska županija [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]], katere večji del pripada Madžarski, manjši del pa Romuniji. '''Mesto [[Čanad]]''' (oziroma ''Veliki Čanad''; {{lang-hu|Nagycsanád/Marosvár}}; {{lang-sr|Čanad/Чaнaд}}; {{lang-de|Groß-Tschanad}}; {{lang-ro|Cenad}}) je večnarodnostna vas v [[Romunija|Romuniji]] v [[Tamiška županija|Tamiški županiji]]. Ta danes nepomembni kraj je bil pomembno mesto kot zgodovinsko in cerkveno središče Čanadske župnanije in se danes nahaja v Romuniji tik madžarske meje, a šteje okrog 3.500 prebivalcev raznih narodnosti. Današnje naselje ''Veliki Čanad'' (navadno se uporablja samo ''Čanad'') je nastalo v 20. stoletju z združitvijo zaselkov ''Stari Čanad'' ({{lang-hu|Őscsanád/Németcsanád}}) in ''Srbski Čanad'' ({{lang-sr|Srpski Čanad/Српски Чaнaд}}; {{lang-hu|Rácz-Csanád}}). ''Romunski Čanad'' večkrat pomešajo z ''Madžarskim Čanadom'' ({{lang-hu|Magyarcsanád}}), ki se pa nahaja na Madžarskem, vzhodno od reke Maroša, v [[Makó|Makovskem]] okraju (Makói járas). ;Današnje škofijsko področje '''Segedinsko-čanadska škofija''' danes vključuje celotni madžarski županiji [[Csongrád (županija)|Csongrád-Csanád]] in [[Békés (županija)|Békés]], v manjšem obsegu pa še županijo [[Jász-Nagykun-Szolnok (županija)|Jász-Nagykun-Szolnok]] z mesti [[Kunszentmárton]]om, [[Túrkeve]]m in [[Mezőtúr]]jem ter zajema še občine [[Mesterszállás]], [[Kuncsorba]] in [[Mezőhék]]). Škofijski sedež je mesto [[Segedin]], kjer se nahaja [[Segedinska stolnica|Zaobljubna stolnica Naše ljube Gospe Ogrske]]. V [[Békéscsaba|Békéscsabi]] stoji [[Sostolnica sv. Antona Padovanskega, Békéscsaba|Sostolnica sv. Antona Padovanskega]]. ;Razdelitev Ozemlje škofije obsega 10.851 km² in je razdeljeno na 111 [[župnija|župnij]] združenih v 8 [[dekanija|dekanijah]]: [[Gyula]], [[Szarvas]], [[Orosháza]], [[Mezőkovácsháza]], [[Szentes]], [[Makó]], [[Segedin]] in [[Kistelek]]. == Zgodovina == === Kaloška metropolija === [[File:Kalocsai Érseki Tartomány 18. század eleje.png|thumb|240px|right|<center>[[Nadškofija Kaloča|Kaloška nadškofija]] je nastala v [[11. stoletje|11. stoletju]]; ukinjena je bila leta [[1923]].]]</center> ''Kaloška metropolija'' oziroma ''Kaloško-baška nadškofija'' (nadškofija Kaloče in Bača - ''Arcidioecesis Colocensis et Bachiensis'') je imela pod svojim okriljem številne škofije. Na zemljevidu je pobarvano področje, ki ga je obsegala v 18. stoletju in sicer se je razprostirala po uvedbi [[dualizem|dualizma]] v ogrskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]; njene naslednice nahajamo v več današnjih državah: [[Madžarska|Madžarski]], [[Srbija|Srbiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]]. ''Čanadska škofija'' s središčem [[Temišvar]]jem je pobarvana rumeno. === Nastanek in razvoj Čanadske škofije === [[File:szent gellért 2.jpg|thumb|240px|right|<center>Legenda o svetem Gerardu <ref>Podoba iz [[srednji vek|srednjeveškega]] ''Anžujskega legendarija''</ref>.<br /><small>1.Uporni pogani pobijejo Gerarda in duhovnike. 2.Gerarda strmoglavijo s hriba nad Donavo. 3.Kočija njegovo truplo sama pripelje v Čanad. 4.Svetnikov pogreb.</small></center>]] Zgodovino ''[[Škofija Segedin-Čanad|Segedinsko-Čanadske škofije]]'' lahko dojamemo le, če jo postavimo v njen [[zgodovina|zgodovinski]] okvir – v njen [[Sitz im Leben]]. Ta jo pa neločljivo veže z zgodovino ''Čanadske škofije'', ki je bila ustanovljena 1030, ko je prvi ogrski krščanski vladar kralj [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan]] ustanovil v [[Panonija|Panoniji]] med drugimi tudi škofijo s sedežem v [[Čanad]]u – ter na njeno čelo postavil [[benediktinci|benediktinskega]] blagovestnika škofa [[Gerard Čanadski|Gerarda]],<ref>{{cite web|url=https://szgp.hu/szent-gellert/|title= Védőszentünk: Szent Gellért püspök és vértanú |publisher=ThemeGrill|author=Budapest-Kelenföldi Szent Gellért Plébánia|place=Budimpešta|language=hu|date=1. januar 2025|accessdate=18. januar 2025}}</ref><ref>Gerard Čanadski ({{lang-la|Gerardus Sagredus}}; {{lang-it|Gerardo Sagredo}}; {{lang-en|Gerard of Csanád}}; {{lang-hu|Szent Gellért}}; {{lang-de|Gerhard von Csanád}}; *23.IV.977 Benetke †24.IX.1046 Budimpešta) je bil vsestransko izobraženi apostol Ogrov, vzgojitelj Štefanovega sina Mirka, škof, pisatelj, prevajalec in mučenec</ref> ki je prispeval levji delež k pokristjanjevanju poganskih Ogrov. Čanadska škofije je skozi zgodovino pripadala pod [[Nadškofija Kaloča|Kaloško nadškofijo]] oziroma metropolijo, katere nastanek pa še do danes ni popolnoma pojasnjen; vsekakor je nastala v 11. stoletju, prenehala pa z razbitjem oziroma razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]] na več držav. Po Štefanovi smrti se je začela [[državljanska vojna]], tudi zaradi svojeglavosti Štefanovega naslednika [[Peter Orseolo|Petra]]. [[Ogri|Ogre]] je namreč motilo, da se je ta "tujec iz Benetk", ki je odraščal pri očetu ter ni znal madžarsko niti ni poznal ogrskih običajev - obdal "s klepetavimi Lahi in rjovečimi Nemci". Nemiri so se polegli šele s prihodom "strogega pa pravičnega" kralja [[Poljaki|poljskega]] rodu svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]], kar je omogočilo vsesplošni razcvet dežele za poldrugo stoletje. [[Tatari]] so nato ob svojem vpadu 1242 požgali škofijski sedež in trdnjavo [[Čanad]], pobili veliko vernikov ter zažgali stolnico in bogato škofijsko knjižnico. Naslednje leto je prevzel vodstvo ''škof Blaž'', (1243-57) ki velja za drugega ustanovitelja škofije. Obnovil je stolnico, več porušenih cerkva in samostanov. Dovolil je naselitev [[muslimani|muslimanskim]] [[Pečenegi|Pečenegom]] in [[Kumani|Kumanom]] pod pogojem, da sprejmejo [[katolištvo]]. Prisegel je podrejenost ostrogonskemu nadškofu in bil razsodnik na škofovskih volitvah v Zagrebu.<ref>{{cite web|url= https://lexikon.katolikus.hu/B/Bal%C3%A1zs.html|title=B - Balázs – Magyar Katolikus Lexikon |publisher= Magyar Katolikus Lexikon|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=2005|accessdate=18. januar 2025}}</ref> Versko življenje je zopet zacvetelo in tako je imela škofija 1333 dva kapitlja, 20 opatij in benediktinskih samostanov, v 7 dekanijah pa 250 župnij.<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|date= |accessdate=1. januar 2025}}</ref><ref>Tukaj navedeni zgodovinski opis razvoja Čanadske škofije je deloma povzetek obširnejšega članka na uradni strani Bečkereške škofije, ki ga je napisal frančiškan Károly Harmath</ref> === Eno stoletje – štiri nadloge === V XVI. stoletju so [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]], [[Ogrsko kraljestvo]] in celo [[Evropa|Evropo]] doletele ena za drugo ali pa kar vse skupaj štiri hude nesreče in nadloge: kmečki upori, Mohačka bitka, zasedba krščanskih dežel in verske vojne, da ne omenimo še drugih hudin, kot so kuga, kobilice in lakota. ==== Kmečki upori ==== Prva nadloga je bil množičen upor kmetov in drugih [[križarji|križarjev]], ki so se prelevili v [[kruci|kruce]]. To je prineslo dvakratno nesrečo: namesto da bi se obrnili zoper nevarne sovražnike - [[Turki|Turke]], ki so že oblegali meje kraljestva, se je čez stotisoč zbranih križarjev obrnilo zoper svoje gospodarje; opustošili so deželo in oslabili možno obrambo ter takorekoč odprli vrata mogočnemu nasprotniku, ki je to dogajanje budno spremljal. Nezadovoljstvo, ki je med ljudstvom tlelo zaradi raznih privilegijev gosposke ali prestrogega kaznovanja nekaterih tlačanskih prekrškov, je bilo podkrepljeno z novimi nauki o "ljudski cerkvi"; tako se sedaj ni obračalo več le zoper posamezne krivice ali nasilne gospodarje, ampak se je pod vplivom teh verskih »ljudskih« gibanj - [[katari|katarov]], [[husiti|husitov]] in [[bogumili|bogumilov]] – katerih zamisli so postale osnova tudi [[Martin Luter|Lutrovega]] nauka o [[krščanstvo|krščanstvu]] brez [[papež]]a in posvečenih [[duhovnik]]ov - pripravljala plodna tla za izredno hiter prodor [[protestantizem|protestantizma]] – sprevrglo v splošni upor zoper družbeni red in hierarhično ureditev, najsi bo [[država|svetna]] ali [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvena]].<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 1514 se je na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem]] na poziv [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] na [[križarske vojne|križarsko vojno]] zbralo čez stotisoč kmetov in nižjega klera; kmalu pa se je začelo širiti godrnjanje - morebiti zaradi slabe oskrbe in grdega ravnanja z nekaterimi prestopniki -, čemur se je pridružilo še vodstvo in tudi sam poveljnik [[Jurij Doža|Doža]]. On je napredoval prav zato, ker se je izkazal pogumnega in uspešnega v nedavnih bojih proti Turkom. Velikanska vojska, namenjena za boj proti "nevernikom", pa se je zdaj kot oborožena drhal obrnila zoper svoje gospodarje: ne le zoper posvetno, ampak tudi zoper duhovno gosposko. Tako so uporniki med drugimi nabili na kol tudi čanadskega škofa [[Miklós Csáki|Csákija]]. Kljub temu, da so dosegli v začetku precej presenetljivih zmag, so bili na koncu poraženi – a njihov vodja kruto mučen in umorjen, skupaj z mnogimi soudeleženci. Dežela je bila opustošena, ljudstvo pa med seboj nepomirljivo sprto. V takih razmerah je bil papež prisiljen preklicati [[križarske vojne|križarsko vojno]], ki bi verjetno še tik pred zdajci zaustavila osmansko prodiranje proti [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].<ref>{{cite web|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/csanadi-egyhazmegye-roevid-toertenete|title= A Csanádi Egyházmegye rövid története |publisher=Magyar Kurir|author=István Zombori|place=Budimpešta|date=24. september 2005|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Usodna Mohaška bitka ==== To stanje so spretno izkoristili [[Turki]], ki so z veliko vojsko pod mladim, častihlepnim in sposobnim [[Sulejman I.|Sulejmanom]] dobro desetletje nato prihrumeli v Panonijo in v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 1526 kljub žilavemu odporu in junaški borbi popolnoma porazili krščansko vojsko; poleg kralja je življenje izgubilo 30 visokih plemičev in sedem škofov, med njimi tudi čanadski [[Ferenc Csaholi|Csaholi]]. 29. avgusta 1526 je namreč sultanova vojska v komaj poldrugi uri na Mohaškem polju porazila vojaško moč [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]]. Med bitko je padel tudi poveljujoči kaloški nadškof [[Pál Tomori|Tomori]] ter cvet deželnega plemstva;<ref>{{cite web|url=https://mohacsi-csata.hu/index.php?q=content/1526-augusztus-29-moh%C3%A1csi-csata|title=1526. augusztus 29: A mohácsi csata|publisher=mohacsicsata|author=István Brodarics|place=Budimpešta|language=hu|date=9. februar 2013 |accessdate=19. januar 2025}}</ref> med begom pa je izgubil življenje v do danes nepojasnjenih okoliščinah tudi sam kralj, komaj dvajsetletni [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik]], ki se je sicer pogumno spopadel s številnejšimi sovražniki.<ref>{{cite web|url=https://www.origo.hu/tudomany/2019/04/egyes-feltetelezesek-szerint-nem-is-a-kiraly-holttestet-temettek-el-szekesfehervaron|title= Máig titokzatos homály fedi II. Lajos király halálának körülményeit|publisher=Origo.hu|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=12. april 2019 |accessdate=19. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://mohacsvita.hu/eredmenyek/ii-lajos|title=II. Lajos halála. Új kutatási eredmények II. Lajos király halálának helyéről|publisher=Mohácsvita|author=Pap Norbert – Gyenizse Péter – Kitanics Máté – Szalai Gábor|place=Budimpešta|language=hu|date=2020|accessdate=19. januar 2025|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123191138/https://mohacsvita.hu/eredmenyek/ii-lajos|url-status=dead}}</ref> Od Mohaške bitke 1526 pa vse do 1918 je prevzela odločilno vlogo v zgodovini [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]], [[Kraljevina Češka|Češke]] in celotnega [[Podonavje|Podonavja]] [[Habsburžani|Habsburška rodovina]]. Posledice turškega vojskovanja, maščevanja in ropanja je dodatno poslabšala temu sledeča državljanska vojna med tekmecema, od katerih se je eden neskrito povezal s sovražniki; postopoma je bil uničen velik del verskih in prosvetnih, gospodarskih in kulturnih ustanov; do 1570 je Ogrska postopoma izgubila kar 40 % svojega prejšnjega ozemlja – 120.000 km² – za šest Slovenij. V bitki je padlo 16.000 kristjanov; obglavljeno je bilo cerkveno in posvetno vodstvo, saj je padlo sedem cerkvenih dostojanstvenikov in trideset višjih plemičev. Na krščanski strani se je sicer hrabro bojevalo 25.000 vojakov, vendar niso imeli nikakršnih možnosti proti vsaj trikrat večji in bolje opremljeni ter oskrbovani premoči [[Osmani|Osmanov]]. Najusodnejša posledica poraza pa je bilo upadanje [[kristjani|krščanskega]] prebivalstva na zasedenih ozemljih, medtem ko so mestom novi gospodarji vse bolj vsiljevali [[muslimani|muslimanski]] videz.<ref>{{cite web|url=https://hvg.hu/kultura/20150901_Hogyan_halt_meg_Mohacs_mezejen_Lajos_kira|title= Hogyan halt meg Mohács mezején Lajos király?|publisher=Hvg.hu|author=Miklós Iván|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2015|accessdate=19. januar 2025}}</ref> ==== Osmanska zasedba ==== Tretja nesreča je bila torej turška zasedba. 1552 je padla trdnjava [[Temišvar]] - in z njo celotno ozemlje Čanadske škofije. To je pomenilo preganjanje kristjanov, ki so postali drugorazredni državljani; duhovniki pa so se morali ali umakniti ali skrivati; novi oblastniki so krščansko rajo hudo obdavčili, jemali krvni davek [[harač]] – in praktično izbrisali krščanstvo iz javnosti. To zatiranje je preživelo le nekaj cerkva in župnij, saj ni bilo dovoljeno graditi novih. Škofje so upravljali svoje škofije le od zunaj. Zanimivo, da so nove oblasti trpele pripadnike [[frančiškani|frančiškanov]]<ref>Nenavadno, da na spletni strani Bečkereške škofije frančiškan Károly Harmath pravi, da so Turki trpeli tudi [[jezuiti|jezuite]], vendar tega ni mogoče potrditi z zgodovinskimi viri; bolj ali manj svobodno delovanje [[frančiškani|frančiškanov]] v "turških" deželah, kot na primer v Bosni ali Sveti deželi, pa je splošno znano dejstvo</ref> kot neke vrste [[derviš]]ov. Že sveti [[Frančišek Asiški|Frančišek]] si je med večletnim bivanjem v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] s svojo miroljubnostjo in skromnostjo pridobil naklonjenost [[sultan]]a, ki ga je odslovil s pohvalnimi besedami ter dovolil njegovemu redu oskrbo romarjev po svetih krajih. Frančiškani so tako mogli vsaj omejeno delovati v blagor duš tudi na področju Čanada: v [[Temišvar]]ju, pa po znanih Marijinih božjih potih na [[Lipova|Lipovi]] in na [[Marija Radna|Radni]].<ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Verske vojne med kristjani ==== [[Zgodovinar]] [[Josef Holzer|Holzer]]<ref>Joseph Holzer (* 1925) - avstrijski katoliški publicist, cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec</ref> pravi glede izbruha in širjenja [[reformacija|reformacije]]: {| |- ! Die Kirche vor der Reformation<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen''|page=212}}</ref> ! Cerkev pred reformacijo<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah”|page=242}}</ref> |- | <blockquote>Die Reformation, "die gröβte Katastrophe für die Kirche seit ihrem Bestehen" (Lortz), hatte ihren Anfang genommen. <br> Die Reformation war jedoch nicht die Tat eines einhzelnem Mannes, sondern ein langer Prozeβ, den schon Joachim von Fiore <ref>[[nemščina|nemško]]: Joachim von Fiore; [[latinščina|latinsko]]: Joachim Florensis (umrl 1202) </ref> eingeleitet hatte, der von Philipp IV., Wilhelm von Ockham, Marsilius von Padua, den Katharern, Waldensern, von Wiclif und Hus vorangetrieben wurde und bis zu Luther führte, der durch persönliche Probleme veranlaβt, zum Funken wurde und ein schon lange bereitstehendes Pulverfaβ zur Explosion brachte. </blockquote> | <blockquote>S tem se je začela »za Cerkev največja nesreča vse od njenega začetka,«, kot je reformacijo označil [[Joseph Lortz|Lortz]]<ref>Joseph (Adam) Lortz (1887–1975 Luksemburg) je bil luksemburški katoliški cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec; ukvarjal se je zlasti z obdobjem reformacije</ref>. Vendar reformacija ni bila delo enega samega človeka, ampak daljše dogajanje, ki ga je vpeljal že [[Joahim Florski]] <ref>Joahim Florski [[italijanščina|italijansko]]: Gioacchino da Fiore (1130–1202)</ref>, ga nadaljevali [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], [[Vilijem iz Ockhama|Viljem Okamski]], [[Marsilij iz Padove|Marsilij Padovanski]], [[katari]], [[valdežani]], [[John Wycliffe|Wiclif]] in [[Jan Hus|Hus]] in je pripeljalo vse do [[Martin Luter|Lutra]], ki so ga vodili osebni problemi, da je postal iskra, ki je povzročila, da je že dolgo pripravljeni sod smodnika eksplodiral. </blockquote> |} Res je sicer, da je med verniki že skozi desetletja odmeval klic po obnovi Cerkve ''in capite et in membris''. To je poskusil udejanjiti – seveda neuspešno – tudi [[Peti lateranski koncil]]. Ko pa se je reformacija začela, so se »duhovnim« nagibom kaj kmalu primešali čisto »posvetni«, ki so pripeljali do krvavih dolgoletnih verskih vojn. [[Papež Leon X.]] je še pred svojo smrtjo brezuspešno poskušal pomiriti med seboj se vojskujoče evropske vladarje in poslal ogrskemu kralju kot pomoč trideset tisoč zlatnikov; obenem pa se je tudi sam zapletel v vojno s [[Franc I. Francoski|francoskim kraljem Francem]]; s pomočjo [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] je Francoze izgnal iz Milana. Ti spori so bili kot voda na mlin osvajalskim [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] težnjam, ki so 1521 zasedli Beograd, 1526 pa v bitki pri [[Mohač]]u porazili [[Ogrsko kraljestvo]], ki je v tem neenakem boju na življenje in smrt bilo prepuščeno samo sebi. Reformacija se je iz Nemčije bliskovito širila na sever in vzhod, iz Švice pa na jug in vzhod, tudi na Ogrsko in Poljsko. Najmočnejši razširjevalec ni bila gorečnost pridigarjev niti hrepenenje ljudstev, kot skušajo to večkrat prikazati; ''glavni razlog je bil odvzem cerkvene zemlje, trinoštvo zemeljskih gospodov in radovednost po novotarijah''. Katoličane in zlasti škofe so začeli preganjati, in mnogi so končali življenje v ječi ali na morišču, med drugim tudi na Švedskem, kjer je luteranstvo postalo državna vera. »To je bila taka reformacija« - pravi protestant Leon – »ki je ustrezala skoraj izključno čutnim zadovoljstvom in kraljevemu pomanjkanju denarja: cerkveno in samostansko zemljo si je prisvojil in podelil z velikaši, da bi se seveda sam gmotno najbolj opomogel.«<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=338}}</ref> Čeprav se mnenja krešejo v zvezi z mitom, da je 31. oktobra 1517 [[Martin Luter|Luter]] pribil na [[Wittenberg|vitenberška]] cerkvena vrata svojih latinskih [[95 tez]]<ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author=Becky Little|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.luther.de/en/legenden/tanschl.html|title=Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=legenden.de|author=|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author= KDG Wittenberg|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref> – se [[zgodovinar]]ji strinjajo, da se je takrat začela [[reformacija]], katere učenje se v marsičem razlikuje od [[katolištvo|katoliškega]] – in mu vsaj v petih važnih točkah očitno nasprotuje: #''Sola Scriptura'' (samo sveto pismo), #''Solus Christus'' (samo Kristus), #''Sola Fide'' (samo vera), #''Sola Gratia'' (samo milost) in #''Soli Deo Gloria'' (samo Bogu gre slava). To bi lahko preprosteje strnili takole: "Za zveličanje je zadosti samo [[sveto pismo]] (brez ustnega izročila), samo [[Jezus Kristus|Kristus]] (brez Marije, angelov in svetnikov), samo vera (brez del), samo milost (brez lastnega sodelovanja) ter samo Bog (brez papeža, duhovnikov in zakramentov).<ref name="engelder 1916">{{cite web|url=https://archive.org/stream/fourhundredyear00daugoog |title=Four Hundred Years: Commemorative Essays on the Reformation of Dr. Martin Luther and Its Blessed |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lmsusa.org/sola.pdf |title=The "Solas" of the Reformation |publisher=Lmsusa.org |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite book|last1=Dyer|first1=Ann|last2=Kay|first2=William|title=European Pentecostalism|year=2011|language=en|isbn=9789004216365|pages=295–296|publisher=BRILL }}</ref> Taki nauki so bili očitno v nasprotju z izročilom in katoliškim naukom, pa tudi s [[sveto pismo|svetim pismom]], ki je bilo po njihovem mnenju v središču [[protestantizem|protestantskega]] oznanjevanja. Zaradi načela, da vsakdo lahko razlaga sveto pismo po svoje, pa tudi zaradi avtoritarnega Lutrovega nastopanja, so se sprli in ločili že prvi reformatorji; nekatere enostranske razlage pa so skušali že tedaj nekateri protestantski teologi omiliti; zlasti to velja za trditev, da je vera brez dobih del zadostna za zveličanje.<ref>{{cite web|url=https://www.erf.de/lesen/glaubens-faq/ein-glaube-ohne-werke/33618-40|title= Ein Glaube ohne Werke |publisher=erf|author=Kim Rosta|place=|date= |accessdate=11. Januar 2025}}</ref> Navadni in neuki verniki se niso dosti razumeli na te odtenke, vendar jim je bilo v "novi veri" najbolj očitna odprava spovedi in celibata; najbolj vidno pa je bilo nasprotovanje češčenju svetih podob. Temu je sledilo uničevanja dragocene "malikovalske" kulturne dediščine in se je tega "poslanstva" udeleževal celo sam Luter. Ščitil ga je namreč ravno taisti saški volilni knez Friderik, ki bi ga moral držati v ječi; pa ga je le navidezno zaprl na grad Wartburg, kjer ga ni smel videti nihče razen služabnikov, ki sta mu nosila hrano in skrbela za njegovo sobo, dokler mu ni zrasla brada in ni bilo več opaziti duhovniške [[tonzura|tonzure]]. Vmes je bil nekaj dni skrivaj v Wittenbergu, kjer so njegovi pristaši oskrunili več cerkva, razbili oltarje in kipe svetnikov, uničili svete podobe in odpravili mašo. Lutra pa se je zaradi prevratniškega toka reformacije polaščala vedno hujša [[depresija|otožnost]]; mučili so ga dvomi in očitki vesti; večkrat pa se mu je zdelo, da ga zalezuje hudič; prepričan, da je želel le prenovo (=reformacijo, reformo), ne pa prevrata (=revolucije), se je večkrat spraševal, ali je res resnica na njegovi strani in ali še drži potek reformacije pod nadzorom.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=Zgodovina Cerkve v stotih slikah|page=260}}</ref> Novo, v marsičem manj zahtevno učenje (npr. glede spovedi za vse vernike in celibata za duhovnike), se je neverjetno hitro (raz)širilo po celi [[Evropa|Evropi]]; tako tudi po [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]] kot v [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski škofiji]]. K temu so levji delež prispevala nesoglasja med [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Karel V. Habsburški|Karlom]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskimi]] papeži (začenši z [[papež Leon X.|Leonom]]), ki jih je bolj skrbela varnost njihove zemeljske [[Papeška država|države]] kot pa usoda duhovnega [[katolištvo|katolištva]]; najbolj se je namreč [[papeštvo]] balo, da bi kaka velesila obkrožila njihovo ne ravno veliko zemeljsko posest. [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je bil glede na dane možnosti pravzaprav večji varuh katoliških interesov kot sami papeži. Po doseženi spravi ga je [[papež Klemen VII.|Klemen VII.]] na njegov rojstni dan, 24. februarja 1530, v [[Bologna|Bolonji]] vendarle okronal kot poslednjega za [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarja]].<ref>[[Gerhard Hartmann (Theologe)|Gerhard Hartmann]], [[Karl Schnith]] (Hrsg.): ''Die Kaiser.'' ISBN 3-86539-074-9, S.&nbsp;494.</ref><ref>Richard Reifenscheid: ''Die Habsburger in Lebensbildern.'' 3. Auflage. Styria Verlag, 1987, ISBN 3-222-11431-5, S.&nbsp;106.</ref><ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> [[Protestantizem]] se je na ogrskih tleh pojavil zelo zgodaj - že pred Mohaško bitko, ko so ga širili razni potujoči pridigarji in študentje. Na ljudstvo je napravil večji vtis resni, asketski in depresivni [[Jean Calvin|Kalvin]] kot pa življenja, številne družine ter dobre jedače in pijače željni [[Martin Luter|Luter]]. Takrat so [[Madžari]] dobili tudi prvi popolni prevod [[sveto pismo|svetega pisma]], ki ga je 1590 pripravil [[Gáspár Károlyi|Károlyi]]. Do konca 16. stoletja se je tako protestantizem razširil skoraj po celem kraljestvu, čeprav je dežela uradno še vedno bila katoliška - kar je pripeljalo do dolgotrajnih verskih vojn po celi [[Evropa|Evropi]], pa tako tudi po Ogrskem; poleg tega pa so bili sami [[protestanti]] medsebojno hudo razdeljeni: pripadniki višjega plemstva so bili [[evangeličani]], nižje plemstvo [[kalvinizem|kalvinci]], nemški prebivalci svobodnih mest [[luteranci]], po trgih in vaseh pa so Madžari bili [[kalvinizem|samosvoji reformati]] - kot se še v madžarščini še danes imenujejo: "reformirani" oziroma "reformati" ({{lang-la|reformati}}; {{lang-hu|reformátusok}})<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> - zlasti na [[Sedmograška|Sedmograškem]].<ref>''Unitarijanci'' (''samosvoji'') so bili protestantje Kalvinove smeri, ki so tvorili neodvisno, "samosvojo" skupnost na Sedmograškem (madžarsko: Erdély, nemško: Siebenbürgen, romunsko: Transilvania) s svojim lastnim učenjem, po čemer so se precej razlikovali od drugih protestantov.</ref> [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] je torej z razlogom smatral [[reformacija|reformacijo]] za „veliko zgodovinsko nesrečo“, ki je razdelila nemški narod; pa ne samo nemškega, ampak tudi ogrskega in druge; in jo zato cerkveni zgodovinar [[Josef Holzer|Holzer]] ima za „najhujšo nesrečo krščanstva“, - ker je nepomirljivo razdelila kristjane na več nasprotnih taborov in jih sprla med seboj vse do dandanes. To pa ni ostalo le na akademski ravni, kakor tudi med glavnimi vzroki tega gibanja niso bila le verska vprašanja, ampak (predvsem) čisto posvetna, ki so le pod verskim plaščem izbruhnila na plan. Redno se je namreč dogajalo, da je zemeljski gospodar s sprejetjem „nove vere“ postal tudi lastnik cerkvenega premoženja. Švedski kralj [[Gustav Vasa|Gustav]], ki je pri vstopu na prestol moral priseči, da bo branil katoliško vero – se je takoj nato polastil cerkvene zemlje - kar je pomenilo polovico dežele - in začel preganjati katoličane. Ni osamljeno mnenje, da kljub nekaterim pozitivnim vrednotam, - v reformaciji pravzaprav ni bilo nič osvobajajočega – ampak je postala povod za desetletja trajajoče verske vojne, ter so tako [[kristjani]] postali lahek plen [[Osmani|Osmanov]], ki so širili [[islam]] po Evropi. Cesar [[Karel V.]] je spoznal, da so mu dogodki ušli z vajeti; zato se je pred prelivanjem krvi - ki bi vsekakor sledilo vračanju v prvotno stanje - raje umaknil v samostansko tišino, kjer je preživel zadnja leta v molitvi in pokori.<ref>{{cite web|url=https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|title=Die Tressen des Paradieses. Bemerkungen zur Affinität von Katholizismus und Kritischer Theorie|publisher=Jungle world|author=Carl Wiemer|place=|date=8. september 2011|accessdate=5. januar 2025|archive-date=2025-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250121205051/https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|url-status=dead}}</ref> === Obnovitev, osvoboditev in naselitev === [[File:Magyarország-régi-politikai-térkép.jpg|thumb|right|240px|<center>Ureditev [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] po [[1000|letu 1000]] s [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]] na jugovzhodnem delu<br><small>Star [[zemljevid]] iz leta [[1916]]]]</center></small> [[File:Temesi bánság és környéke az 1716-1717 Claude Florimond de Mercy térképe.jpg|thumb|240px|right|<center>Na izredno natančnem zemljevidu iz časa [[avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|avstrijsko-turške vojne]] je videti po [[Banat|Banatu]] vsepovsod velikanska močvirja in jezera]]</center> ==== [[Protireformacija|Katoliška obnova]] ==== Pri [[Protireformacija|katoliški obnovi]] ne moremo mimo njene vodilne osebnosti, [[jezuiti|jezuita]] in [[kardinal]]a [[Péter Pázmány|Petra Pazmanja]],<ref>http://www.truni.sk/en/history-and-mission</ref> ''Ogrskega škrlatnegai Cicerona''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ppek.hu/k209.htm|title=Novák Lajos: Pázmány Péter (1570–1637)|accessdate=2015-01-29|publisher=PPEK}}</ref> Rodil se je v [[Oradea|Velikem Varadinu]] v samostojni kneževini [[Sedmograška|Sedmograški]] v [[kalvinizem|samosvoji reformatski]] plemiški družini. Po smrti prve žene Marjete se je 1582 njegov oče Nikolaj (Miklós Pázmány) – [[župan]] v [[Hajdú-Bihar (županija)|Biharju]], oženil s katoličanko Barbaro (Borbála Toldy). Pod vplivom mačehe in prvega madžarskega jezuita – sorodnika Štefana (István Szántó) - se je kot trinajstletnik s celo družino 1583 vrnil v katoliško vero. To ni bilo nič nenavadnega, saj so v tistih nemirnih časih ogrski plemiči menjali glede na razmere svojo veroizpoved skoraj dnevno. Stric je menil, da je "stara" (tj. katoliška) vera le bolj zanesljiva od "nove" (tj. protestantske), pa so ga poslali 1583 v jezuitsko gimnazijo v Klužu,<ref>{{lang-hu|Kolozsvár}}; {{lang-la|Claudiopolis}}; {{lang-de|Klausenburg}}; {{lang-ro|Cluj-Napoca}}</ref>a že 1588 je vstopil tudi sam v [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] in postal 1597 profesor filozofije v [[Gradec|Gradcu]]. 1600 se je temeljito izobražen vrnil na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]], kjer je začel neutrudno pisati pisma in knjige, v katerih je dokazoval pravilnost [[katolištvo|katoliške vere]] v primeri s [[protestantizem|protestantskimi učenji]]. Kmalu je postal škof v [[Nitra|Nitri]], 1616 ostrogonski nadškof, končno pa 1629 [[kardinal]] in [[primas]] celotne [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]]. Na svoj sedež v [[Esztergom|Ostrogonu]] pa ni mogel zaradi [[Turki|turške]] zasedbe, ampak je redno bival v [[Trnava|Trnavi]].<ref name="Peter Pázmány">{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher= Doksi.hu|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> Pazmanj ni stal križem rok, ampak je želel zaustaviti neovirano nastopanje [[protestantizem|protestantskega]] pridigarja [[István Magyari|Madžarija]], ki je v iz nemščine prevedeni knjigi ''Vzroki za veliko pokvarjenost v deželi'' (1602) dolžil „malikovanje“ v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] za glavnega krivca vseh nesreč. Peter se je takoj spravil k pisanju in v ''Odgovoru Štefanu Madžariju'' (1603) dokazoval nasprotno, češ da pa je temu vzrok [[protestantizem]]. Pred nastopom [[jezuiti|jezuitov]] se namreč ne dovolj izobražena duhovščina protestantskim napadom na katolištvo sploh ni upala ugovarjati. Peter pa je s svojim vsestranskim znanjem - tudi hudomušnostjo in dobrohotnostjo – prisilil nasprotnike k molku, a nekatere je vendarle pridobil; kadar njegovi železni logiki niso znali ugovarjati, so se morali omejevati le še na osebne napade, tudi oborožene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1911|accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Protireformacija|Katoliško obnovo]] so na Ogrskem uspešno izvajali [[jezuiti]], a Pazmanj je s pisanjem, pridiganjem in še zlasti z osebnimi stiki s soplemiči privedel nazaj v katolištvo cele plemiške rodovine, oni pa svoje podložnike. Trudil se je za povrnitev miru med [[kristjani]] in veliko prispeval k podpisu mirovnega sporazuma 1622 med [[kalvinizem|kalvinskim]] vladarjem [[Sedmograška|Sedmograškega]] [[Gábor Bethlen|Betlenom]] in [[katoličani|katoliškim]] [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom]] po vseuničujoči [[tridesetletna vojna|tridesetletni verski vojni]].<ref name="Peter Pázmány"/> V sporazumu je bilo tudi določilo, da morajo zemljiški gospodje svojim podložnikom omogočiti svobodno odločanje glede veroizpovedi.<ref>{{navedi splet|url= http://lexikon.katolikus.hu/N/nikolsburgi%20b%C3%A9ke.html|title= Magyar Katolikus Lexikon > N > nikolsburgi béke|publisher= Pázmány Péter Katolikus Egyetem|date= |accessdate=6. februar 2015}}</ref> Peter Pazmanj je bil glavno gibalo [[protireformacija|katoliške obnove]] in po pravici pravijo, da ''"se je rodil v [[protestantizem|protestanski]], a umrl v [[katolištvo|katoliški]] Ogrski"''; – in tako imajo tudi danes na [[Madžarska|Madžarskem]] katoličani več kot dvetretjinsko večino, medtem ko je v [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski]] škofiji odstotek še mnogo višji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Dezső Kosztolányi|Kosztolányi]]<ref>Dezső Kosztolányi, madžarski pesnik, publicist in pisatelj *1885 Subotica †1936 Budimpešta</ref> celo pravi, da je Pazmanj poleg tega ''oče in zakonodajalec madžarske proze'', ki je bila v njegovem času korenitejša in jedrnatejša od poznejše, ko so svobodomiselci iz nje "očistili" veliko besed in zvez slovanskega izvora.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher=Doksi|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> ==== Osvoboditev izpod [[Turki|turškega]] jarma ==== 1716 so [[Avstrija|avstrijske]] čete pod vodstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] – „očeta Podonavskih Švabov”<ref>de: Prinz Eugen wird als »Vater der Donauschwaben« verehrt = sl: princa Evgena častijo kot "očeta Podonavskih Švabov"</ref><ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=9}}</ref> – v kratkem času osvobodile [[Banat]] in njegovo najpomembnejše mesto in trdnjavo [[Temišvar]], kar je omogočilo oživitev [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Ker je bil Čanad opustošen, je postalo novo središče [[Segedin]]; škof [[László Nádasdy|Nádasdy]] je tam ustanovil stolni kapitelj in oživljal stare ter ustanavljal številne nove fare; tu so odprli šolo [[jezuiti]], ki so poleg [[frančiškani|frančiškanov]] delovali v prid duhovne obnove. Ne čudi torej, da so tako cerkvene kot svetne [[Temišvar|temišvarske]] oblasti leta 2016 več mesecev nadvse slovesno praznovale spomin na dan, ko je pred tremi stoletji, 12. oktobra 1716, turški paša izobesil belo zastavo na temišvarski trdnjavi, in je tako [[Evgen Savojski]] neverjetno hitro uspel vrniti kristjanom celotno srednjeveško [[Ogrsko kraljestvo]]. To je namreč pomenilo začetek verske in družabne obnove, ponovne naselitve in vsestranskega razvoja. Omenimo še, da je Mehmed paša takrat uvidel, da bo z vdajo lahko rešil življenje svojih vojakov. Princ Evgen pa je držal besedo in po viteško dovolil turški vojski prost umik z vso prtljago; in da ogorčeno ljudstvo ne bi napadlo neoboroženih poražencev, jim je določil v varstvo petsto konjenikov ter jim podaril še tisoč bojnih vozov. Ni ravnal tako podlo kot Turki sto štiriinšestdeset let prej, ki so kljub vdaji pred temišvarskimi vrati pred očmi turškega poveljnika kljub jamstvu izdajalsko umorili junaka [[István Losonci|Losoncija]]<ref>''Losonci István'' (tudi ''Losonczy''); veleposestnik, višji plemič, poveljnik in kapetan vojaške posadke v Temišvarju. Turki so ga po vdaji maloštevilne posadke neoboroženega na očigled njihovega poveljnika dne 27. julija 1552 kruto umorili.</ref> in njegove hrabre tovariše. <ref>{{cite web|url=https://romkat.ro/2016/10/21/temesvar-300-eve-szabadult-fel-a-torok-uralom-alol/|title=Temesvár háromszáz éve szabadult fel a török uralom alól| publisher=Romkat.ro|author=Lóránt Balla|place=Temišvar|language=hu|date=21. oktober 2016|accessdate=19. januar 2025}}</ref> ==== Naseljevanje narodov ==== Najprej so začeli skoraj prazni Banat naseljevati predvsem katoliški [[Nemci]] ter [[Bolgari]]-Palčani, ki so bežali pred Turki iz strahu pred maščevanjem zaradi neuspele vstaje; vodil jih je frančiškan [[Nikolaj Stanislavič|Stanislavič]], ki je postal čanadski škof (1739-1750) in je takoj po prihodu (1740) ustanovil stolni kapitelj. Naseljevali pa so se tudi drugi narodi kot Madžari, Čehi in Hrvati. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska cesarica]] [[Marija Terezija]] je (bila) pri ljudstvu toliko v čislih, da še dandanes le njej pripisujejo vse zasluge naseljevanja in napredovanja, čeprav je pri tem velikopoteznem načrtu skozi celo stoletje sodelovalo vsaj pet [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskih]] oziroma [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih cesarjev]]. Tega prepričanja so poleg drugih tudi [[Turopolje|Turopoljski]] [[Hrvati|hrvaški]] [[plemstvo|plemiči]], [[Švabska|Švabski]] [[Nemci]], omenja pa ga tudi [[zgodovinar]] [[Helmut Wettel|Wettel]] v opisovanju [[Banat|banatskega]] [[trg]]a [[Kovači, Banat|Kovačev]]: {| |- ! Nemški izvirnik<ref>{{navedi knjigo|author=H. Wettel|title=Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern|place=Temeschburg|year=1919|publisher= Südungarische Buchdruckerei |page=59}}</ref> ! Romunski prevod<ref>{{cite web|url=https://www.geocities.ws/cheveresu_mare/tradWettel.htm|title=Chevereşu Mare|publisher=Geocities|author=Ionel Craciun|place=|language=de|date=2006 |accessdate=15. januar 2025}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Nach der Vertreibung der Türken aus dem Banat bestand es aus 75 Häusern, doch schon in der erste Hälfte des 18. Jahrhunderts wurde es ganz wesentlich erweitert, und in rechtwinkelig sich schneidende Gassen angelegt, so wie sie noch heute bestehen. Die Angabe in der allerdings unzuverlässigen Monographie des Temescher Komitates, wonach das Dorf erst unter Maria Theresia an seine gegenwärtige Stelle verlegt worden wäre, entspricht somit den Tatsachen nicht. </blockquote> | <blockquote>După alungarea turcilor din Banat, satul avea 75 de case, dar deja începând cu prima jumătate a secolului al XVIII-lea s-a dezvoltat puternic. Casele din lemn au fost reconstruite pe uliţe care se intersectau echidistant şi în unghi drept. Informaţiile care pot fi găsite în unele monografii îndoielnice ale comitatului Timiş , după care satul s-a mutat pe actualul amplasament doar pe vremea împărătesei Maria Tereza, nu sunt adevărate. </blockquote> | <blockquote>Po izgonu Turkov iz Banata je imela vas 75 hiš; vendar se je bistveno razširila ''že v prvi polovici 18. stoletja'', in lesene hiše so bile pravilno razporejene v pravokotno se križajočih ulicah, kakršne obstajajo še danes. Navedba v resda nezanesljivi monografiji Tamiške županije, po kateri ''je bila vas šele pod [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] prestavljena na današnje mesto, torej ne ustreza dejanskemu stanju''. </blockquote> |} #''Prva velika švabska naselitev'' pod [[Karel VI. Habsburški|Karlom VI.]] zajema obdobje od 1723-26, ko je upravitelj kronovine »Temescher Banat« grof [[Claude Florimond de Mercy|Mercy]]<ref>''Claude Florimond de Marcy'' ali ''Claudius Florimund Graf Mercy'' (1666-1734) je bil cesarski feldmaršal in poveljujoči general cesarske kronovine „Tamiškega Banata“ in njen predsednik (1717–1734)</ref>ustanovil nova naselja ter uspel naseliti stotisoč naseljencev ter ustanovil petdeset nemških skupnosti, a samo Srbov je naselil 30.000. Njegov prijatelj [[Francesco Griselini|Griselini]]<ref>''Francesco Griselini'' (1717-1787) je bil italijanski učenjak, naravoslovec, potopisec in pisatelj banatske zgodovine v svoji knjigi »Geschichte des Temescher Banates«.</ref>pravi, da »so številni kraji, ki jih še sredi 16. stoletja omenja madžarski zgodovinar Olaus, (za vladavine muslimanskih Turkov) izginili; po drugi strani pa so se z zmanjševanjem naseljenih površin večale stoječe vode in močvirja.« Območje ob Murešu in Tisi - od [[Segedin]]a do [[Titel]]a - je bilo kilometre raztezajoče se močvirje. Poleg tega so zanemarjene reke in potoki tvorili poleg starih še nova močvirja, greznice ali cela jezera – nedostopna tako za ljudi kot živali. Dvoje takih močvirij je segalo od [[Kikinda|Kikinde]] pa vse do [[Zrenjanin|Bečkereka]], kar je prispevalo k širjenju mrzlice in drugih smrtonosnih bolezni. »Mali [[Temišvar]] je imel tako 1728 le 51 krstov v primerjavi s 500 pogrebi po večini mladih naseljencev.«<ref>{{navedi knjigo|author=Helmut Wettel|title= Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern|year=1919|publisher= Südungarische Buchdruckerei|place=Temeschburg|page=57s}}</ref>Iz tega je nastal pregovor: »Das Banat ist des Deutschen Grab« („Banat je nemški grob“)<ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=12}}</ref> Kljub vsem hudinam pa je bila ta prva naselitev odločilna za poznejši potek in madžarski pisatelj [[Mór Jókai |Jókai]] pošteno priznava: »Da se je Banat znova naselil in spet postal raj, je predvsem zasluga dobrohotnega, modrega in poštenega vladarja grofa Mercya. Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« <ref> Ez ''sine nobis – de nobis; de'' igazán ''pro nobis'' vala.« - Ta stavek je mešanica latinščine in stare madžarščine, in bi ga lahko prevedli nekako takole: To se je zgodilo ''brez nas – toda nam''; vendar ''resnično za nas''.«</ref><ref>{{cite web|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Jokai-jokai-mor-osszes-muvei-1/a-magyar-nemzet-tortenete-regenyes-rajzokban-341BF/a-temesi-bansag-visszahoditasa-353B8/|title= A temesi bánság visszahódítása|publisher=Arcanum|author=Mór Jókai|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=19. januar 2025}}</ref> #''Drugi naselitveni val'' je potekal za časa njegove hčerke, "Matere narodov", priljubljene [[Marija Terezija|Marije Terezije]], ki je naseljevanje na opustošena, zanemarjena in zamočvirjena področja pospeševala z izsuševanjem obširnih močvirij, povezavo prekopov med [[Donava|Donavo]], [[Tisa|Tiso]], [[Begej|Begejem]] in [[Tamiš]]em, kakor tudi z načrtnim uvajanjem sodobnega poljedelstva in razvijanjem obrti. Za urejeno preseljevanje je ustanovila posebno komisijo, ki je o svojem delu morala redno poročati cesarju; sestavljali so jo dobro plačani agitatorji, ki so hodili od vasi do vasi in nadvse hvalili zemljo in druge razmere v Banatu; nič čudnega, da se je hotelo izseliti skoraj celotno prebivalstvo, saj so za vsako pridobljeno družino dobili zlatnik v gotovini. V kratkem razdobju le sedmih let so številni prišleki čisto na novo zgradili 50 naselij, 30 drugih obstoječih pa precej razširili. Od 1758 je vodil nizozemski inženir Fremaut povezavo in poglobitev prekopov, kar je olajšalo istočasno izsuševanje širokih močvirnatih področij, ki so bila leglo [[malarija|mrzlice]] in drugih smrtonosnih bolezni, zaradi katerih večina priseljencev druge velike švabske selitve ni dočakala starosti. Poleg močvirske mrzlice je kosila zlasti mladino tudi [[davica]], [[črne koze]], [[jetika]] in pomanjkanje zdravstvene oskrbe. Ne smemo pozabiti, da takrat še niso poznali niti [[antibiotiki|antibiotikov]] niti [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]]. Tako ne čudi, da beremo v kroniki banatske občine [[Biled]] (ustanovljene 1765) pod poglavjem »Iskalci sreče so našli smrt«, da je v pol desetletja od 1765 do 1770 umrlo 76 od 100 (mladih) naseljencev (torej 76%), saj se je priseljevala le mladina, zlasti novoporočenci.<ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=13}}</ref> #Do ''tretjega naselitvenega vala'' je prišlo za vladanja njenega sina [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa]] ki je delil naseljencem vse mogoče ugodnosti; s [[tolerančni patent|tolerančnim patentom]] je omogočil priseljevanje tudi nekatoličanom; vendar je z zatrtjem [[jezuiti|jezuitov]] in drugih redov ter odvzemom mnogih [[samostan]]ov zadal [[katolištvo|katolištvu]] hud udarec. On je utiral svobodomiselnejšo smer brez ali celo proti [[papež]]evemu soglasju v nasprotju s politiko svoje matere, ki je vse svoje [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] reforme izvajala v dogovoru in soglasju s papežem. Prav huda nesreča v Banatu ga je omehčala, da je tik pred smrtjo preklical skoraj vse svoje proticerkvene določbe. Ko so namreč Turki 1788 spet vdrli v Banat, sta se ponoči spopadli dve avstrijski krdeli, ki ju je cesar hotel osebno ločiti, pa jih je toliko skupil, da je za posledicami kmalu umrl. V tem je "razsvetljenstvo|razsvetljeni]]" cesar videl Božjo kazen in je pred smrtjo preklical večino svojih proticerkvenih odlokov.<ref>{{cite web|url=http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/43/REFORME-MARIJE-TEREZIJE-IN-JO%C5%BDEFA-II|title= Reforme Marije Terezije in Jožefa II.|publisher=reg-kult.si|author=|place=|date= |accessdate=13. januar 2025}}</ref> #''Četrti naselitveni val'' je potekal na začetku 19. stoletja. Takrat so poleg nemških naseljencev ([[Ečka]] 1801) med drugimi poskušali srečo v novi domovini tudi [[Hrvati|hrvaški]] [[plemstvo|plemiči]] iz [[Turopolje|Turopolja]], ki so se pod pokroviteljstvom [[Zagreb|zagrebškega]] [[stolni kapitelj|kapitlja]]<ref>tudi kapiteljska naselbina [[Busenje]] se imenuje madžarsko "Káptalan" (od Kaptol)</ref>naselili v [[Boka, Sečanj|Boki]], [[Neuzina|Neuzini]], [[Radojevo|Radojevu]] in [[Keča|Keči]]<ref>''Keča'' ({{lang-ro|Checea}}; {{lang-hr|Hrvatska Keča}}; {{lang-de|Ketscha}}; {{lang-hu|Kőcse, Nagykőcse}}) je občina in naselje v [[Romunija|Romuniji]], v [[Banat|Banatu]], [[Tamiška županija]] ({{lang-ro|Comitatul Timiș}}; {{lang-hr|Tamiška županija}}; {{lang-de|Komitat Temesch}}; {{lang-hu|Temes vármegye}}).</ref>predvsem zato, da bi ohranili svoje plemiške naslove in privilegije, ki pa bi jih z ostajanjem v nanovoustanovljeni [[Vojna krajina|Vojni krajini]] izgubili.<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/25592514/Hrvati_u_Banatu|title=Hrvati u Banatu|publisher=academia.edu|author=Vesna Marjanović|place=Novi Sad|date=2008 |accessdate=14. januar 2025}}</ref> Skozi 18. in 19. stoletju se je torej v Jugovzhodno Evropo v več valovih največ iz Jugozahodne Nemčije izselilo okrog pol milijona mladih ljudi v upanju na boljšo prihodnost. {| |- ! Sigmundfeld Geschichte - Errinerungen - Bilder<ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|language=de|page=18}}</ref> ! Sigismundovske zgodbe, spomini in podobe |- | <blockquote>Und »aus Sümpfen hob sich eine neue Welt«: das Kultur- und Landschaftsbild donauschwäbischer Gemarkungen und Gemeinden in der weiten Ebene des Südostens; doch ''die Ersten hatten den Tod, die Zweiten die Not und erst die Dritten das Brot'' </blockquote> | <blockquote> In »iz močvirja je vstal nov svet«: kulturna in krajinska podoba podonavskih švabskih občin in skupnosti v širnih jugovzhodnih ravnicah; vendar ''je prvi rod našel smrt, drugi revščino in šele tretji kruh''. </blockquote> |} ==== Verski razcvet ==== Škof [[Adalbert von Falkenstein|Falkenstein]] je 1732 prenesel sedež škofije v [[Temišvar]]. S prihajanjem številnih mladih družin se je okrepilo tudi versko življenje po banatskih ravninah in številni so bili tako moški kot ženski duhovni poklici. Božjepotna [[Marija Radna|Radna]] je zopet oživela s posvetitvijo cerkve 1767. Po dolgih letih je bila 1804 končno dokončana in posvečena tudi [[Temišvarska stolnica|Stolnica]], katere temeljni kamen je bil blagoslovljen že 1736; 1806 so odprli novo semenišče, ki je komaj moglo sprejemati veliko število prijavljencev. Učeni škof [[József Lonovics|Lonovics]] je 1841 v Temišvarju ustanovil prvo filozofsko in pravno akademijo. Število vernikov je zaradi številčno močnih družin kljub boleznim naraščalo in pred [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je imela Čanadska škofija že milijon vernikov v 246 župnijah, 135 kaplanijah in 1101 podružnici, kjer jim je nudilo duhovno oskrbo čez 400 duhovnikov.<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-zr.org.rs/language/sr/istorija/|title=Istorija Zrenjaninske biskupije|publisher=Zrenjaninska biskupija|author=Dr. Károly Harmath OFM |place=Zrenjanin|language=sr|date= |accessdate=1. januar 2025}}</ref> === [[Madžarska|Madžarsko]] obdobje === [[File:Trianon map it.PNG|thumb|right|240px|<center>Razkosanje [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in tudi [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]] po [[Prva svetovna vojna|Svetovni vojni]]</center>]] ==== Po Prvi svetovni vojni ==== ;Segedinu so ostale le »reliquiae reliquiarum« Po [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] je bila starodavna ''Čanadska škofija'' s [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko mirovno pogodbo]] razkosana z novimi mejami med tri države, kar je za versko življenje pomenilo nove razmere in izzive, pa tudi nove ovire in težave. Takrat je bilo to področje razdeljeno takole: #[[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] je pripadlo 26% na 9387 km² z 62 župnijami in 220.100 verniki z novim središčem v [[Zrenjanin|Velikem Bečkereku]]. #[[Madžarska|Madžarski]] so ostale od Čanadske škofije le „[[reliquiae reliquiarum]]“<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/reliquiae-reliquiarum |title=Reliquiae reliquiarum|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2013|accessdate=26. februar 2025}}</ref><ref>latinsko reklo „reliquiae reliquiarum“ pomeni „ostanki ostankov“ – kar bi pomenilo „zelo majhen del(ež)“. Ta izraz se je uporabljal za časa osmanske zasedbe tako za „Troeno kraljevino Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo“ kot tudi za „Ogrsko kraljestvo“ – obema je od prejšnjega ozemlja ostala le malenkost, ostanki.</ref>, tj. 13% na 562 km², kjer je bilo 33 župnij in 190.400 vernikov, z novim središčem v [[Segedin]]u. #Največji del s sedežem v Temišvarju pa je prigrabila [[Kraljevina Romunija|Romunija]]; najprej je [[Sveti sedež]] za to področje 17. februarja 1923 postavil [[apostolska uprava|apostolsko upravo]], ki jo je 5. junija 1930 razglasil za [[Škofija Temišvar|Temišvarsko škofijo]] kot sufragansko [[Bukarešta|Bukareški]] nadškofiji in metropoliji.<ref>{{cite web|url=https://catholic-hierarchy.org/diocese/dtimi.html|title= Timişoara (Diocese)|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|date=22. avgust 2024 |accessdate=17. januar 2025}}</ref> Hud padec glede števila vernikov opazimo s primerjavo podatkov 1920 in 2007 skoraj na enakem prostoru romunskega dela nekdanje ''Čanadske škofije''. 6. junija 1920 je s podpisom [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske mirovne pogodbe]] Romunija pridobila kar 61% tega področja na 24.963 km², kjer je bilo 154 župnij in 503.212 vernikov. Na tem skoraj enakem temišvarskem področju pa je bilo na 24.755 km² leta 2007 le še 160.000 katoličanov v 73 župnijah.<ref>{{cite web|url=https://lexikon.katolikus.hu/T/temesv%C3%A1ri%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html |title=Temesvári püspökség|publisher=Magyar Katolikus Lexikon|author=|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=13. januar 2025}}</ref> ;Urejevanje nove škofije in novega središča 1923 – po dveh stoletjih torej – je [[Segedin]] ponovno postal škofijski sedež. [[Škof]] [[Julij Glattfelder|Glattfelder]] se je lotil preureditve 33 preostalih mu župnij, saj je večji del Čanadske škofije pripadel Romuniji. Glattfelderja oblasti nikakor niso pustile na cedilu ali ga celo ovirale pri delovanju kot njegovega [[Škofija Zrenjanin|bečkereškega]] kolega [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]] v na novonastalem kraljestvu [[Kraljevina SHS|SHS]], ampak so mu [[Madžarska|madžarske]] oblasti nudile vso podporo in oporo, da je lahko računal na obilno mestno in državno pomoč. Ob vsestranski podpori vodstva in vernikov si je zastavil obsežne gradbene načrte in tako je polagoma Segedin postal novo cerkveno središče, ki je igralo pomembno vlogo v katoliškem medvojnem cerkvenem življenju. 1930 so dokončali veličastno [[Segedinska stolnica|Segedinsko stolnico]]; ob sodelovanju izobraženega politika [[Kuno Klebelsberg|Klebelsberga]] in podpori župana [[Szilveszter Somogyi|Somogyija]] pa je nastal kot zaokrožena celota [[Stolni trg, Segedin|Stolni trg]], ena najlepših umetniških stvaritev v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].<ref>{{cite web|url=http://www.szeged-csanad.egyhazmegye.hu/tort.htm|title=A Szeged-Csanádi egyházmegye története|publisher=Szeged-Csanádi egyházmegye|author=István Zombori|place=Szeged|language=hu|date=|accessdate=6. januar 2025|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801050746/http://www.szeged-csanad.egyhazmegye.hu/tort.htm|url-status=dead}}</ref> ;Je čanadski škof »požrl« obljubo? "Novega" segedinskega in "starega" čanadskega škofa Glattfelderja (ohranil je naslov škofa Čanadske škofije do smrti) - so madžarske civilne oblasti vsekakor bolj podpirale kot pa [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske]] oblasti njegovega [[Škofija Zrenjanin|bečkereškega]] kolega [[Ivan Rafael Rodić|Rodiča]], ki je v na novonastalem kraljestvu SHS trčil ob ovire že kot [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] v Velikem Bečkereku, še na hujše pa kot nadškof v novoosnovani [[Nadškofija Beograd|Belograjski nadškofiji]]. Ne samo, da se je zaradi slepomišenja glede gradbenega dovoljenja moral kmalu s težkim srcem posloviti od načrtov za graditev nove beograjske [[stolnica|stolnice]]<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/beograd/3067095-kako-je-trebalo-da-izgleda-beogradska-katolicka-katedrala-setala-se-od-kalenica-guvna-preko-stajge-do-dorcola-ali-nije-joj-bilo-sudjeno|title= Kako je trebalo da izgleda beogradska katolička katedrala: Šetala se od Kalenića guvna preko Štajge do Dorćola, ali nije joj bilo suđeno|publisher=Telegraf.rs|author=P.L.|date=1. Junij 2019|accessdate=5. avgust 2024}}</ref><ref>Izvor: Vladana Putnik, „Katedrala beogradske nadbiskupije: Od inicijative do nerealizovanog projekta“</ref> - ampak je zaradi izostanka državne pomoči pri gradnji primerne stavbe za vzgojo duhovniških poklicev - ki jo je na lastne stroške gradila v [[Zagreb]]u [[Banat|banatska]] [[apostolska uprava]], zašel v tolikšne dolgove, da se je na koncu moral odpovedati nadškofiji.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/320408|title= Trsatski franjevac Ivan Rafael Rodić - prvi beogradski nadbiskup |publisher=Hrčak.srce.hr|author=Franjo Emanuel Hoško|place=Reka|date= |accessdate=3. avgust 2024}}</ref> Rodič je računal na konkretno pomoč od raznih ustanov Katoliške Cerkve – zlasti od čanadskega škofa [[Julij Glattfelder|Glattfelderja]], ki mu je zagotovil, da bo zadevo podprl, toda da je trenutno tudi sam v težavah, iz katerih se menda ne more izkopati, kar je pa ostalo le pri obljubah. Po eni razlagi nadškof Rodić ni vedel, da se gradnje Krizina loteva brez denarnega pokritja; to je ugotovil šele potem, ko je bil študentski dom že pod streho in je bilo treba izplačati dolgove. Še junija 1928 je namreč računal na pomoč škofa Glattfelderja, ki pa je na svojo obljubo sredi svojih lastnih velikih načrtov kratkomalo „pozabil“. Iz virov pravzaprav ni popolnoma jasno, ali je bila škofu Rodiču obljuba dana izrečno ali pogojno, ali pa so bile to le sladke želje. Nadalje je bil Rodič prepričan, da se bo zavod lahko s šolnino in drugimi dospelimi sredstvi sam vzdrževal - kar pa bi bilo morebiti možno, če bi bil poln - pa je bil zaseden komaj četrtinsko; pozneje pa zaradi neustreznega vodenja še manj, saj so ga zapustili vsi starejši gojenci.<ref>NAB, Pismo R. Rodića Franje Engelu: Beograd, 23. junija 1928</ref> Njegov sobrat Srećko Majstorović v svojem življenjepisu omenja, da je Rodić sicer še pravočasno zvedel za brezupne razmere glede Krizina; celo v tako nezavidljivih okoliščinah so si nekateri vodilni uslužbenci dodeljevali višje plače od predvidenih; zato je naročil ravnatelju Engelu, naj gradnjo "stornira" - vendar ga le-ta ni ubogal in je gradnjo kljub temu nadaljeval; zatekel se je k iskanju posojil: tako sposojanje kot vračanje je zavrla [[velika gospodarska kriza]].<ref>{{navedi knjigo|author=Srećko Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić, prvi beogradski nadbiskup|publisher=Srećko Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=61}}</ref> Svetemu sedežu je zadevo sam Rodič razložil takole: {| |- ! Relate ad rem pecuniariam res ita se habebat<ref>{{navedi knjigo|author=S. Majstorović|title=Ivan Rafael Rodić|publisher=S. Majstorović|ISBN= |place=Slavonski Brod|year=1971|page=59}}</ref> ! V zvezi z denarno zadevo je bila zadeva naslednja.<ref>Iz Zagreba je 12. oktobra 1941 nadškof Rodič pisal o tem [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]</ref> |- | <blockquote>"Administraturae ex propriis fontibus fundus constructionni destinatus emendus erat, altera vero pars pecuniae necessariae, ut meus consultor dominus Franciscus Engel affirmabat, ab ispo episcopo csanadensi, qui de facto hujus partis Banatus hodie quoque episcopus est, susternenda. Ast proh dolor, haec affirmatio tardius ut dolus manifestata est." </blockquote> | <blockquote>"Gradbeni sklad je uprava kupila iz lastnih virov; drugi del potrebnega denarja pa naj bi, kot je trdil moj svetovalec g. Franjo Engel, primaknil čanadski škof, ki je "de facto" tudi danes škof tega dela Banata. Žal se je ta trditev pozneje izkazala za goljufivo." </blockquote> |} ==== Po drugi svetovni vojni ==== ===== Versko delovanje ovirano od 1945 dalje ===== ;Versko omejevanje in preganjanje Po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] je po deželah [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] izgubila vpliv in večino svojega premoženja; nič drugače ni bilo s položajem na [[Madžarska|Madžarskem]] in v [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski škofiji]]. Za Cerkev in vernike nasploh je začenši z osvobodilnim letom 1945 pa vse do "padca komunizma" 1989 to pomenilo obdobje, ko je bilo njihovo delovanje omejevano na različne načine. Ko se je ob podpori [[Rdeča armada|Rdeče armade]] dokopal oblasti, je [[komunizem]] [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] tipa neusmiljeno pometel s kakršnokoli politično ali versko "reakcijo" oziroma z ljudmi, ki so mislili drugače. Novi red je načrtno in z vsemi sredstvi oviral [[krščanstvo]], čigar učenje je bilo v nasprotju z njegovim ''»znanstvenim« [[marksizem|marksistično]]-[[leninizem|leninističnim]] - [[ateizem|ateističnim]]'' svetovnim nazorom, ki je vero razglašal za "nazadnjaško" kot "[[opij ljudstva|opij za ljudstvo]]".<ref>{{cite web|url=https://kronika.hu/cikk/a-kommunizmus-javithatatlan-eszme-aminek-az-egyik-legfobb-eszkoze-a-sortuz/|title= Egy javíthatatlan eszme, aminek az egyik legfőbb eszköze a sortűz volt |publisher= Magyar Krónika |author=Mátyás Bíró|place=Budimpešta|language=hu|date=25. februar 2025 |accessdate=28. februar 2025}}</ref> ;Primerjava razmer na Madžarskem in v Jugoslaviji Če pa to obdobje primerjamo z istim v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], lahko mirno rečemo, da je obstajala med njima velika razlika, zlasti po [[Aleksandar Ranković|Rankovićem]] padcu in sicer v prid Jugoslavije. Če izvzamemo nekaj cerkvenih šol, ki so na Madžarskem svobodno delovale tudi pod komunizmom, medtem ko so bile v Jugoslaviji zatrte prav vse (razen za pripravo na duhovništvo), so bili glede drugih možnosti tako na Madžarskem kot v Segedinski škofiji za marikaj prikrajšani. Cerkveno delovanje je bilo stisnjeno med cerkvene zidove in je bilo skoraj nemogoče kakršnokoli versko ali karitativno delovanje. Semenišče v [[Segedin]]u je nudilo cerkveno izobraževanje tudi za škofijo Vác in nadškofijo Kaločo. Oblasti so preprečevale gradnjo novih cerkva; čeprav je bil verouk porinjen v zakristijo in redno oviran, pa vendarle ni bil nikoli popolnoma izrinjen iz šol kot v Jugoslaviji, kjer ga je Tito dosledno črtal izmed šolskih predmetov že petdesetih let. <ref>{{cite web|url=https://polgariszemle.hu/archivum/86-2014-marcius-10-evfolyam-1-2-szam/veluenk-elo-mult/586-a-vallasszabadsag-korlatozasa-es-az-egyhazak-ueldoezese-magyarorszagon-a-szovjet-tipusu-diktatura-idejen|title=A vallásszabadság korlátozása és az egyházak üldözése Magyarországon a szovjet típusú diktatúra idején|publisher=Polgári szemle|author=Attila Horváth|place=Budimpešta|language=hu|date=1. marec 2014|accessdate=27. februar 2025|archive-date=2025-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250228003128/https://polgariszemle.hu/archivum/86-2014-marcius-10-evfolyam-1-2-szam/veluenk-elo-mult/586-a-vallasszabadsag-korlatozasa-es-az-egyhazak-ueldoezese-magyarorszagon-a-szovjet-tipusu-diktatura-idejen|url-status=dead}}</ref> V [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bilo delovanje redovnikov - podobno kot drugih cerkvenih ustanov - bolj ali manj ovirano od strani oblasti; vendar za časa komunizma ni bila prepovedana nobena redovna družba ali cerkveni red, niti moška niti ženska. Res je sicer, da je v [[Slovenija|Sloveniji]] [[Vida Tomšič|Tomšičeva]] izgnala vse redovnice iz šol in bolnišnic 1948 - vendar so [[šolske sestre]], [[usmiljenke]], [[notredamke]] in [[Marijine sestre]] našle zatočišče v drugih republikah, zlasti v [[Srbija|Srbiji]] in [[Črna gora|Črni gori]].<ref>Marijina sestra Digna, ki je bila prednica na Stari Karaburmi v Beogradu, je poleg tega vedela še za eno podrobnost. Ko pa je bila bolna mati Vide Tomšičeve, je prosila Marijine sestre za pomoč; in one so ji rade ustregle - kljub temu, da jim je toliko hudega storila - ter z vso ljubeznijo skrbele za njeno mater vse do smrti.</ref> Glede redovnih družb je glede tega obstajala ostrejša - "sovjetska smer" -, in tako so bile na Madžarskem že petdesetih let nekatere družbe, ki so se posebej ukvarjale z vzgojo mladine ([[salezijanci]]) ali versko-znanstvenim izpopolnjevanjem [[inteligenca (socialni sloj)|izobraženstva]] ([[jezuiti]]) razpuščene in niso smele več sprejemati novih članov. Preostale redovnike pa so najprej razporejale oblasti kot delovno silo v razna taborišča in zadruge, pozneje pa so jih škofje lahko nameščali na manjše župnije. Tako je bil na primer [[salezijanci|salezijanec]] Lajos Fülés imenovan za župnijskega upravitelja v mali vasici [[Újhartyán]] - 33 km južno od [[Budimpešta|Budimpešte]] -, medtem ko se je János Baji povzpel v [[Kondoros]]u celo do [[Dekan (religija)|dekanstva]]. Redovniki so morali živeti ločeno in so se smeli zbirati le enkrat letno na duhovne vaje v "Osrednjem semenišču" v Budimpešti.<ref>{{cite web|url=https://kozpontiszeminarium.org/|title=Központi Szeminárium (= Osrednje semenišče) |publisher=Központi Szeminárium|author=|place=Budimpešta|language=hu|date= |accessdate=28. februar 2025}}</ref>Tudi redovni predstojnik - v tem primeru inšpektor - je moral stanovati ločeno - v salezijanskem primeru v svojem stanovanju v [[Kecskemét]]u. Veliko na boljšem je bila Cerkev v Jugoslaviji tudi glede tiska, ki je vzcvetel zlasti šestdesetih let po vseh jugoslovanskih republikah. Na Madžarskem ni bilo mogoče tiskati niti Svetega pisma s slikami, ki pa so ga izvažali na veliko iz Jugoslavije, kjer je madžarska manjšina v [[Vojvodina|Vojvodini]] imela glede verskega tiska proste roke; v tem so se izkazali zlasti [[frančiškani]], kjer je založba [[Agape]] tiskala zadosti izvodov ne le za domače potrebe. V izvažanju večjih količin [[sveto pismo|svetega pisma]] pa je bil nenadkriljiv iznajdljivi [[Mužlja|mužljanski]] župnik [[salezijanci|salezijanec]] [[Štefan Zorko|Zorko]]. Po "padcu komunizma" so odprli [[frančiškani]] svojo tiskarsko podružnico tudi v [[Segedin|Segedinu]], kar je močno olajšalo delovanje in razpošiljanje.<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/agape.konyvkiado/|title=Agapé könyvkiadó |publisher=facebook|author=|place=Novi Sad|language=hu|date= |accessdate=27. februar 2025}}</ref> ===== Neovirano versko delovanje ===== Po demokratičnih spremembah 1989 lahko rečemo, da je Cerkev na Madžarskem mogla zadihati s polnimi pljuči in njeno delovanje ni bilo več ovirano. ;1989 pomeni prelomnico Na Madžarskem je leto 1989 pomenilo prelomnico. S "padcem komunizma sovjetske vrste" so nastale "demokratične spremembe", ki so prinesle nove ljudi in nove priložnosti ter odprle nove možnosti kakor za Madžarsko v celoti, tako tudi za Čanadsko-segedinsko škofijo posebej. [[Segedin]] je znova postal pomembno cerkveno središče, kamor so se drug za drugim vračali stari meniški redovi. Prvi so se vrnili [[frančiškani]] in [[Družba Jezusova]], sledili so [[pijaristi]] in [[Marijine sestre]], nazadnje pa so se vrnili tudi [[minoriti]]. Na ta način so lahko znova začele delovati številne cerkvene ustanove: vrtec, osnovna šola in srednja šola ("Karolina Szatmári"), ki jih vodijo sestre [[notredamke|notredamke]], kakor tudi izobraževalne dejavnosti, ki so jih v mestu izvajali pijaristi že od leta 1721, kar je označilo odprtje gimnazije ("András Dugonics"). V Segedinu so začele delovati tudi pripravljalne ustanove za frančiškane, jezuite in minorite. == Seznam segedinsko-čanadskih škofov == [[File:Cathedral of Szeged.jpg|thumb|upright=1.22|<center>[[Segedinska stolnica|Zaobljubna stolnica "Naše ljube Gospe Ogrske"]] v [[Segedin|Segedinu]].]]</center> [[File:Békéscsaba kat templom.JPG|thumb|upright=1.22|<center>[[Sostolnica sv. Antona Padovanskega, Békéscsaba|Sostolnica svetega Antona Padovanskega]] v [[Békéscsaba|Békéscsabi]].]]</center> === Čanadski škofje === * 1030–1046 Sveti [[Gerard Čanadski|Gerard]] * 1046–1053 Maver Čanadski * 1053–1083 ''dva neznana škofa'' * 1083–1113 Lovrenc * 1138 Bestertius * 1142 Pavel * 1156–1169 Štefan (izvoljen) * 1188–1192 Saul Győr * 1192–1193 Krispin * 1198–1201 Janez I., ostrogonski nadškof * 1202–1228 Desiderius * 1229–1254 Bulcsú Lád * 1259–1275 Briccius * 1275–1293 Gregor I. * 1298–1307 Anthon I. * 1307–1332 Benedikt * 1332–1343 Jakab Piancenzai * 1343–1344 István II. Harcsáki (Büki) * 1344 Galhard de Carceribus * 1345–1350 Gergely II. Kapronczai * 1350–1358 Tamás I. Telegdi * 1359–1360 Gergely III. Lendvai (Gregor III. Lendavski - Fugyi) * 1360–1373 Domonkos Bebek * 1373–1375 Miklós I. * 1377–1379 Pál II. Péterfia * 1379–1380 Tamás II. * 1380–1386 János II. Czudar * 1386–1395 János III. * 1395–1397 Lukács I. Órévi * 1397–1402 Gergely IV. Szeri Pósafi * 1403–1423 Dózsa Marczalli * 1423–1443 László I. Marczalli ** 1434–1438 Albert I. Kerolti * 1438–1457 Péter I. Remetei Himfi * 1457–1466 Albert II. Hangácsi * 1466–1493 János IV. Szokoli * 1493–1500 Lukács II. Szegedi Baratin * 1500–1514 Miklós II. Körösszegi Csáki * 1514–1526 Ferenc I. Csaholi * 1526–1529 János V. Musinai Gerván * 1529–1537 János VI. Bonzagnó * 1537–1552 [[János Barlabássy|János VII. Barlabássy]] * 1553–1554 Ferenc II. Medgyesi Székely * 1556–1558 György I. Bódy * 1559–1561 Péter II. Kapronczay Paulinus * 1561–1562 János VIII. Kolozsváry * 1562–1563 Andreas Dudith (Andraž Dudič, András Dudich) * 1563–1572 Gergely V. Bornemissza * 1572–1582 Boldizsár Persei Melegh * 1582–1587 István III. Mathisy * 1587–1597 Pál III. Szegedy * 1598–1608 Faustus Verancsics (Fausto Veranzio, Favst Verančič) * 1608–1623 Matthias I. Herovich (Matjaž Herovič) * 1623–1625 Emmerich I. Lósy * 1625–1637 György II. Dubovszky * 1637–1643 János IX. Szederkényi Püsky * 1643 György III. Pohronczi Szelepcsényi * 1643–1644 György IV. Széchenyi * 1644–1648 Zsigmond I. Szenttamási Zsongor * 1648–1650 Matthias II. Alsőlelóczi Tarnóczy * 1651–1652 István IV. Rohonczy * 1653–1657 Tamás III .Erdődy Pálffy * 1658–1672 Giacinto Macripodari (Jácint Macripodari, Hiacint Macripodari) * 1672–1678 Ferdinand Erdődy Pálffy * 1678–1681 János X. Kéry * 1681–1685 Miklós III. Galánthai Balogh * 1685–1686 György V. Fenessy ali Fényessy * 1686–1689 Mihály I. Lipótfalvy Dvornikovics * 1689–1699 István V. Telekessy * 1699 Ferenc III. Jany * 1699–1707 István VI. Dolny * 1708- Zsigmond II. Ordody * 1710 Ferenc IV. Lapsánszky * 1710–1730 [[László Nádasdy]] (László II. Nádasdy) * 1730–1739 [[Adalbert Falkenstein]] (Adalbert von Falkenstein) * 1739–1750 [[Nikolaj Stanislavič]] * 1750–1777 [[Franz Engl]] (Franz Anton Engl Graf von Wagrain) * 1777–1798 [[Emmerich Christovich]] * 1800–1828 [[Ladislav Kőszeghy]] (Ladislaus Kőszeghy von Remete) * 1829–1832 [[Anton Török]] * 1834–1850 [[Josef Lonovics]] (József Lonovics von Krivina) ** 1848–1849 [[Mihály Horváth]] (izvoljen) * 1851–1860 [[Sándor Csajághy]] * 1860–1889 [[Sándor Bonnaz]] (Sándor II. Bonnaz) * 1890–1907 [[Sándor Dessewffy]] (Alexander III. Dessewffy Cserneki és Tarkeői, Aleksander Dessewffy) * 1908–1911 [[János Csernoch]] (János XI. Csernoch, Ján Černoč ) * 1911–1943 [[Julij Glattfelder]] (Gyula Móri Glattfelder, Julius Glattfelder) === Segedinski oziroma Segedinsko-čanadski škofje === * 1943–1944 Sándor Raskó ([[apostolska uprava|apostolski upravitelj]]) * 1944–1964 Endre Hamvas ([[apostolska uprava|apostolski upravitelj]]) * 1964–1969 József Ijjas ([[apostolska uprava|apostolski upravitelj]]) * 1969–1987 [[József Udvardy]] * 1987–2006 [[Endre Gyulay]] * 2006 [[László Kiss-Rigó]] === Sedanji škof in podatki === {| class="wikitable sortable" |-- ! Slika ! Ime, služba ! Rojstvo ! Imenovanje |- bgcolor=#E6E6FA | [[File:KissRigoLaszloFotoThalerTamas.JPG|100px]] | '''[[László Kiss-Rigó]]''' segedinsko-čanadski škof | [[Budimpešta]], rojen 6. april 1955 | imenovan za ostrogonsko-budimpeštanskega pomožnega škofa: 24. januar 2004<br>Segedinski redni škof: 20. junij 2006 |} === Podatki === ;Segedinsko-čanadska škofija '''Segedinsko-čanadska škofija''' ({{lang-la|Dioecesis Segediensis-Csanadiensis}}; {{lang-hu|Szeged-Csanádi egyházmegye}}) je v sklopu [[Madžarska škofovska konferenca|Madžarske škofovske konference]] sufraganska [[škofija]] metropolije in [[Nadškofija Kaloča-Kecskemét|Nadškofije Kaloča-Kecskemét]]. Leta 2022 je imela 357.530 krščenih katoličanov na 812.800 prebivalcev, kar znaša 44% in se je torej delež katoličanov v odnosu na protestante malenkostno povečal. Kar se tiče števila vernikov, odstotkov katoličanov ipd., lahko opazimo nepričakovane skoke in odstopanja. To se je dogajalo največ zato, ker so se v tem času nekajkrat precej spreminjale škofijske meje, in seveda posledično tudi vsi podatki v zvezi s škofijo. Njen sedanji [[škof]] je [[László Kiss-Rigó]], ki ima tudi svoj [[nogometni klub|klub]] in vse druge "pritikline"; tako izredno uspešno vodi [[gospodarstvo]]; to pripisujejo tudi njegovemu prijateljstvu s sedanjim predsednikom [[Viktor Orbán|Orbánom]], ki na splošno vodi naklonjeno politiko do [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]], pa tudi do vseh verskih skupnosti v državi. <ref>{{cite web|url= https://hang.hu/belfold/szinte-mindenben-egyetertek-orban-viktorral-a-teljes-letiltott-interju-103810|title=„Szinte mindenben egyetértek Orbán Viktorral” – a teljes letiltott interjú|publisher=Magyar Hang|author=Péter Bodacz|place=Budimpešta|language=hu|date=15. november 2018|accessdate=25. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://adatbazis.k-monitor.hu/adatbazis/cimkek/kiss-rigo-laszlo/orban-viktor|title=Adatbázis: Kiss-Rigó László, Orbán Viktor|publisher=K-Monitor|author=K-Monitor|place=Budimpešta|language=hu|date=2025|accessdate=25. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ;Madžarska država {| |- ! Népszámlálás Magyarországon 2022 vallás szerint<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/search?q=n%C3%A9psz%C3%A1ml%C3%A1l%C3%A1s+2022+eredm%C3%A9nyek+vall%C3%A1s&form=ANNTH1&refig=11d8196a64e84571cda39d8f61665a9f&pc=HCTS&pq=n%C3%A9psz&pqlth=5&assgl=35&sgcn=n%C3%A9psz%C3%A1ml%C3%A1l%C3%A1s+2022+eredm%C3%A9nyek+vall%C3%A1s&qs=HS&smvpcn=0&swbcn=10&sctcn=0&sc=10-5&sp=2&ghc=0&cvid=11d8196a64e84571cda39d8f61665a9f&clckatsg=1&hsmssg=0|title=népszámlálás 2022 eredmények vallás - Pretraži|publisher=Google|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=2022|accessdate=3. marec 2025}}</ref> ! Popis prebivalstva na Madžarskem 2022 glede na veroizpoved<ref>Microsoft Bing je glede tega pokazal 23.900 rezultatov, strnil pa jih je v tukaj navedeno besedilo</ref> |- | <blockquote> Magyarországon a népesség 60%-a válaszolt a vallásra, felekezetre vonatkozó kérdésre a 2022. évi népszámlálás alkalmával, a válaszadók 73%-a, 4,2 millió személy valamelyik vallási közösséghez, felekezethez tartozónak vallotta magát. A vallást megjelölők 69%-a katolikus, 23%-a református. </blockquote> | <blockquote>Na Madžarskem je ob popisu leta 2022 na vprašanje o veri ali veroizpovedi odgovorilo 60 % prebivalcev, 73 % vprašanih, 4,2 milijona ljudi, pa se je opredelilo za pripadnost kaki verski skupnosti ali veroizpovedi. Od tistih, ki so navedli svojo vero, jih je bilo 69 % katoličanov, 23 % pa protestantov. </blockquote> |} ;Cerkveni statistični podatki Državni podatki glede veroizpovedi iz 2022 so zaradi ne dovolj jasno postavljenih vprašanj, kakor tudi zaradi le delnega števila odgovorov na vprašanje glede veroizpovedi, dokaj nezanesljivi. Človek dobi vtis, da se ljudje zaradi strahu - ki je posledica polstoletnih diktatur - še vedno ne upajo neobremenjeno in svobodno izražati glede svoje veroizpovedi. Na splošno pa se - če upoštevamo seveda le tiste, ki so se hoteli opredeliti - izid glede na [[kristjani|kristjane]] v državi nagiba v prid [[katoličani|katoličanov]], katerih delež je 69%, medtem ko je delež [[protestanti|protestantov]] 23% in bo blizu stvarnemu stanju. Pri cerkvenih podatkih takoj opazimo velikanski skok med 1950 in 1969; to je zaradi tega, ker se je povečalo področje škofije, ki je pod "svoje okrilje" dobila poleg katoličanov tudi veliko število [[protestani|protestantov]]; zategadelj so nadaljnji podatki bolj uravnovešeni. Se razume, da so glede števila vernikov, duhovnikov, redovnikov in redovnic ipd. od približnih državnih veliko bolj natančni, zanesljivi in bolj skrbno urejeni cerkveni podatki, ki sledijo tukaj spodaj: {| class="wikitable" style="text-align:right;" ! rowspan=2 | Leto ! colspan=3 | Prebivalstvo ! colspan=4 | Duhovniki ! rowspan=2 | Diakoni ! colspan=2 | Redovniki ! rowspan=2 | Župnije |- ! Krščeni ! Skupno ! % ! Število ! Škofijski ! Redovni ! Vernikov na<br>duhovnika ! Moški ! Ženske |- | 1950 || 265.000 || 350.000 || 75,7 || 188 || 134 || 54 || 1.409 || || 86 || 375 || 59 |- | 1969 || 371.750 || 1.370.300 || 27,1 || 208 || 208 || || 1.787 || || || 53 || 113 |- | 1980 || 376.000 || 1.576.000 || 23,9 || 153 || 153 || || 2.457 || || || 16 || 113 |- | 1990 || 381.088 || 1.050.424 || 36,3 || 128 || 128 || || 2.977 || || || || 111 |- | 1999 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 122 || 103 || 19 || 3.606 || 2 || 101 || 13 || 112 |- | 2000 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 69 || 13 || 112 |- | 2001 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 4 || 70 || 16 || 112 |- | 2002 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 120 || 101 || 19 || 3.666 || 3 || 64 || 20 || 112 |- | 2003 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 123 || 104 || 19 || 3.577 || 4 || 77 || 30 || 130 |- | 2004 || 440.000 || 936.000 || 47,0 || 117 || 98 || 19 || 3.760 || 4 || 75 || 29 || 129 |- | 2010 || 360.563 || 881.159 || 40,9 || 116 || 103 || 13 || 3.108 || 3 || 60 || 30 || 112 |- | 2014 || 363.500 || 889.000 || 40,9 || 107 || 93 || 14 || 3.397 || 4 || 61 || 35 || 112 |- | 2017 || 361.100 || 819.700 || 44,1 || 114 || 99 || 15 || 3.167 || 4 || 60 || 29 || 112 |- | 2020 || 361.500 || 821.250 || 44,0 || 107 || 86 || 21 || 3.378 || 3 || 68 || 25 || 111 |- | 2022 || 357.530 || 812.800 || 44,0 || 95 || 81 || 14 || 3.763 || || 61 || 23 || 111 |} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] *[[Škofija Temišvar|Temišvarska škofija]] *[[Škofija Subotica|Subotiška škofija]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona de}} * {{Cite book |last = Adam Schicht |first = Koloman Juhász |chapter = 147 strani |editor-last = Temeschburg |editor-first = Das Bistum |title = Das Bistum Timișoara-Temesvar: Vergangenheit und Gegenwart |publisher = Typografia Sonntagsblatt, Timișoara |url = https://books.google.si/books/about/Das_Bistum_Timi%C5%9Foara_Temesvar.html?id=n_cV2wNIOdMC&redir_esc=y |year = 1934 |ref = }} * {{Cite book |last = Reusch-Meirer |first = Erika |chapter = 164 strani |editor-last = |editor-first = |title = SIGMUNDFELD Geschichte, Erinnerungen, Bilder (Die Besiedlung des Banats im 18. und 19. Jahrhundert - Chronik der Gemeinde Sigmundfeld und andere Aufsätze) |publisher = Selbstveröffentlichung |url = https://www.abebooks.com/SIGMUNDFELD-Geschichte-Erinnerungen-Bilder-Besiedlung-Banats/30524620655/bd?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0 |year = 1988 |ref = }} * {{Cite book |last = Wettel |first = Helmut |chapter = |editor-last = Prevedel |editor-first = Ionel Craciun |title = Chevereşu Mare. Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern |publisher = Südungarische Buchdruckerei |url = https://www.geocities.ws/cheveresu_mare/tradWettel.htm |year = 1919 |ref = }} ;{{ikona sl}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} ;{{ikona hu}} *''A Szeged-Csanádi Egyházmegye névtára''; Szeged-Csanádi Egyházmegye, Szeged, 1996- *István Zombori: ''A Szeged-csanádi Püspökség. Egyházmegyei Múzeum és Kincstár''; Szeged-csanádi Püspökség, Szeged, 2005 *''A Csanádi Püspökség története, 1699–1730''; Lotz Antal alapján összeáll., kieg. Ábrahám István; Szeged-Csanádi Székeskáptalan, Szeged, 2005 *''"A jelen kor vészes napjaiban". Dokumentumok a Csanádi Püspökség 1848/49-es történetéhez''; sajtó alá rend., bev., jegyz. Miklós Péter, közrem. Csicsely Ildikó; Szeged-csanádi Püspöki Levéltár, Szeged, 2006 *József Pál: ''Csanád egyházmegye püspökei a zsidóságért''; Szeged-Csanádi Egyházmegyei Levéltár, Szeged, 2014 *''Zsinatok a Csanádi egyházmegyében a 19-20. században''; összeáll., tan., jegyz. Zakar Péter; MTA BTK Történettudományi Intézet, Bp., 2016 (''Magyar történelmi emlékek. Okmánytárak. Egyháztörténeti források'') *Péter Zakar: ''A Csanádi Egyházmegye az 1848/49-es forradalom és szabadságharc időszakában''; Gondolat, Bp., 2021 *László Huzsvár, székespüspök: ''A Nagybecskereki püspökség Évkönyve.'' – ''Godišnjak Zrenjaninske biskupije.'' Püspöki Hatóság. Nagybecskerek, 8. oktober 2000. *Csaba Csipak, Szöszill Kovács: ''A Nagybecskereki egyházmegye névtára és évkönyve 2011.'' - ''Shematismus statusque Dioecesis Zrenianinensis anno Domini MMXI.'' A Nagybecskereki Egyházmegyei Hivatal. Nagybecskerek (Veliki Bečkerek – Zrenjanin), 16. december 2011. ;{{ikona la}} *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1919'', Temesvár. *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1922'', Temesvár. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus 1927. Super partem Dioecesis Chanadensis in S.H.S. existensis pro anno Domini 1927. Veliki Bečkerek 1927. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus in Jugoslavia''. Veliki Bečkerek, anno Domini 1935. ;{{ikona hr}} *''Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Prema mandatu preč. Episkopata Jugoslavije izradio Dr. Krunoslav Draganović. Akademija „Regina apostolorum“, Sarajevo 1939. *Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. (Slovensko področje je obdelano v slovenščini) *Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981. == Zunanje povezave == {{commonscat|Roman Catholic Diocese Szeged-Csanad|Segedinsko-čanadska škofija}} {{commons category}} {{kategorija v zbirki|Škofija Segedin-Čanad}} {{DEFAULTSORT:Szeged-Csanad, Roman Catholic Diocese}} ;{{ikona en}} *[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dszeg.html Szeged-Csanád (Diocese) /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 30 Jun 2024] *[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dkalo.html Kalocsa-Kecskemét (Archdiocese) /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 15 Sep 2024] *[https://catholic-hierarchy.org/country/dhu.html Dioceses in Hungary /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 15 Sep 2024] ;{{ikona hu}} *[https://lexikon.katolikus.hu/C/csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html Magyar katolikus lexikon-C-Csanádi püspökség] *[https://lexikon.katolikus.hu/S/szeged-csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html szeged-csanádi püspökség – Magyar Katolikus Lexikon Sz-Szeged-Csanádi püspökség] *[https://acta.bibl.u-szeged.hu/36263/1/delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf Az õsi Csanádi Püspökség és utódjai. Rövid áttekintés Roos, Martin delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf] ;{{ikona ro}} *[https://trivent-publishing.eu/books/philosophy/ISBN9786158034036/8.%20Gerard%201_Claudiu%20Calin.pdf Claudiu Călin ''De la Dieceza de Cenad la cea de Timișoara sau de la Gerhard de Sagredo la Augustin Pacha. Un mileniu de istorie ecleziastică (1030-1919/1930)''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Segedin| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške škofije na Madžarskem|Segedin-Čanad]] 47bh0ouzmjblz4ab2vl6a6kmy80zw8s 0 576387 6709103 6706661 2026-07-10T07:29:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Škofija | jurisdiction = Diocese | name = Subotica | latin = Dioecesis Suboticana | local = Subotiška škofija<br>Szabadkai egyházmegye<br>Bistum Subotica<br>Subotička biskupija | image = Subotica (Szabadka, Суботица) - catholic cathedral.JPG | image_size = 250px | image_alt = | caption = [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Subotica]] <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} ([[Vojvodina]]) | territory = | province = [[Nadškofija Beograd|Beograd]] | metropolitan = [[Nadškofija Beograd]] | archdeaconries = | deaneries = 8 | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = 8,042 | area_sqmi = <!-- Area in square miles, automatically converted --> | area_footnotes = | population = 1,012,821 | population_as_of = 2010 | catholics = 289,591 | catholics_percent = 28.6 | parishes = 114 | parishes = <!-- Number of parishes in the diocese --> | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | particular_church = [[Latinska Cerkev]] | rite = [[rimski obred]] | established = [[10. februar]] [[1923]]<br><small>kot [[apostolska uprava]] [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskega]] dela [[Bačka|Bačke]]</small><br>[[25. januar]] [[1968]]<br><small>kot Škofija Subotica</small> | cathedral = [[Stolnica sv. Terezije Avilske, Subotica]] | cocathedral = | patron = [[sveti Pavel]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | patriarch = | major_archbishop = | bishop = {{Trenutni škof|Q117322388}} | bishop_title = | metro_archbishop = | coadjutor = | suffragans = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration); use | suffragan = for one --> | auxiliary_bishops = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> | apostolic_admin = | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of first collation); use | archdeacon = for one--> | emeritus_bishops = <!-- List most senior first (usually reckoned by date of consecration) --> <!---- Map ----> | map = Diocese of Subotica.jpg | map_size = 250px | map_alt = | map_caption = Zemljevid Subotiške škofije <!---- Website ----> | website = {{Official website|http://www.suboticka-biskupija.info/|suboticka-biskupija.info}} | footnotes = }} '''Škofija Subotica''' oziroma '''Subotiška škofija''' ({{lang-la| Dioecesis Suboticana }}; {{lang-en|Diocese of Subotica}}; {{lang-hu|Szabadkai egyházmegye}}<ref>v madžarščini se uporabljata za slovenski pojem ''škofija'' (ozemlje) navadno dva izraza: ''egyházmegye'' in '' püspökség'' in sicer skoraj enakovredno; medtem ko se prvi uporablja uradno, je drugi izraz poljuden, ki ga uporabljajo v pogovornem jeziku</ref>; {{lang-hr|Subotička biskupija}}; {{lang-sr|Суботичка римокатоличка епархија}}; {{lang-de|Bistum Subotica}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[škofija]] v [[Vojvodina|Vojvodini]] ([[Srbija]]) s sedežem v [[Subotica| Subotici]]. == Opis == [[File:Bacs-Bodrog coatofarms.jpg|thumb|left|150px|<center>Grb županije Bač-Bodrog ter tudi [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]] - [[Sveti Pavel|Sveti apostol Pavel]]]]</center> [[File:Coat of arms of Ferenc Fazekaš.svg|thumb|left|150px|<center>Grb sedanjega subotiškega škofa [[Ferenc Fazekas|Franca Fazekasa]]]]</center> Sedanji redni ali rezidencialni škof ({{lang-hu|megyéspüspök}}) je [[Ferenc Fazekas|Fazekas]]. V škofiji so večinski prebivalci [[pravoslavje|pravoslavni]] [[Srbi]]; [[katoličani|katoličanov]] je med 1,012,821 prebivalci (2010) 289,591, kar znaša 28.6% in imajo 114 župnij. Po narodnosti so [[Madžari]], [[Hrvati]]<ref>Hrvati se delijo na več skupin: »pravi« Hrvati, Bunjevci in Šokci</ref>, [[Slovaki]], [[Nemci]] in [[Cigani]]<ref>Pod skupnim nazivom "Cigani" so mišljeni tudi [[Romi]] - najštevilnejša skupina - in [[Sinti]] - ("nemški Cigani"), ki se ukvarjajo z vrtiljakom (ringlšpilom). Na ozemlju Vojvodine tvorijo večino [[Madžarski Cigani]] (Magyar Cigányok), ki so avtohtona etnična skupina in znani glasbeniki; njihov občevalni jezik je [[madžarščina]], a poleg hrvaških in srbskih tudi romunski Cigani</ref>. Druga [[krščanstvo|krščanska]] skupnost v škofiji - [[protestanti]] -, so po narodnosti [[Madžari]]. Subotiška škofija obsega južni del [[Bačka|Bačke]].<ref>Horváth Árpád SJ (2018. június). „Püspökség a Bácskában”. A Szív 104 (6), 12–15. o. ISSN 0866-1707. (Hozzáférés: 2018. július 29.)</ref>Sedež škofije je [[Subotica]], njena [[stolnica]] pa je [[Subotiška stolnica|Stolnica sv. Terezije Avilske]] v Subotici; njen zavetnik pa je [[Sveti Pavel|Sveti apostol Pavel]]. Škofija je kot sufraganska povezana z [[Nadškofija Beograd|Beograjsko metropolijo]]. Izmed vseh škofij, ki so povezane v [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodno škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda]], ima največ katoliških vernikov; njen sedež je v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Zasedanj [[Hrvaška škofovska konferenca|Hrvaške škofovske konference]] se redno udeležuje tudi subotiški škof kot opazovalec, in sicer kot predstavnik bačkih Hrvatov.<ref>Horváth Árpád SJ (2018. június). „Püspökség a Bácskában”. A Szív 104 (6), 12–15. o. ISSN 0866-1707. (Hozzáférés: 2018. július 29.)</ref> [[Papež Frančišek]] je 7. oktobra 2023 za rednega [[škof]]a imenoval dotedanjega začasnega upravitelja [[Ferenc Fazekas|Ferenca Fazekasa]]. === Ozemlje in verniki === Škofija obsega večji, tj. južni del pokrajine [[Bačka]], kar pomeni okrog 8.000 km². Na zahodu in jugu jo omejuje reka [[Donava]], na vzhodu [[Tisa]], na severu pa državna meja med [[Srbija|Srbijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]. Na področju 8.042 km² je 2010 živelo 1.012.821 prebivalcev, ki se večinoma prištevajo k [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavnim Srbom]]. Katoličanov je bilo 289.591, kar pomeni 28.6% celotnega prebivalstva in so bili razdeljeni na 114 župnij. === Sosednje škofije === *[[Nadškofija Đakovo-Osek]] (jugozahodno) *[[Škofija Požega]] (zahodno) *[[Nadškofija Kaloča-Kecskemét]] (severozahodno) *[[Škofija Segedin-Čanad]] (severovzhodno) *[[Škofija Zrenjanin|Škofija Zrenjanin (Bečkerek)]] (jugovzhodno) *[[Škofija Srem]] (južno) == Zgodovina == === Nastanek in razvoj škofije === [[File:szent gellért 2.jpg|thumb|240px|left|<center>Legenda o svetem Gerardu <ref>Podoba iz [[srednji vek|srednjeveškega]] ''Anžujskega legendarija''</ref>.<br /><small>1.Uporni pogani pobijejo Gerarda in duhovnike. 2.Gerarda strmoglavijo s hriba nad Donavo. 3.Kočija njegovo truplo sama pripelje v Čanad. 4.Svetnikov pogreb.</small></center>]] [[File:Catholic Church Serbia.PNG|thumb|300px|right|<center>Upravni zemljevid [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] v [[Srbija|Srbiji]].</center>]] Zgodovino ''[[Škofija Subotica|Subotiške škofije]]'' lahko bolje dojamemo, če jo postavimo v njen v njen [[Sitz im Leben]], tj. v njen [[zgodovina|zgodovinski]] okvir. Ta jo pa neločljivo veže z zgodovino [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] ter ''[[Nadškofija Kaloča|Kaloške nadškofije]]'', kakor tudi sosednje ''[[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]''. Prvi ogrski krščanski vladar kralj [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan]] je namreč uredil v [[Panonija|Panoniji]] cerkveno hierarhijo in med drugimi ustanovil tudi nadškofijo s sedežem v [[Kaloča|Kaloči]], a 1030 tudi škofijo v [[Čanad]]u – ter na njeno čelo postavil [[benediktinci|benediktinskega]] blagovestnika Ogrov škofa [[Gerard Čanadski|Gerarda]],<ref>{{cite web|url=https://szgp.hu/szent-gellert/|title= Védőszentünk: Szent Gellért püspök és vértanú |publisher=ThemeGrill|author=Budapest-Kelenföldi Szent Gellért Plébánia|place=Budimpešta|language=hu|date=1. januar 2025|accessdate=18. januar 2025}}</ref><ref>Gerard Čanadski ({{lang-la|Gerardus Sagredus}}; {{lang-it|Gerardo Sagredo}}; {{lang-en|Gerard of Csanád}}; {{lang-hu|Szent Gellért}}; {{lang-de|Gerhard von Csanád}}; *23.IV.977 Benetke †24.IX.1046 Budimpešta) je bil vsestransko izobraženi apostol Ogrov, vzgojitelj Štefanovega sina Mirka, škof, pisatelj, prevajalec in mučenec</ref> ki je prispeval levji delež k pokristjanjevanju poganskih Ogrov v celotni [[Panonija|Panoniji]]. Po Štefanovi smrti se je začela [[državljanska vojna]]. [[Ogri|Ogre]] je namreč motilo, da se je ta "svojeglavi tujec iz Benetk", Štefanov naslednik [[Peter Orseolo|Peter]], ki je odraščal pri očetu ter ni znal madžarsko niti ni poznal ogrskih običajev - obdal "s klepetavimi Lahi in rjovečimi Nemci". Nemiri so se polegli šele s prihodom "strogega pa pravičnega" kralja [[Poljaki|poljskega]] rodu svetega [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]], kar je omogočilo vsesplošni razcvet dežele za poldrugo stoletje. === Eno stoletje – štiri nadloge === [[File:Hungary 1490.jpg|thumb|right|300px|<center>[[Ogrsko kraljestvo]] [[1490]]. ''Županija Bač'' – označena s št. 31, ''Županija Bodrog'' - 32, ''Županija Csongrád'' - 23.]]</center> V XVI. stoletju so [[Nadškofija Kaloča|Kaloško nadškofijo]], [[Ogrsko kraljestvo]] in celo [[Evropa|Evropo]] doletele ena za drugo ali pa kar vse skupaj štiri hude nesreče in nadloge: kmečki upori, Mohačka bitka, zasedba krščanskih dežel in verske vojne, da ne omenimo še drugih hudin, kot so kuga, kobilice in lakota. ==== Kmečki upori ==== Prva nadloga je bil množičen upor kmetov in drugih [[križarji|križarjev]], ki so se prelevili v [[kruci|kruce]]. To je prineslo dvakratno nesrečo: namesto da bi se obrnili zoper nevarne sovražnike - [[Turki|Turke]], ki so že oblegali meje kraljestva, se je čez stotisoč zbranih križarjev obrnilo zoper svoje gospodarje; opustošili so deželo in oslabili možno obrambo ter takorekoč odprli vrata mogočnemu nasprotniku, ki je to dogajanje budno spremljal. Nezadovoljstvo, ki je med ljudstvom tlelo zaradi raznih privilegijev gosposke ali prestrogega kaznovanja nekaterih tlačanskih prekrškov, je bilo podkrepljeno z novimi nauki o "ljudski cerkvi"; tako se sedaj ni obračalo več le zoper posamezne krivice ali nasilne gospodarje, ampak se je pod vplivom teh verskih »ljudskih« gibanj - [[katari|katarov]], [[husiti|husitov]] in [[bogumili|bogumilov]] – katerih zamisli so postale osnova tudi [[Martin Luter|Lutrovega]] nauka o [[krščanstvo|krščanstvu]] brez [[papež]]a in posvečenih [[duhovnik]]ov - pripravljala plodna tla za izredno hiter prodor [[protestantizem|protestantizma]] – sprevrglo v splošni upor zoper družbeni red in hierarhično ureditev, najsi bo [[država|svetna]] ali [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvena]].<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 1514 se je na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem]] na poziv [[papež Leon X.|papeža Leona X.]] na [[križarske vojne|križarsko vojno]] zbralo čez stotisoč kmetov in nižjega klera; kmalu pa se je začelo širiti godrnjanje - morebiti zaradi slabe oskrbe in grdega ravnanja z nekaterimi prestopniki -, čemur se je pridružilo še vodstvo in tudi sam poveljnik [[Jurij Doža|Doža]]. On je napredoval prav zato, ker se je izkazal pogumnega in uspešnega v nedavnih bojih proti Turkom. Velikanska vojska, namenjena za boj proti "nevernikom", pa se je zdaj kot oborožena drhal obrnila zoper svoje gospodarje: ne le zoper posvetno, ampak tudi zoper duhovno gosposko. Tako so uporniki med drugimi nabili na kol tudi čanadskega škofa [[Miklós Csáki|Csákija]]. Kljub temu, da so dosegli v začetku precej presenetljivih zmag, so bili na koncu poraženi – a njihov vodja kruto mučen in umorjen, skupaj z mnogimi soudeleženci. Dežela je bila opustošena, ljudstvo pa med seboj nepomirljivo sprto. V takih razmerah je bil papež prisiljen preklicati [[križarske vojne|križarsko vojno]], ki bi verjetno še tik pred zdajci zaustavila osmansko prodiranje proti [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]].<ref>{{cite web|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/csanadi-egyhazmegye-roevid-toertenete|title= A Csanádi Egyházmegye rövid története |publisher=Magyar Kurir|author=István Zombori|place=Budimpešta|date=24. september 2005|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Usodna Mohaška bitka ==== To stanje so spretno izkoristili [[Turki]], ki so z veliko vojsko pod mladim, častihlepnim in sposobnim [[Sulejman I.|Sulejmanom]] dobro desetletje nato prihrumeli v Panonijo in v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] 1526 kljub žilavemu odporu in junaški borbi popolnoma porazili krščansko vojsko; poleg kralja je življenje izgubilo 30 visokih plemičev in sedem škofov, med njimi tudi čanadski [[Ferenc Csaholi|Csaholi]]. 29. avgusta 1526 je namreč sultanova vojska v komaj poldrugi uri na Mohaškem polju porazila vojaško moč [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]]. Med bitko je padel tudi poveljujoči kaloški nadškof [[Pál Tomori|Tomori]] ter cvet deželnega plemstva;<ref>{{cite web|url=https://mohacsi-csata.hu/index.php?q=content/1526-augusztus-29-moh%C3%A1csi-csata|title=1526. augusztus 29: A mohácsi csata|publisher=mohacsicsata|author=István Brodarics|place=Budimpešta|language=hu|date=9. februar 2013 |accessdate=19. januar 2025}}</ref> med begom pa je izgubil življenje v do danes nepojasnjenih okoliščinah tudi sam kralj, komaj dvajsetletni [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik]], ki se je sicer pogumno spopadel s številnejšimi sovražniki.<ref>{{cite web|url=https://www.origo.hu/tudomany/2019/04/egyes-feltetelezesek-szerint-nem-is-a-kiraly-holttestet-temettek-el-szekesfehervaron|title= Máig titokzatos homály fedi II. Lajos király halálának körülményeit|publisher=Origo.hu|author=|place=Budimpešta|language=hu|date=12. april 2019 |accessdate=19. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://mohacsvita.hu/eredmenyek/ii-lajos|title=II. Lajos halála. Új kutatási eredmények II. Lajos király halálának helyéről|publisher=Mohácsvita|author=Pap Norbert – Gyenizse Péter – Kitanics Máté – Szalai Gábor|place=Budimpešta|language=hu|date=2020|accessdate=19. januar 2025|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123191138/https://mohacsvita.hu/eredmenyek/ii-lajos|url-status=dead}}</ref> Od Mohaške bitke 1526 pa vse do 1918 je prevzela odločilno vlogo v zgodovini [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]], [[Kraljevina Češka|Češke]] in celotnega [[Podonavje|Podonavja]] [[Habsburžani|Habsburška rodovina]]. Posledice turškega vojskovanja, maščevanja in ropanja je dodatno poslabšala temu sledeča državljanska vojna med tekmecema, od katerih se je eden neskrito povezal s sovražniki; postopoma je bil uničen velik del verskih in prosvetnih, gospodarskih in kulturnih ustanov; do 1570 je Ogrska postopoma izgubila kar 40 % svojega prejšnjega ozemlja – 120.000 km² – za šest Slovenij. V bitki je padlo 16.000 kristjanov; obglavljeno je bilo cerkveno in posvetno vodstvo, saj je padlo sedem cerkvenih dostojanstvenikov in trideset višjih plemičev. Na krščanski strani se je sicer hrabro bojevalo 25.000 vojakov, vendar niso imeli nikakršnih možnosti proti vsaj trikrat večji in bolje opremljeni ter oskrbovani premoči [[Osmani|Osmanov]]. Najusodnejša posledica poraza pa je bilo upadanje [[kristjani|krščanskega]] prebivalstva na zasedenih ozemljih, medtem ko so mestom novi gospodarji vse bolj vsiljevali [[muslimani|muslimanski]] videz.<ref>{{cite web|url=https://hvg.hu/kultura/20150901_Hogyan_halt_meg_Mohacs_mezejen_Lajos_kira|title= Hogyan halt meg Mohács mezején Lajos király?|publisher=Hvg.hu|author=Miklós Iván|place=Budimpešta|language=hu|date=1. september 2015|accessdate=19. januar 2025}}</ref> ==== Osmanska zasedba ==== Tretja nesreča je bila torej turška zasedba. 1552 je padla trdnjava [[Temišvar]] - in z njo celotno ozemlje Čanadske škofije. To je pomenilo preganjanje kristjanov, ki so postali drugorazredni državljani; duhovniki pa so se morali ali umakniti ali skrivati; novi oblastniki so krščansko rajo hudo obdavčili, jemali krvni davek [[harač]] – in praktično izbrisali krščanstvo iz javnosti. To zatiranje je preživelo le nekaj cerkva in župnij, saj ni bilo dovoljeno graditi novih. Škofje so upravljali svoje škofije le od zunaj. Zanimivo, da so nove oblasti trpele pripadnike [[frančiškani|frančiškanov]]<ref>Nenavadno, da na spletni strani Bečkereške škofije frančiškan Károly Harmath pravi, da so Turki trpeli tudi [[jezuiti|jezuite]], vendar tega ni mogoče potrditi z zgodovinskimi viri; bolj ali manj svobodno delovanje [[frančiškani|frančiškanov]] v "turških" deželah, kot na primer v Bosni ali Sveti deželi, pa je splošno znano dejstvo</ref> kot neke vrste [[derviš]]ov. Že sveti [[Frančišek Asiški|Frančišek]] si je med večletnim bivanjem v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] s svojo miroljubnostjo in skromnostjo pridobil naklonjenost [[sultan]]a, ki ga je odslovil s pohvalnimi besedami ter dovolil njegovemu redu oskrbo romarjev po svetih krajih. Frančiškani so tako mogli vsaj omejeno delovati v blagor duš tudi na področju Čanada: v [[Temišvar]]ju, pa po znanih Marijinih božjih potih na [[Lipova|Lipovi]] in na [[Marija Radna|Radni]].<ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> ==== Verske vojne med kristjani ==== [[Zgodovinar]] [[Josef Holzer|Holzer]]<ref>Joseph Holzer (* 1925) - avstrijski katoliški publicist, cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec</ref> pravi glede izbruha in širjenja [[reformacija|reformacije]]: {| |- ! Die Kirche vor der Reformation<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen''|page=212}}</ref> ! Cerkev pred reformacijo<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=''Zgodovina Cerkve v stotih slikah”|page=242}}</ref> |- | <blockquote>Die Reformation, "die gröβte Katastrophe für die Kirche seit ihrem Bestehen" (Lortz), hatte ihren Anfang genommen. <br> Die Reformation war jedoch nicht die Tat eines einhzelnem Mannes, sondern ein langer Prozeβ, den schon Joachim von Fiore <ref>[[nemščina|nemško]]: Joachim von Fiore; [[latinščina|latinsko]]: Joachim Florensis (umrl 1202) </ref> eingeleitet hatte, der von Philipp IV., Wilhelm von Ockham, Marsilius von Padua, den Katharern, Waldensern, von Wiclif und Hus vorangetrieben wurde und bis zu Luther führte, der durch persönliche Probleme veranlaβt, zum Funken wurde und ein schon lange bereitstehendes Pulverfaβ zur Explosion brachte. </blockquote> | <blockquote>S tem se je začela »za Cerkev največja nesreča vse od njenega začetka,«, kot je reformacijo označil [[Joseph Lortz|Lortz]]<ref>Joseph (Adam) Lortz (1887–1975 Luksemburg) je bil luksemburški katoliški cerkveni zgodovinar in ekumenski delavec; ukvarjal se je zlasti z obdobjem reformacije</ref>. Vendar reformacija ni bila delo enega samega človeka, ampak daljše dogajanje, ki ga je vpeljal že [[Joahim Florski]] <ref>Joahim Florski [[italijanščina|italijansko]]: Gioacchino da Fiore (1130–1202)</ref>, ga nadaljevali [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], [[Vilijem iz Ockhama|Viljem Okamski]], [[Marsilij iz Padove|Marsilij Padovanski]], [[katari]], [[valdežani]], [[John Wycliffe|Wiclif]] in [[Jan Hus|Hus]] in je pripeljalo vse do [[Martin Luter|Lutra]], ki so ga vodili osebni problemi, da je postal iskra, ki je povzročila, da je že dolgo pripravljeni sod smodnika eksplodiral. </blockquote> |} Res je sicer, da je med verniki že skozi desetletja odmeval klic po obnovi Cerkve ''in capite et in membris''. To je poskusil udejanjiti – seveda neuspešno – tudi [[Peti lateranski koncil]]. Ko pa se je reformacija začela, so se »duhovnim« nagibom kaj kmalu primešali čisto »posvetni«, ki so pripeljali do krvavih dolgoletnih verskih vojn. [[Papež Leon X.]] je še pred svojo smrtjo brezuspešno poskušal pomiriti med seboj se vojskujoče evropske vladarje in poslal ogrskemu kralju kot pomoč trideset tisoč zlatnikov; obenem pa se je tudi sam zapletel v vojno s [[Franc I. Francoski|francoskim kraljem Francem]]; s pomočjo [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] je Francoze izgnal iz Milana. Ti spori so bili kot voda na mlin osvajalskim [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] težnjam, ki so 1521 zasedli Beograd, 1526 pa v bitki pri [[Mohač]]u porazili [[Ogrsko kraljestvo]], ki je v tem neenakem boju na življenje in smrt bilo prepuščeno samo sebi. Reformacija se je iz Nemčije bliskovito širila na sever in vzhod, iz Švice pa na jug in vzhod, tudi na Ogrsko in Poljsko. Najmočnejši razširjevalec ni bila gorečnost pridigarjev niti hrepenenje ljudstev, kot skušajo to večkrat prikazati; ''glavni razlog je bil odvzem cerkvene zemlje, trinoštvo zemeljskih gospodov in radovednost po novotarijah''. Katoličane in zlasti škofe so začeli preganjati, in mnogi so končali življenje v ječi ali na morišču, med drugim tudi na Švedskem, kjer je luteranstvo postalo državna vera. »To je bila taka reformacija« - pravi protestant Leon – »ki je ustrezala skoraj izključno čutnim zadovoljstvom in kraljevemu pomanjkanju denarja: cerkveno in samostansko zemljo si je prisvojil in podelil z velikaši, da bi se seveda sam gmotno najbolj opomogel.«<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=338}}</ref> Čeprav se mnenja krešejo v zvezi z mitom, da je 31. oktobra 1517 [[Martin Luter|Luter]] pribil na [[Wittenberg|vitenberška]] cerkvena vrata svojih latinskih [[95 tez]]<ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author=Becky Little|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.luther.de/en/legenden/tanschl.html|title=Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=legenden.de|author=|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.history.com/news/martin-luther-might-not-have-nailed-his-95-theses-to-the-church-door|title= Martin Luther Might Not Have Nailed His 95 Theses to the Church Door|publisher=History|author= KDG Wittenberg|place=|date=31. oktober 2018|accessdate=7. januar 2025}}</ref> – se [[zgodovinar]]ji strinjajo, da se je takrat začela [[reformacija]], katere učenje se v marsičem razlikuje od [[katolištvo|katoliškega]] – in mu vsaj v petih važnih točkah očitno nasprotuje: #''Sola Scriptura'' (samo sveto pismo), #''Solus Christus'' (samo Kristus), #''Sola Fide'' (samo vera), #''Sola Gratia'' (samo milost) in #''Soli Deo Gloria'' (samo Bogu gre slava). To bi lahko preprosteje strnili takole: "Za zveličanje je zadosti samo [[sveto pismo]] (brez ustnega izročila), samo [[Jezus Kristus|Kristus]] (brez Marije, angelov in svetnikov), samo vera (brez del), samo milost (brez lastnega sodelovanja) ter samo Bog (brez papeža, duhovnikov in zakramentov).<ref name="engelder 1916">{{cite web|url=https://archive.org/stream/fourhundredyear00daugoog |title=Four Hundred Years: Commemorative Essays on the Reformation of Dr. Martin Luther and Its Blessed |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.lmsusa.org/sola.pdf |title=The "Solas" of the Reformation |publisher=Lmsusa.org |access-date=2015-08-13}}</ref><ref>{{cite book|last1=Dyer|first1=Ann|last2=Kay|first2=William|title=European Pentecostalism|year=2011|language=en|isbn=9789004216365|pages=295–296|publisher=BRILL }}</ref> Taki nauki so bili očitno v nasprotju z izročilom in katoliškim naukom, pa tudi s [[sveto pismo|svetim pismom]], ki je bilo po njihovem mnenju v središču [[protestantizem|protestantskega]] oznanjevanja. Zaradi načela, da vsakdo lahko razlaga sveto pismo po svoje, pa tudi zaradi avtoritarnega Lutrovega nastopanja, so se sprli in ločili že prvi reformatorji; nekatere enostranske razlage pa so skušali že tedaj nekateri protestantski teologi omiliti; zlasti to velja za trditev, da je vera brez dobih del zadostna za zveličanje.<ref>{{cite web|url=https://www.erf.de/lesen/glaubens-faq/ein-glaube-ohne-werke/33618-40|title= Ein Glaube ohne Werke |publisher=erf|author=Kim Rosta|place=|date= |accessdate=11. Januar 2025}}</ref> Navadni in neuki verniki se niso dosti razumeli na te odtenke, vendar jim je bilo v "novi veri" najbolj očitna odprava spovedi in celibata; najbolj vidno pa je bilo nasprotovanje češčenju svetih podob. Temu je sledilo uničevanja dragocene "malikovalske" kulturne dediščine in se je tega "poslanstva" udeleževal celo sam Luter. Ščitil ga je namreč ravno taisti saški volilni knez Friderik, ki bi ga moral držati v ječi; pa ga je le navidezno zaprl na grad Wartburg, kjer ga ni smel videti nihče razen služabnikov, ki sta mu nosila hrano in skrbela za njegovo sobo, dokler mu ni zrasla brada in ni bilo več opaziti duhovniške [[tonzura|tonzure]]. Vmes je bil nekaj dni skrivaj v Wittenbergu, kjer so njegovi pristaši oskrunili več cerkva, razbili oltarje in kipe svetnikov, uničili svete podobe in odpravili mašo. Lutra pa se je zaradi prevratniškega toka reformacije polaščala vedno hujša [[depresija|otožnost]]; mučili so ga dvomi in očitki vesti; večkrat pa se mu je zdelo, da ga zalezuje hudič; prepričan, da je želel le prenovo (=reformacijo, reformo), ne pa prevrata (=revolucije), se je večkrat spraševal, ali je res resnica na njegovi strani in ali še drži potek reformacije pod nadzorom.<ref>{{navedi knjigo|author=J. Holzer|title=Zgodovina Cerkve v stotih slikah|page=260}}</ref> Novo, v marsičem manj zahtevno učenje (npr. glede spovedi za vse vernike in celibata za duhovnike), se je neverjetno hitro (raz)širilo po celi [[Evropa|Evropi]]; tako tudi po [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]] kot v [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski škofiji]]. K temu so levji delež prispevala nesoglasja med [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Karel V. Habsburški|Karlom]] in [[Rimskokatoliška cerkev|rimskimi]] papeži (začenši z [[papež Leon X.|Leonom]]), ki jih je bolj skrbela varnost njihove zemeljske [[Papeška država|države]] kot pa usoda duhovnega [[katolištvo|katolištva]]; najbolj se je namreč [[papeštvo]] balo, da bi kaka velesila obkrožila njihovo ne ravno veliko zemeljsko posest. [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] je bil glede na dane možnosti pravzaprav večji varuh katoliških interesov kot sami papeži. Po doseženi spravi ga je [[papež Klemen VII.|Klemen VII.]] na njegov rojstni dan, 24. februarja 1530, v [[Bologna|Bolonji]] vendarle okronal kot poslednjega za [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarja]].<ref>[[Gerhard Hartmann (Theologe)|Gerhard Hartmann]], [[Karl Schnith]] (Hrsg.): ''Die Kaiser.'' ISBN 3-86539-074-9, S.&nbsp;494.</ref><ref>Richard Reifenscheid: ''Die Habsburger in Lebensbildern.'' 3. Auflage. Styria Verlag, 1987, ISBN 3-222-11431-5, S.&nbsp;106.</ref><ref>{{cite web|url= http://szeged-csanad.hu/leveltar/wp-content/uploads/2021/04/001_A-Szeged-Csanadi-Egyhazmegye-tortenete.pdf|title= A Szeged-Csanádi Egyházmegye története|publisher=Levéltár|author=István Zombori|place=Segedin|date=1. april 2021|accessdate=8. januar 2025}}</ref> [[Protestantizem]] se je na ogrskih tleh pojavil zelo zgodaj - že pred Mohaško bitko, ko so ga širili razni potujoči pridigarji in študentje. Na ljudstvo je napravil večji vtis resni, asketski in depresivni [[Jean Calvin|Kalvin]] kot pa življenja, številne družine ter dobre jedače in pijače željni [[Martin Luter|Luter]]. Takrat so [[Madžari]] dobili tudi prvi popolni prevod [[sveto pismo|svetega pisma]], ki ga je 1590 pripravil [[Gáspár Károlyi|Károlyi]]. Do konca 16. stoletja se je tako protestantizem razširil skoraj po celem kraljestvu, čeprav je dežela uradno še vedno bila katoliška - kar je pripeljalo do dolgotrajnih verskih vojn po celi [[Evropa|Evropi]], pa tako tudi po Ogrskem; poleg tega pa so bili sami [[protestanti]] medsebojno hudo razdeljeni: pripadniki višjega plemstva so bili [[evangeličani]], nižje plemstvo [[kalvinizem|kalvinci]], nemški prebivalci svobodnih mest [[luteranci]], po trgih in vaseh pa so Madžari bili [[kalvinizem|samosvoji reformati]] - kot se še v madžarščini še danes imenujejo: "reformirani" oziroma "reformati" ({{lang-la|reformati}}; {{lang-hu|reformátusok}})<ref>{{cite web|url=https://www.academia.edu/7927656/A_reform%C3%A1ci%C3%B3_kezdetei_Magyarorsz%C3%A1gon|title=A reformáció kezdetei Magyarországon|publisher=Academia.edu|author=Judit Balogh|place=|date=|accessdate=7. januar 2025}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> - zlasti na [[Sedmograška|Sedmograškem]].<ref>''Unitarijanci'' (''samosvoji'') so bili protestantje Kalvinove smeri, ki so tvorili neodvisno, "samosvojo" skupnost na Sedmograškem (madžarsko: Erdély, nemško: Siebenbürgen, romunsko: Transilvania) s svojim lastnim učenjem, po čemer so se precej razlikovali od drugih protestantov.</ref> [[Friedrich Nietzsche|Nietzsche]] je torej z razlogom smatral [[reformacija|reformacijo]] za „veliko zgodovinsko nesrečo“, ki je razdelila nemški narod; pa ne samo nemškega, ampak tudi ogrskega in druge; in jo zato cerkveni zgodovinar [[Josef Holzer|Holzer]] ima za „najhujšo nesrečo krščanstva“, - ker je nepomirljivo razdelila kristjane na več nasprotnih taborov in jih sprla med seboj vse do dandanes. To pa ni ostalo le na akademski ravni, kakor tudi med glavnimi vzroki tega gibanja niso bila le verska vprašanja, ampak (predvsem) čisto posvetna, ki so le pod verskim plaščem izbruhnila na plan. Redno se je namreč dogajalo, da je zemeljski gospodar s sprejetjem „nove vere“ postal tudi lastnik cerkvenega premoženja. Švedski kralj [[Gustav Vasa|Gustav]], ki je pri vstopu na prestol moral priseči, da bo branil katoliško vero – se je takoj nato polastil cerkvene zemlje - kar je pomenilo polovico dežele - in začel preganjati katoličane. Ni osamljeno mnenje, da kljub nekaterim pozitivnim vrednotam, - v reformaciji pravzaprav ni bilo nič osvobajajočega – ampak je postala povod za desetletja trajajoče verske vojne, ter so tako [[kristjani]] postali lahek plen [[Osmani|Osmanov]], ki so širili [[islam]] po Evropi. Cesar [[Karel V.]] je spoznal, da so mu dogodki ušli z vajeti; zato se je pred prelivanjem krvi - ki bi vsekakor sledilo vračanju v prvotno stanje - raje umaknil v samostansko tišino, kjer je preživel zadnja leta v molitvi in pokori.<ref>{{cite web|url=https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|title=Die Tressen des Paradieses. Bemerkungen zur Affinität von Katholizismus und Kritischer Theorie|publisher=Jungle world|author=Carl Wiemer|place=|date=8. september 2011|accessdate=5. januar 2025|archive-date=2025-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250121205051/https://jungle.world/artikel/2011/36/die-tressen-des-paradieses|url-status=dead}}</ref> === Obnovitev, osvoboditev in naselitev === [[File:Magyarország-régi-politikai-térkép.jpg|thumb|right|240px|<center>Ureditev [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskega kraljestva]] po [[1000|letu 1000]] s [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadsko škofijo]] na jugovzhodnem delu<br><small>Star [[zemljevid]] iz leta [[1916]]]]</center></small> [[File:Kalocsai Érseki Tartomány 18. század eleje.png|thumb|240px|right|<center>[[Nadškofija Kaloča|Kaloška nadškofija]] je nastala v [[11. stoletje|11. stoletju]]; ukinjena je bila leta [[1923]].]]</center> Kaloško-baška nadškofija (nadškofija Kaloče in Bača - ''Arcidioecesis Colocensis et Bachiensis'') je imela pod svojim okriljem številne škofije. Na zemljevidu je pobarvano področje, ki ga je obsegala v 18. stoletju in sicer se je razprostirala po uvedbi [[dualizem|dualizma]] v ogrskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstroogrskega cesarstva]]; njene naslednice nahajamo v več današnjih državah: [[Madžarska|Madžarski]], [[Srbija|Srbiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Hrvaška|Hrvaški]]. ==== [[Protireformacija|Katoliška obnova]] ==== Pri [[Protireformacija|katoliški obnovi]] ne moremo mimo njene vodilne osebnosti, [[jezuiti|jezuita]] in [[kardinal]]a [[Péter Pázmány|Petra Pazmanja]],<ref>http://www.truni.sk/en/history-and-mission</ref> ''Ogrskega škrlatnegai Cicerona''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ppek.hu/k209.htm|title=Novák Lajos: Pázmány Péter (1570–1637)|accessdate=2015-01-29|publisher=PPEK}}</ref> Rodil se je v [[Oradea|Velikem Varadinu]] v samostojni kneževini [[Sedmograška|Sedmograški]] v [[kalvinizem|samosvoji reformatski]] plemiški družini. Po smrti prve žene Marjete se je 1582 njegov oče Nikolaj (Miklós Pázmány) – [[župan]] v [[Bihor (županija)|Bihorju]], oženil s katoličanko Barbaro (Borbála Toldy). Pod vplivom mačehe in prvega madžarskega jezuita – sorodnika Štefana (István Szántó) - se je kot trinajstletnik s celo družino 1583 vrnil v katoliško vero. To ni bilo nič nenavadnega, saj so v tistih nemirnih časih ogrski plemiči menjali glede na razmere svojo veroizpoved skoraj dnevno. Stric je menil, da je "stara" (tj. katoliška) vera le bolj zanesljiva od "nove" (tj. protestantske), pa so ga poslali 1583 v jezuitsko gimnazijo v Klužu,<ref>{{lang-hu|Kolozsvár}}; {{lang-la|Claudiopolis}}; {{lang-de|Klausenburg}}; {{lang-ro|Cluj-Napoca}}</ref>a že 1588 je vstopil tudi sam v [[Družba Jezusova|Družbo Jezusovo]] in postal 1597 profesor filozofije v [[Gradec|Gradcu]]. 1600 se je temeljito izobražen vrnil na [[Ogrsko kraljestvo|Ogrsko]], kjer je začel neutrudno pisati pisma in knjige, v katerih je dokazoval pravilnost [[katolištvo|katoliške vere]] v primeri s [[protestantizem|protestantskimi učenji]]. Kmalu je postal škof v [[Nitra|Nitri]], 1616 ostrogonski nadškof, končno pa 1629 [[kardinal]] in [[primas]] celotne [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]]. Na svoj sedež v [[Esztergom|Ostrogonu]] pa ni mogel zaradi [[Turki|turške]] zasedbe, ampak je redno bival v [[Trnava|Trnavi]].<ref name="Peter Pázmány">{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher= Doksi.hu|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> Pazmanj ni stal križem rok, ampak je želel zaustaviti neovirano nastopanje [[protestantizem|protestantskega]] pridigarja [[István Magyari|Madžarija]], ki je v iz nemščine prevedeni knjigi ''Vzroki za veliko pokvarjenost v deželi'' (1602) dolžil „malikovanje“ v [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]] za glavnega krivca vseh nesreč. Peter se je takoj spravil k pisanju in v ''Odgovoru Štefanu Madžariju'' (1603) dokazoval nasprotno, češ da pa je temu vzrok [[protestantizem]]. Pred nastopom [[jezuiti|jezuitov]] se namreč ne dovolj izobražena duhovščina protestantskim napadom na katolištvo sploh ni upala ugovarjati. Peter pa je s svojim vsestranskim znanjem - tudi hudomušnostjo in dobrohotnostjo – prisilil nasprotnike k molku, a nekatere je vendarle pridobil; kadar njegovi železni logiki niso znali ugovarjati, so se morali omejevati le še na osebne napade, tudi oborožene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=1911|accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Protireformacija|Katoliško obnovo]] so na Ogrskem uspešno izvajali [[jezuiti]], a Pazmanj je s pisanjem, pridiganjem in še zlasti z osebnimi stiki s soplemiči privedel nazaj v katolištvo cele plemiške rodovine, oni pa svoje podložnike. Trudil se je za povrnitev miru med [[kristjani]] in veliko prispeval k podpisu mirovnega sporazuma 1622 med [[kalvinizem|kalvinskim]] vladarjem [[Sedmograška|Sedmograškega]] [[Gábor Bethlen|Betlenom]] in [[katoličani|katoliškim]] [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom]] po vseuničujoči [[tridesetletna vojna|tridesetletni verski vojni]].<ref name="Peter Pázmány"/> V sporazumu je bilo tudi določilo, da morajo zemljiški gospodje svojim podložnikom omogočiti svobodno odločanje glede veroizpovedi.<ref>{{navedi splet|url= http://lexikon.katolikus.hu/N/nikolsburgi%20b%C3%A9ke.html|title= Magyar Katolikus Lexikon > N > nikolsburgi béke|publisher= Pázmány Péter Katolikus Egyetem|date= |accessdate=6. februar 2015}}</ref> Peter Pazmanj je bil glavno gibalo [[protireformacija|katoliške obnove]] in po pravici pravijo, da ''"se je rodil v [[protestantizem|protestanski]], a umrl v [[katolištvo|katoliški]] Ogrski"''; – in tako imajo tudi danes na [[Madžarska|Madžarskem]] katoličani več kot dvetretjinsko večino, medtem ko je v [[Vojvodina|Vojvodini]] in [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadski]] škofiji odstotek še mnogo višji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Dezső Kosztolányi|Kosztolányi]]<ref>Dezső Kosztolányi, madžarski pesnik, publicist in pisatelj *1885 Subotica †1936 Budimpešta</ref> celo pravi, da je Pazmanj poleg tega ''oče in zakonodajalec madžarske proze'', ki je bila v njegovem času korenitejša in jedrnatejša od poznejše, ko so svobodomiselci iz nje "očistili" veliko besed in zvez slovanskega izvora.<ref>{{navedi splet|url=http://www.doksi.hu/faces.php?order=DisplayFace&id=40|title= Pázmány Péter (1570 - 1637)|publisher=Doksi|date= |accessdate=29. januar 2015}}</ref> ==== Osvoboditev izpod [[Turki|turškega]] jarma ==== 1716 so [[Avstrija|avstrijske]] čete pod vodstvom [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] – „očeta Podonavskih Švabov”<ref>de: Prinz Eugen wird als »Vater der Donauschwaben« verehrt = sl: princa Evgena častijo kot "očeta Podonavskih Švabov"</ref><ref>{{navedi knjigo|author=E. Reusch-Meirer|title=Sigmundfelder Heimatbuch|year=1988|publisher=Samozaložba|place= Villingen-Schwenningen|page=9}}</ref> – v kratkem času osvobodile najprej [[Srem]] v [[bitka pri Tekijah|bitki pri Tekijah]], 6. avgusta 1716. Istega leta so osvobodili [[kristjani]] celotni [[Banat]] in njegovo najpomembnejše mesto in trdnjavo [[Temišvar]], kar je omogočilo oživitev [[Škofija Segedin-Čanad|Čanadske škofije]]. Ker je bil Čanad opustošen, je postalo novo središče [[Segedin]]; škof [[László Nádasdy|Nádasdy]] je tam ustanovil stolni kapitelj in oživljal stare ter ustanavljal številne nove fare; tu so odprli šolo [[jezuiti]], ki so poleg [[frančiškani|frančiškanov]] delovali v prid duhovne obnove. Ne čudi torej, da so tako cerkvene kot svetne [[Temišvar|temišvarske]] oblasti leta 2016 več mesecev nadvse slovesno praznovale spomin na dan, ko je pred tremi stoletji, 12. oktobra 1716, turški paša izobesil belo zastavo na temišvarski trdnjavi, in je tako [[Evgen Savojski]] neverjetno hitro uspel vrniti kristjanom celotno srednjeveško [[Ogrsko kraljestvo]]. To je namreč pomenilo začetek verske in družabne obnove, ponovne naselitve in vsestranskega razvoja. Omenimo še, da je Mehmed paša takrat uvidel, da bo z vdajo lahko rešil življenje svojih vojakov. Princ Evgen pa je držal besedo in po viteško dovolil turški vojski prost umik z vso prtljago; in da ogorčeno ljudstvo ne bi napadlo neoboroženih poražencev, jim je določil v varstvo petsto konjenikov ter jim podaril še tisoč bojnih vozov. Ni ravnal tako podlo kot podivjani Turki sto štiriinšestdeset let prej, ki so kljub vdaji pred temišvarskimi vrati pred očmi turškega poveljnika kljub jamstvu izdajalsko umorili junaka [[István Losonci|Losoncija]] in njegove hrabre tovariše.<ref>''Losonci István'' (tudi ''Losonczy''); veleposestnik, višji plemič, poveljnik in kapetan vojaške posadke v Temišvarju. Turki so ga po vdaji maloštevilne posadke neoboroženega na očigled njihovega poveljnika dne 27. julija 1552 kruto umorili.</ref> ==== Naseljevanje narodov ==== Najprej so začeli skoraj prazni [[Banat]] in [[Bačka|Bačko]] naseljevati predvsem katoliški [[Nemci]] ter [[Bolgari]]-Palčani, ki so bežali pred Turki iz strahu pred maščevanjem zaradi neuspele vstaje; vodil jih je frančiškan [[Nikolaj Stanislavič|Stanislavič]], ki je postal čanadski škof (1739-1750) in je takoj po prihodu (1740) ustanovil stolni kapitelj. Naseljevali pa so se tudi drugi narodi kot Madžari, Čehi in Hrvati. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska cesarica]] [[Marija Terezija]] je (bila) pri ljudstvu toliko v čislih, da še dandanes le njej pripisujejo vse zasluge naseljevanja in napredovanja, čeprav je pri tem velikopoteznem načrtu skozi celo stoletje sodelovalo vsaj pet [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskih]] oziroma [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih cesarjev]]. === Najnovejše obdobje === [[File:Bač,_view_of_the_fortress_and_the_town.jpg|180px|thumb|right|<center>[[Cerkev (stavba)|Cerkev]] in razvaline [[srednji vek|srednjeveškega]] [[Bač]]a]]</center> ==== Preganjanje pod [[Turki]] do nastanka [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] ==== V kratkih črtah preglejmo zgodovinske-cerkvene razmere, ki so pripeljale v [[Jugoslavija|jugoslovanskem]] obdobju do nastanka nove, [[Škofija Subotica|Subotiške škofije]]. Nadškofija v [[Bač]]u najverjetneje izhaja že od [[sveti Ciril in Metod|svetega Metoda]] v 9. stoletju. 1135 se je bačka nadškofija združila s kaloško in je nastala Bačko-Kaloška nadškofija z dvema stolnima kapitljema, od katerih je bil pomembnejši in premožnejši tisti v Baču; tako je metropolit bival zdaj v Baču, zdaj v Kaloči. V Bački je cvetelo versko življenje, saj je do [[Bitka pri Mohaču|Mohaške bitke 1526]] obstajalo deset moških in devet ženskih opatij. [[Turki]] niso uničili le samostanov, ampak tudi [[romanje|romarska]] [[božja pot|božjepotna svetišča]] ali jih spremenili v [[islam |muslimanska]], kot na primer [[Tekije (Srem)|sremske Tekije]]. Po turškem porazu so se začeli na opustošena področja naseljevati tudi Nemci in Slovaki. Po prvi svetovni vojni sta dobri dve tretjini bačko-kaločke nadškofije pripadli [[Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Zato je [[Sveti sedež]] 1923 ustanovil za ta del posebno upravo (administraturo) s sedežem v [[Subotica|Subotici]]; za prvega škofa je bil posvečen 1. maja 1927 dotedanji župnik pri Sv. Tereziji v Subotici [[Lajčo Budanović]] (1873-1958). ==== Povojno obdobje in sedanjost ==== Med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je Bačka cerkveno zopet podpadla pod madžarsko [[Kaloča|Kaločo]]; škofa Budanoviča so odgnali v budimpeštanske zapore, od koder se je vrnil po končani vojni na svoje prejšnje mesto. Hudo ga je prizadel okruten komunističen pregon zlasti nemških katoličanov (=Donauschwaben), ko je Bačka na ta način izgubila tretjino svojih vernikov. Umrl je 16. marca 1958 in so ga pokopali v subotiško stolnico pod oltar Marije Vnebovzete. Že 1956 je dobil pomožnega škofa v osebi [[Matiša Zvekanović|Zvekanoviča]], ki se je z mladostno vnemo vrgel na delo, na obnovo opustošene škofije, in zgradil semenišče ''Paulinum'', kakor tudi dom za onemogle duhovnike ''Josefinum''. [[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]] je 25. januarja 1968 ustanovil na področju bačke apostolske uprave novo, subotiško škofijo, ter ji postavil na čelo prvega rednega (rezidencijalnega) škofa – Zvekanoviča, ki je umrl 21. aprila 1991 ter je pokopan v subotiški stolnici v novi škofijski grobnici pod nekdanjim oltarjem Svetega Jožefa. === Belograjski nadškofje in subotiški škofje === Ko je 19. decembra 1986 [[papež Janez Pavel II.]] ustanovil ''beograjsko metropolijo'', ji je pridružil kot sufraganski [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninsko]] in [[Škofija Subotica|Subotiško škofijo]]. Za prvega nadškofa in metropolita je bil v Rimu posvečen 6. januarja 1987 [[Slovenci|Slovenec]] [[Franc Perko]], a njegov naslednik, ki je bil posvečen 24. maja 2000 na Rakovniku v Ljubljani, je postal 16. aprila 2001 [[salezijanci|salezijanec]] in rojak [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi knjigo|author=Uredništvo|title=Cerkev v Jugoslaviji|page=668s.}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://szabadkavaros.blog.hu/2009/09/17/a_szabadkai_egyhazmegye |title= Két nagyvárosi érsekség, két székesegyház, egy érsek?|publisher=Szabadka város|date=17. september 2009|accessdate=9. november 2019}}</ref> Njegov naslednik je od 2022 prejšnji [[Škofija Zrenjanin|zrenjaninski škof]], ki je postal 2024 prvi [[kardinal]] v [[Srbija|Srbiji]], [[László Német|Ladislav Nemet]] {| class="wikitable sortable" |-- ! Slika ! Ime, služba ! Datum in kraj rojstva ! Imenovanje |-- |-- |- bgcolor=#E6E6FA | || '''[[Ferenc Fazekas]]'''|| [[Bečej|Stari Bečej]] ||rojen [[29. september]] [[1958]]|| subotiški redni škof: [[7. oktober]] [[2023]] |-- |-- |- | || '''[[János Pénzes]]'''|| [[Bajmok]] ||rojen [[10. avgust]] [[1943]]|| subotiški zaslužni škof: [[25. april]] [[1989]] |-- |} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Seznam papežev]] *[[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] *[[Škofija Temišvar|Temišvarska škofija]] *[[Škofija Segedin-Čanad|Segedinsko-čanadska škofija]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona de}} * {{Cite book |last = Adam Schicht |first = Koloman Juhász |chapter = 147 strani |editor-last = Temeschburg |editor-first = Das Bistum |title = Das Bistum Timișoara-Temesvar: Vergangenheit und Gegenwart |publisher = Typografia Sonntagsblatt, Timișoara |url = https://books.google.si/books/about/Das_Bistum_Timi%C5%9Foara_Temesvar.html?id=n_cV2wNIOdMC&redir_esc=y |year = 1934 |ref = }} * {{Cite book |last = Reusch-Meirer |first = Erika |chapter = 164 strani |editor-last = |editor-first = |title = SIGMUNDFELD Geschichte, Erinnerungen, Bilder (Die Besiedlung des Banats im 18. und 19. Jahrhundert - Chronik der Gemeinde Sigmundfeld und andere Aufsätze) |publisher = Selbstveröffentlichung |url = https://www.abebooks.com/SIGMUNDFELD-Geschichte-Erinnerungen-Bilder-Besiedlung-Banats/30524620655/bd?msockid=3c4295dc172967de21cf84b8168066e0 |year = 1988 |ref = }} * {{Cite book |last = Wettel |first = Helmut |chapter = |editor-last = Prevedel |editor-first = Ionel Craciun |title = Chevereşu Mare. Der Buziaser Bezirk. Landschaften mit historischen Streislichtern |publisher = Südungarische Buchdruckerei |url = https://www.geocities.ws/cheveresu_mare/tradWettel.htm |year = 1919 |ref = }} ;{{ikona sl}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} ;{{ikona hu}} *''A Szeged-Csanádi Egyházmegye névtára''; Szeged-Csanádi Egyházmegye, Szeged, 1996- *István Zombori: ''A Szeged-csanádi Püspökség. Egyházmegyei Múzeum és Kincstár''; Szeged-csanádi Püspökség, Szeged, 2005 *''A Csanádi Püspökség története, 1699–1730''; Lotz Antal alapján összeáll., kieg. Ábrahám István; Szeged-Csanádi Székeskáptalan, Szeged, 2005 *''"A jelen kor vészes napjaiban". Dokumentumok a Csanádi Püspökség 1848/49-es történetéhez''; sajtó alá rend., bev., jegyz. Miklós Péter, közrem. Csicsely Ildikó; Szeged-csanádi Püspöki Levéltár, Szeged, 2006 *József Pál: ''Csanád egyházmegye püspökei a zsidóságért''; Szeged-Csanádi Egyházmegyei Levéltár, Szeged, 2014 *''Zsinatok a Csanádi egyházmegyében a 19-20. században''; összeáll., tan., jegyz. Zakar Péter; MTA BTK Történettudományi Intézet, Bp., 2016 (''Magyar történelmi emlékek. Okmánytárak. Egyháztörténeti források'') *Péter Zakar: ''A Csanádi Egyházmegye az 1848/49-es forradalom és szabadságharc időszakában''; Gondolat, Bp., 2021 *László Huzsvár, székespüspök: ''A Nagybecskereki püspökség Évkönyve.'' – ''Godišnjak Zrenjaninske biskupije.'' Püspöki Hatóság. Nagybecskerek, 8. oktober 2000. *Csaba Csipak, Szöszill Kovács: ''A Nagybecskereki egyházmegye névtára és évkönyve 2011.'' - ''Shematismus statusque Dioecesis Zrenianinensis anno Domini MMXI.'' A Nagybecskereki Egyházmegyei Hivatal. Nagybecskerek (Veliki Bečkerek – Zrenjanin), 16. december 2011. ;{{ikona la}} *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1919'', Temesvár. *''Schematismus cleri Dioecesis Chanádensis pro anno Domini 1922'', Temesvár. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus 1927. Super partem Dioecesis Chanadensis in S.H.S. existensis pro anno Domini 1927. Veliki Bečkerek 1927. *''Schematismus cleri Administraturae Banatus in Jugoslavia''. Veliki Bečkerek, anno Domini 1935. ;{{ikona hr}} *''Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Prema mandatu preč. Episkopata Jugoslavije izradio Dr. Krunoslav Draganović. Akademija „Regina apostolorum“, Sarajevo 1939. *Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): ''Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji''. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974. (Slovensko področje je obdelano v slovenščini) *Gabrijel Štokalo OFM: ''Adresar Katoličke Crkve u SFRJ''. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981. == Zunanje povezave == {{commons category}} ;{{ikona en}} *[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dszeg.html Szeged-Csanád (Diocese) /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 30 Jun 2024] *[https://catholic-hierarchy.org/diocese/dkalo.html Kalocsa-Kecskemét (Archdiocese) /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 15 Sep 2024] *[https://catholic-hierarchy.org/country/dhu.html Dioceses in Hungary /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney, 15 Sep 2024] ;{{ikona hu}} *[https://lexikon.katolikus.hu/C/csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html Magyar katolikus lexikon-C-Csanádi püspökség] *[https://lexikon.katolikus.hu/S/szeged-csan%C3%A1di%20p%C3%BCsp%C3%B6ks%C3%A9g.html szeged-csanádi püspökség – Magyar Katolikus Lexikon Sz-Szeged-Csanádi püspökség] *[https://acta.bibl.u-szeged.hu/36263/1/delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf Az õsi Csanádi Püspökség és utódjai. Rövid áttekintés Roos, Martin delvideki_szemle_2014_001_005-014.pdf] ;{{ikona ro}} *[https://trivent-publishing.eu/books/philosophy/ISBN9786158034036/8.%20Gerard%201_Claudiu%20Calin.pdf Claudiu Călin ''De la Dieceza de Cenad la cea de Timișoara sau de la Gerhard de Sagredo la Augustin Pacha. Un mileniu de istorie ecleziastică (1030-1919/1930)''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimskokatoliške škofije v Srbiji|Subotica]] [[Kategorija:Subotica]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] ih06dnmnvt4ncbeea5s79ry4y73k0zx 118 584108 6708853 6708246 2026-07-09T13:32:00Z Raprep 220594 dodal vira in opombo 6708853 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.<ref name=":38" /> Odlok je zvezni vladi omogočil namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA, ta pa bi poskrbela tudi za varovanje in transport s carinjenjem zbrane gotovine v Beograd – odlok je namreč odrejal, da se v Sloveniji carini gotovinsko. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, Albanci niso imeli statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je bila zadolžena JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286}}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 814wu4q2itjcou6kx6ljwrpcc1i22cl 828 587407 6709031 6700615 2026-07-09T20:10:19Z Grufo 224196 [[:mw:Module:Params|Upstream]] updates 6709031 Scribunto text/plain require[[strict]] --- --- --- PRIVATE ENVIRONMENT --- --- ________________________________ --- --- --- --[[ Abstract utilities ]]-- ---------------------------- -- Helper function for `string.gsub()` (for managing zero-padded numbers) local function zero_padded (str) return ('%03d%s'):format(#str, str) end -- Helper function for `table.sort()` (for natural sorting) local function natural_sort (var1, var2) return var1:gsub('%d+', zero_padded) < var2:gsub('%d+', zero_padded) end -- Return a copy or a reference to a table local function copy_or_ref_table (src, refonly) if refonly then return src end local newtab = {} for key, val in pairs(src) do newtab[key] = val end return newtab end -- Remove some numeric elements from a table, shifting everything to the left local function remove_numeric_keys (tbl, idx, len) local cache, tmp = {}, idx + len - 1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key >= idx then if key > tmp then cache[key - len] = val end tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end -- Make a reduced copy of a table (shifting in both directions if necessary) local function copy_table_reduced (tbl, idx, len) local ret, tmp = {}, idx + len - 1 if idx > 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key < idx then ret[key] = val elseif key > tmp then ret[key - len] = val end end elseif tmp > 0 then local nshift = 1 - idx for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' then ret[key] = val elseif key > tmp then ret[key - tmp] = val elseif key < idx then ret[key + nshift] = val end end else for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key > tmp then ret[key] = val elseif key < idx then ret[key + len] = val end end end return ret end -- Make an expanded copy of a table (shifting in both directions if necessary) local function copy_table_expanded (tbl, idx, len) local ret, tmp = {}, idx + len - 1 if idx > 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key < idx then ret[key] = val else ret[key + len] = val end end elseif tmp > 0 then local nshift = idx - 1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' then ret[key] = val elseif key > 0 then ret[key + tmp] = val elseif key < 1 then ret[key + nshift] = val end end else for key, val in pairs(tbl) do if type(key) ~= 'number' or key > tmp then ret[key] = val else ret[key - len] = val end end end return ret end -- Given a table, create two new tables containing the sorted list of keys local function get_key_list_sorted (tbl, sort_fn) local nums, words, nn, nw = {}, {}, 0, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then nn = nn + 1 nums[nn] = key else nw = nw + 1 words[nw] = key end end table.sort(nums) table.sort(words, sort_fn) return nums, words, nn, nw end -- Parse a parameter name string and return it as a string or a number local function get_parameter_name (par_str) local ret = par_str:match'^%s*(.-)%s*$' if ret ~= '0' and ret:find'^%-?[1-9]%d*$' == nil then return ret end return tonumber(ret) end -- Move a key from a table to another, but only if under a different name and -- always parsing numeric strings as numbers local function steal_if_renamed (val, src, skey, dest, dkey) local realkey = get_parameter_name(dkey) if skey ~= realkey then dest[realkey] = val src[skey] = nil end end --[[ Public strings ]]-- ------------------------ -- Special match keywords (functions and modifiers MUST avoid these names) local mkeywords = { ['or'] = 0, pattern = 1, plain = 2, strict = 3 } -- Sort functions (functions and modifiers MUST avoid these names) local sortfunctions = { alphabetically = false, naturally = natural_sort } -- Callback styles for the `mapping_*` and `renaming_*` class of modifiers -- (functions and modifiers MUST avoid these names) --[[ Meanings of the columns: col[1] = Loop type (0-3) col[2] = Number of module arguments that the style requires (1-3) col[3] = Minimum number of sequential parameters passed to the callback col[4] = Name of the callback parameter where to place each parameter name col[5] = Name of the callback parameter where to place each parameter value col[6] = Argument in the modifier's invocation that will override `col[4]` col[7] = Argument in the modifier's invocation that will override `col[5]` A value of `-1` indicates that no meaningful value is stored (i.e. `nil`) ]]-- local mapping_styles = { names_and_values = { 3, 2, 2, 1, 2, -1, -1 }, values_and_names = { 3, 2, 2, 2, 1, -1, -1 }, values_only = { 1, 2, 1, -1, 1, -1, -1 }, names_only = { 2, 2, 1, 1, -1, -1, -1 }, names_and_values_as = { 3, 4, 0, -1, -1, 2, 3 }, names_only_as = { 2, 3, 0, -1, -1, 2, -1 }, values_only_as = { 1, 3, 0, -1, -1, -1, 2 }, blindly = { 0, 2, 0, -1, -1, -1, -1 } } -- Memory slots (functions and modifiers MUST avoid these names) local memoryslots = { h = 'header', f = 'footer', i = 'itersep', l = 'lastsep', n = 'ifngiven', p = 'pairsep', s = 'oxfordsep' } -- Possible trimming modes for the `parsing` modifier local trim_parse_opts = { trim_none = { false, false }, trim_positional = { false, true }, trim_named = { true, false }, trim_all = { true, true } } -- Possible string modes for the iteration separator in the `parsing` and -- `reinterpreting` modifiers local isep_parse_opts = { splitter_pattern = false, splitter_string = true } -- Possible string modes for the key-value separator in the `parsing` and -- `reinterpreting` modifiers local psep_parse_opts = { setter_pattern = false, setter_string = true } -- Possible position references for the `splicing` modifier local position_references = { add_nothing = 0, add_smallest_number = 1, add_last_of_sequence = 2, add_largest_number = 3 } -- Functions and modifiers MUST avoid these names too: `let`, `here`, -- `in_substack`, `without_sorting` --[[ Private constants ]]-- --------------------------- -- Hard-coded name of the module (to avoid going through `frame:getTitle()`) local modulename = 'Module:Params' -- The functions listed here declare that they don't need the `frame.args` -- metatable to be copied into a regular table; if they are modifiers they also -- guarantee that they will make their own (modified) copy available local refpipe = { call_for_each_group = true, --coins = true, count = true, evaluating = true, for_each = true, list = true, list_values = true, list_maybe_with_names = true, value_of = true } -- The functions listed here declare that they don't need the -- `frame:getParent().args` metatable to be copied into a regular table; if -- they are modifiers they also guarantee that they will make their own -- (modified) copy available local refparams = { call_for_each_group = true, combining = true, combining_by_calling = true, combining_values = true, concat_and_call = true, concat_and_invoke = true, concat_and_magic = true, count = true, grouping_by_calling = true, mixing_names_and_values = true, renaming_by_mixing = true, renaming_to_sequence = true, renaming_to_uppercase = true, renaming_to_lowercase = true, --renaming_to_values = true, shifting = true, splicing = true, --swapping_names_and_values = true, value_of = true, with_name_matching = true } -- Maximum number of numeric parameters that can be filled, if missing (we -- chose an arbitrary number for this constant; you can discuss about its -- optimal value at Module talk:Params) local maxfill = 1024 -- The private table of functions local library = {} -- Functions and modifiers that can only be invoked in first position local static_iface = {} --[[ Private functions ]]-- --------------------------- -- Create a new context local function context_new (child_frame) local ctx = {} ctx.frame = child_frame:getParent() ctx.opipe = child_frame.args ctx.oparams = ctx.frame.args ctx.firstposonly = static_iface ctx.iterfunc = pairs ctx.sorttype = 0 ctx.n_parents = 0 ctx.n_children = 0 ctx.n_available = maxfill return ctx end -- Move to the next action within the user-given list local function context_iterate (ctx, n_forward) local nextfn if ctx.pipe[n_forward] ~= nil then nextfn = ctx.pipe[n_forward]:match'^%s*(.*%S)' end if nextfn == nil then error(modulename .. ': You must specify a function to call', 0) end if library[nextfn] == nil then if ctx.firstposonly[nextfn] == nil then error(modulename .. ': The function ‘' .. nextfn .. '’ does not exist', 0) else error(modulename .. ': The ‘' .. nextfn .. '’ directive can only appear in first position', 0) end end remove_numeric_keys(ctx.pipe, 1, n_forward) return library[nextfn] end -- Main loop local function main_loop (ctx, start_with) local fn = start_with repeat fn = fn(ctx) until not fn if ctx.n_parents > 0 then error(modulename .. ': One or more ‘merging_substack’ directives are missing', 0) end if ctx.n_children > 0 then error(modulename .. ', For some of the snapshots either the ‘flushing’ directive is missing or a group has not been properly closed with ‘merging_substack’', 0) end end -- Load a `setting`-like directive string into the `dest` table local function set_strings (dest, opts, start_from) local cmd if opts[start_from] == nil then return start_from - 1 end cmd = opts[start_from]:gsub('%s+', ''):gsub('/+', '/') :match'^/*(.*[^/])' if cmd == nil then return start_from end local amap, sep, argc = {}, string.byte('/'), start_from + 1 local vname local chr for idx = 1, #cmd do chr = cmd:byte(idx) if chr == sep then for key, val in ipairs(amap) do dest[val] = opts[argc] amap[key] = nil end argc = argc + 1 else vname = memoryslots[string.char(chr)] if vname == nil then error(modulename .. ', ‘setting’: Unknown slot ‘' .. string.char(chr) .. '’', 0) end table.insert(amap, vname) end end for key, val in ipairs(amap) do dest[val] = opts[argc] end return argc end -- Add a new stack of parameters to `ctx.children` local function new_substack (ctx) local newparams = {} local currsnap = ctx.n_children + 1 if ctx.children == nil then ctx.children = { newparams } else ctx.children[currsnap] = newparams end ctx.n_children = currsnap return newparams end -- Parse a raw argument containing a `sortfunctions` directive, or -- `'without_sorting'`, or `nil` local function load_sort_opt (raw_arg) if raw_arg == nil then return nil, 1, false end local tmp = raw_arg:match'^%s*(.-)%s*$' if tmp == 'without_sorting' then return nil, 2, false end tmp = sortfunctions[tmp] if tmp == nil then return nil, 1, false end return tmp or nil, 2, true end -- Parse optional user arguments of type `...|[let]|[...][number of additional -- parameters]|[parameter 1]|[parameter 2]|[...]` local function load_child_opts (src, start_from, append_after) local tbl, pin = {}, start_from local tnamed while src[pin] ~= nil and src[pin]:match'^%s*let%s*$' and src[pin + 1] ~= nil and src[pin + 2] ~= nil do tbl[get_parameter_name(src[pin + 1])] = src[pin + 2] pin = pin + 3 end if pin ~= start_from then tnamed, tbl = tbl, {} end local tmp = tonumber(src[pin]) if tmp ~= nil and math.floor(tmp) == tmp then if tmp < 0 then tmp = -1 end local shf = append_after - pin for idx = pin + 1, pin + tmp do tbl[idx + shf] = src[idx] end pin = pin + tmp + 1 end if tnamed ~= nil then for key, val in pairs(tnamed) do tbl[key] = val end end return tbl, pin end -- Load the optional arguments of some of the `mapping_*` and `renaming_*` -- class of modifiers local function load_callback_opts (src, n_skip, default_style) local style local shf local tmp = src[n_skip + 1] if tmp ~= nil then style = mapping_styles[tmp:match'^%s*(.-)%s*$'] end if style == nil then style, shf = default_style, n_skip - 1 else shf = n_skip end local n_exist, karg, varg = style[3], style[4], style[5] tmp = style[6] if tmp > -1 then karg = src[tmp + shf]:match'^%s*(.-)%s*$' if karg == '0' or karg:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then karg = tonumber(karg) n_exist = math.max(n_exist, karg) end end tmp = style[7] if tmp > -1 then varg = src[tmp + shf]:match'^%s*(.-)%s*$' if varg == '0' or varg:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then varg = tonumber(varg) n_exist = math.max(n_exist, varg) end end local dest, nargs = load_child_opts(src, style[2] + shf, n_exist) tmp = style[1] if (tmp == 3 or tmp == 2) and dest[karg] ~= nil then tmp = tmp - 2 end if (tmp == 3 or tmp == 1) and dest[varg] ~= nil then tmp = tmp - 1 end return dest, nargs, tmp, karg, varg end -- Parse the arguments of some of the `mapping_*` and `renaming_*` class of -- modifiers local function load_replace_args (opts, whoami) if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No pattern string was given', 0) end if opts[2] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No replacement string was given', 0) end local ptn, repl, nmax, argc = opts[1], opts[2], tonumber(opts[3]), 3 if nmax ~= nil or (opts[3] or ''):match'^%s*$' ~= nil then argc = 4 end local flg = opts[argc] if flg ~= nil then flg = mkeywords[flg:match'^%s*(.-)%s*$'] end if flg == 0 then flg = nil elseif flg ~= nil then argc = argc + 1 end return ptn, repl, nmax, flg, argc, (nmax ~= nil and nmax < 1) or (flg == 3 and ptn == repl) end -- Parse the arguments of the `with_*_matching` class of modifiers local function load_pattern_args (opts, whoami) local ptns, state, nptns, cnt = {}, 0, 0, 1 local keyw for _, val in ipairs(opts) do if state == 0 then nptns, state = nptns + 1, -1 ptns[nptns] = { val, false, false } else keyw = val:match'^%s*(.*%S)' if keyw == nil or mkeywords[keyw] == nil or ( state > 0 and mkeywords[keyw] > 0 ) then break else state = mkeywords[keyw] if state > 1 then ptns[nptns][2] = true end if state == 3 then ptns[nptns][3] = true end end end cnt = cnt + 1 end if state == 0 then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No pattern was given', 0) end return ptns, nptns, cnt end -- Load the optional arguments of the `parsing`, `reinterpreting` and -- `evaluating` modifiers local function load_parse_opts (opts, start_from, isp, psp) local tmp local optslots, noptslots, argc = { true, true, true }, 3, start_from local trimn, trimu, iplain, pplain = true, false, true, true repeat noptslots, tmp = noptslots - 1, opts[argc] if tmp == nil then break end tmp = tmp:match'^%s*(.-)%s*$' if optslots[1] ~= nil and trim_parse_opts[tmp] ~= nil then tmp = trim_parse_opts[tmp] trimn, trimu = tmp[1], tmp[2] optslots[1] = nil elseif optslots[2] ~= nil and isep_parse_opts[tmp] ~= nil then argc = argc + 1 iplain, isp = isep_parse_opts[tmp], opts[argc] optslots[2] = nil elseif optslots[3] ~= nil and psep_parse_opts[tmp] ~= nil then argc = argc + 1 pplain, psp = psep_parse_opts[tmp], opts[argc] optslots[3] = nil else break end argc = argc + 1 until noptslots < 1 return isp, iplain, psp, pplain, trimn, trimu, argc end -- Map parameters' values using a custom callback and a referenced table local value_maps = { [0] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key in pairs(tbl) do tbl[key] = fn() end end, [1] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do margs[varg] = val tbl[key] = fn() end end, [2] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key in pairs(tbl) do margs[karg] = key tbl[key] = fn() end end, [3] = function (tbl, margs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do margs[karg] = key margs[varg] = val tbl[key] = fn() end end } -- Private table for `map_names()` local name_thieves = { [0] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [1] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[varg] = val steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [2] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[karg] = key steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end, [3] = function (cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(tbl) do rargs[karg] = key rargs[varg] = val steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, fn()) end end } -- Map parameters' names using a custom callback and a referenced table local function map_names (tbl, rargs, karg, varg, looptype, fn) local cache = {} name_thieves[looptype](cache, tbl, rargs, karg, varg, fn) for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end -- Return a new table that contains `src` regrouped according to the numeric -- suffixes in its keys local function make_groups (src) -- NOTE: `src` might be the original metatable! local prefix local gid local groups = {} for key, val in pairs(src) do -- `key` must only be a string or a number... if type(key) == 'string' then prefix, gid = key:match'^%s*(.-)%s*(%-?%d*)%s*$' gid = tonumber(gid) or '' else prefix = '' gid = key end if groups[gid] == nil then groups[gid] = {} end if prefix == '0' or prefix:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then prefix = tonumber(prefix) if prefix < 1 then prefix = prefix - 1 end end groups[gid][prefix] = val end return groups end -- Split into parts a string containing the `$#` and `$@` placeholders and -- return the information as a skeleton table, a canvas table and a length local function parse_placeholder_string (target) local skel = {} local canvas = {} local idx = 1 local s_pos = 1 local e_pos = string.find(target, '%$[@#]', 1, false) while e_pos ~= nil do canvas[idx] = target:sub(s_pos, e_pos - 1) skel[idx + 1] = target:sub(e_pos, e_pos + 1) == '$@' idx = idx + 2 s_pos = e_pos + 2 e_pos = string.find(target, '%$[@#]', s_pos, false) end if (s_pos > target:len()) then idx = idx - 1 else canvas[idx] = target:sub(s_pos) end return skel, canvas, idx end -- Populate a table by parsing a parameter string (heavy lifting for `parsing`, -- `reinterpreting` and `evaluating`) local function parse_parameter_string (tbl, str, isp, ipl, psp, ppl, trn, tru) local key local val local spos1 local spos2 local pos1 local pos2 local pos3 = 0 local idx = 1 local lenplone = #str + 1 if isp == nil or isp == '' then if psp == nil or psp == '' then if tru then tbl[idx] = str:match'^%s*(.-)%s*$' else tbl[idx] = str end return idx end spos1, spos2 = str:find(psp, 1, ppl) if spos1 == nil then key = idx if tru then val = str:match'^%s*(.-)%s*$' else val = str end idx = idx + 1 else key = get_parameter_name(str:sub(1, spos1 - 1)) val = str:sub(spos2 + 1) if trn then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end end tbl[key] = val return idx end if psp == nil or psp == '' then repeat pos1 = pos3 + 1 pos2, pos3 = str:find(isp, pos1, ipl) val = str:sub(pos1, (pos2 or lenplone) - 1) if tru then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end tbl[idx] = val idx = idx + 1 until pos2 == nil return idx end repeat pos1 = pos3 + 1 pos2, pos3 = str:find(isp, pos1, ipl) val = str:sub(pos1, (pos2 or lenplone) - 1) spos1, spos2 = val:find(psp, 1, ppl) if spos1 == nil then key = idx if tru then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end idx = idx + 1 else key = get_parameter_name(val:sub(1, spos1 - 1)) val = val:sub(spos2 + 1) if trn then val = val:match'^%s*(.-)%s*$' end end tbl[key] = val until pos2 == nil return idx end -- Heavy lifting for `combining` and `combining_values` local function combine_parameters (ctx, keyval_fn, whoami) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! This function -- MUST create a copy of it before returning local opts = ctx.pipe if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No parameter name was provided', 0) end local tbl = ctx.params local vars = {} local sortfn, tmp, do_sort = load_sort_opt(opts[2]) local argc = set_strings(vars, opts, tmp + 1) if argc < tmp then error(modulename .. ', ‘' .. whoami .. '’: No setting directive was given', 0) end if next(tbl) == nil then if vars.ifngiven ~= nil then ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = vars.ifngiven } elseif tbl == ctx.oparams then ctx.params = {} end return argc end local cache local len if do_sort then local words cache, words, len, tmp = get_key_list_sorted(tbl, sortfn) for idx = 1, tmp do cache[len + idx] = words[idx] end len = len + tmp else cache = {} len = 0 for key in pairs(tbl) do len = len + 1 cache[len] = key end end local pmap, nss, kvs, pps = {}, 0, vars.pairsep or '', vars.itersep or '' for idx = 1, len do tmp = cache[idx] pmap[nss + 1] = pps pmap[nss + 2] = keyval_fn(tmp, tbl[tmp], kvs) nss = nss + 2 end tmp = vars.oxfordsep or vars.lastsep if tmp ~= nil and nss > 4 then pmap[nss - 1] = tmp elseif nss > 2 and vars.lastsep ~= nil then pmap[nss - 1] = vars.lastsep end pmap[1] = vars.header or '' if vars.footer ~= nil then pmap[nss + 1] = vars.footer end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = table.concat(pmap) } return argc end -- Concatenate the numeric keys from the table of parameters to the numeric -- keys from the table of options; non-numeric keys from the table of options -- will prevail over colliding non-numeric keys from the table of parameters local function concat_params (ctx) local retval, tbl, nmax = {}, ctx.params, table.maxn(ctx.pipe) if ctx.subset == 1 then -- We need only the sequence for key, val in ipairs(tbl) do retval[key + nmax] = val end else if ctx.subset == -1 then for key in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key > 0 then retval[key + nmax] = val else retval[key] = val end end end for key, val in pairs(ctx.pipe) do retval[key] = val end return retval end -- Flush the parameters by calling a custom function for each value (after this -- function has been invoked `ctx.params` will be no longer usable) local function flush_params (ctx, fn) local tbl = ctx.params if ctx.subset == 1 then for key, val in ipairs(tbl) do fn(key, val) end return end if ctx.subset == -1 then for key, val in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end end if ctx.sorttype > 0 then local nums, words, nn, nw = get_key_list_sorted(tbl, natural_sort) if ctx.sorttype == 2 then for idx = 1, nw do fn(words[idx], tbl[words[idx]]) end for idx = 1, nn do fn(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end return end for idx = 1, nn do fn(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end for idx = 1, nw do fn(words[idx], tbl[words[idx]]) end return end if ctx.subset ~= -1 then for key, val in ipairs(tbl) do fn(key, val) tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do fn(key, val) end end -- Flush the parameters by calling one of two custom functions for each value -- (after this function has been invoked `ctx.params` will be no longer usable) local function mixed_flush_params (ctx, fn_seq, fn_oth) if ctx.subset == 1 then for key, val in ipairs(ctx.params) do fn_seq(key, val) end return end if ctx.subset == -1 then flush_params(ctx, fn_oth) return end local tbl = ctx.params if ctx.sorttype > 0 then local nums, words, nn, nw = get_key_list_sorted(tbl, natural_sort) local sequence = {} for key, val in ipairs(tbl) do sequence[key] = val end if ctx.sorttype == 2 then for idx = 1, nw do fn_oth(words[idx], tbl[words[idx]]) end end for idx = 1, nn do if sequence[nums[idx]] then fn_seq(nums[idx], sequence[nums[idx]]) else fn_oth(nums[idx], tbl[nums[idx]]) end end if ctx.sorttype ~= 2 then for idx = 1, nw do fn_oth(words[idx], tbl[words[idx]]) end end return end for key, val in ipairs(tbl) do fn_seq(key, val) tbl[key] = nil end for key, val in pairs(tbl) do fn_oth(key, val) end end -- Finalize and return a concatenated list local function finalize_and_return_concatenated_list (ctx, lst, len, modsize) if len > 0 then local tmp = ctx.oxfordsep or ctx.lastsep if tmp ~= nil and len > modsize * 2 then lst[len - modsize + 1] = tmp elseif len > modsize and ctx.lastsep ~= nil then lst[len - modsize + 1] = ctx.lastsep end lst[1] = ctx.header or '' if ctx.footer ~= nil then lst[len + 1] = ctx.footer end ctx.text = table.concat(lst) else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end end --- --- --- PUBLIC ENVIRONMENT --- --- ________________________________ --- --- --- --[[ Modifiers ]]-- ------------------- -- Syntax: #invoke:params|sequential|pipe to library.sequential = function (ctx) if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘sequential’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == -1 then error(modulename .. ': The two directives ‘non-sequential’ and ‘sequential’ are in contradiction with each other', 0) end if ctx.sorttype > 0 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ and ‘reassorted’ directives are redundant when followed by ‘sequential’', 0) end ctx.iterfunc = ipairs ctx.subset = 1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|non-sequential|pipe to library['non-sequential'] = function (ctx) if ctx.subset == -1 then error(modulename .. ': The ‘non-sequential’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The two directives ‘sequential’ and ‘non-sequential’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.iterfunc = pairs ctx.subset = -1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|all_sorted|pipe to library.all_sorted = function (ctx) if ctx.sorttype == 1 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘all_sorted’ directive is redundant after ‘sequential’', 0) end if ctx.sorttype == 2 then error(modulename .. ': The two directives ‘reassorted’ and ‘sequential’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.sorttype = 1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|reassorted|pipe to library.reassorted = function (ctx) if ctx.sorttype == 2 then error(modulename .. ': The ‘reassorted’ directive has been provided more than once', 0) end if ctx.subset == 1 then error(modulename .. ': The ‘reassorted’ directive is redundant after ‘sequential’', 0) end if ctx.sorttype == 1 then error(modulename .. ': The two directives ‘sequential’ and ‘reassorted’ are in contradiction with each other', 0) end ctx.sorttype = 2 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|setting|directives|...|pipe to library.setting = function (ctx) local argc = set_strings(ctx, ctx.pipe, 1) if argc < 2 then error(modulename .. ', ‘setting’: No directive was given', 0) end return context_iterate(ctx, argc + 1) end -- Syntax: #invoke:params|scoring|new parameter name|[container]|pipe to library.scoring = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘scoring’: No parameter name was provided', 0) end local tmp local retval, opts = 0, ctx.pipe for _ in pairs(ctx.params) do retval = retval + 1 end if opts[2] ~= nil then tmp = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if tmp == 'here' then ctx.params[get_parameter_name(opts[1])] = tostring(retval) return context_iterate(ctx, 3) end new_substack(ctx)[get_parameter_name(opts[1])] = tostring(retval) return context_iterate(ctx, tmp == 'in_substack' and 3 or 2) end -- Syntax: #invoke:params|squeezing|pipe to library.squeezing = function (ctx) local store, indices, tbl, newlen = {}, {}, ctx.params, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then newlen = newlen + 1 indices[newlen] = key store[key] = val tbl[key] = nil end end table.sort(indices) for idx = 1, newlen do tbl[idx] = store[indices[idx]] end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|filling_the_gaps|pipe to library.filling_the_gaps = function (ctx) local tbl, tmp, nmin, nmax, nnums = ctx.params, {}, 1, nil, -1 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if nmax == nil then if key < nmin then nmin = key end nmax = key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end nnums = nnums + 1 tmp[key] = val end end if nmax ~= nil and nmax - nmin > nnums then ctx.n_available = ctx.n_available + nmin + nnums - nmax if ctx.n_available < 0 then error(modulename .. ', ‘filling_the_gaps’: It is possible to fill at most ' .. tostring(maxfill) .. ' parameters', 0) end for idx = nmin, nmax, 1 do tbl[idx] = '' end for key, val in pairs(tmp) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|clearing|pipe to library.clearing = function (ctx) local tbl = ctx.params local numerics = {} for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil end end for key, val in ipairs(numerics) do tbl[key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|cutting|left cut|right cut|pipe to library.cutting = function (ctx) local lcut = tonumber(ctx.pipe[1]) if lcut == nil or math.floor(lcut) ~= lcut then error(modulename .. ', ‘cutting’: Left cut must be an integer number', 0) end local rcut = tonumber(ctx.pipe[2]) if rcut == nil or math.floor(rcut) ~= rcut then error(modulename .. ', ‘cutting’: Right cut must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params local len = #tbl if lcut < 0 then lcut = len + lcut end if rcut < 0 then rcut = len + rcut end local tot = lcut + rcut if tot > 0 then local cache = {} if tot >= len then for key in ipairs(tbl) do tbl[key] = nil end tot = len else for idx = len - rcut + 1, len, 1 do tbl[idx] = nil end for idx = 1, lcut, 1 do tbl[idx] = nil end end for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and key > 0 then if key > len then cache[key - tot] = val else cache[key - lcut] = val end tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|cropping|left crop|right crop|pipe to library.cropping = function (ctx) local lcut = tonumber(ctx.pipe[1]) if lcut == nil or math.floor(lcut) ~= lcut then error(modulename .. ', ‘cropping’: Left crop must be an integer number', 0) end local rcut = tonumber(ctx.pipe[2]) if rcut == nil or math.floor(rcut) ~= rcut then error(modulename .. ', ‘cropping’: Right crop must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params local nmin local nmax for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if nmin == nil then nmin, nmax = key, key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end end end if nmin ~= nil then local len = nmax - nmin + 1 if lcut < 0 then lcut = len + lcut end if rcut < 0 then rcut = len + rcut end if lcut + rcut - len > -1 then for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then tbl[key] = nil end end elseif lcut + rcut > 0 then for idx = nmax - rcut + 1, nmax do tbl[idx] = nil end for idx = nmin, nmin + lcut - 1 do tbl[idx] = nil end local lshift = nmin + lcut - 1 if lshift > 0 then for idx = lshift + 1, nmax, 1 do tbl[idx - lshift] = tbl[idx] tbl[idx] = nil end end end end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|purging|start offset|length|pipe to library.purging = function (ctx) local idx = tonumber(ctx.pipe[1]) if idx == nil or math.floor(idx) ~= idx then error(modulename .. ', ‘purging’: Start offset must be an integer number', 0) end local len = tonumber(ctx.pipe[2]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘purging’: Length must be an integer number', 0) end local tbl = ctx.params if len < 1 then len = len + table.maxn(tbl) if idx > len then return context_iterate(ctx, 3) end len = len - idx + 1 end ctx.params = copy_table_reduced(tbl, idx, len) return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|backpurging|start offset|length|pipe to library.backpurging = function (ctx) local last = tonumber(ctx.pipe[1]) if last == nil or math.floor(last) ~= last then error(modulename .. ', ‘backpurging’: Start offset must be an integer number', 0) end local len = tonumber(ctx.pipe[2]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘backpurging’: Length must be an integer number', 0) end local idx local tbl = ctx.params if len > 0 then idx = last - len + 1 else for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' and (idx == nil or key < idx) then idx = key end end if idx == nil then return context_iterate(ctx, 3) end idx = idx - len if last < idx then return context_iterate(ctx, 3) end len = last - idx + 1 end ctx.params = copy_table_reduced(ctx.params, idx, len) return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|shifting|addend|pipe to library.shifting = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local nshift = tonumber(ctx.pipe[1]) if nshift == nil or nshift == 0 or math.floor(nshift) ~= nshift then error(modulename .. ', ‘shifting’: A non-zero integer number must be provided', 0) end local tbl = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'number' then tbl[key + nshift] = val else tbl[key] = val end end ctx.params = tbl return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|reversing_numeric_names|pipe to library.reversing_numeric_names = function (ctx) local tbl, numerics, nmax = ctx.params, {}, 0 for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil if key > nmax then nmax = key end end end for key, val in pairs(numerics) do tbl[nmax - key + 1] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|pivoting_numeric_names|pipe to --[[ library.pivoting_numeric_names = function (ctx) local tbl = ctx.params local shift = #tbl + 1 if shift < 2 then return library.reversing_numeric_names(ctx) end local numerics = {} for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil end end for key, val in pairs(numerics) do tbl[shift - key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|mirroring_numeric_names|pipe to --[[ library.mirroring_numeric_names = function (ctx) local tbl, numerics = ctx.params, {} local nmax local nmin for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then numerics[key] = val tbl[key] = nil if nmax == nil then nmin, nmax = key, key elseif key > nmax then nmax = key elseif key < nmin then nmin = key end end end for key, val in pairs(numerics) do tbl[nmax + nmin - key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|swapping_numeric_names|pipe to --[[ library.swapping_numeric_names = function (ctx) local tbl, cache, nsize = ctx.params, {}, 0 local tmp for key in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then nsize = nsize + 1 cache[nsize] = key end end table.sort(cache) for idx = math.floor(nsize / 2), 1, -1 do tmp = tbl[cache[idx] ] tbl[cache[idx] ] = tbl[cache[nsize - idx + 1] ] tbl[cache[nsize - idx + 1] ] = tmp end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|sorting_sequential_values|[criterion]|pipe to library.sorting_sequential_values = function (ctx) local sortfn if ctx.pipe[1] ~= nil then sortfn = sortfunctions[ctx.pipe[1]:match'^%s*(.-)%s*$'] end if sortfn then table.sort(ctx.params, sortfn) else table.sort(ctx.params) end -- i.e. either `false` or `nil` if sortfn == nil then return context_iterate(ctx, 1) end return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|splicing|[add to position]|position|increment| -- [number of elements to write]|...|pipe to library.splicing = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts, tbl = ctx.pipe, ctx.params local tmp1 = opts[1] local tmp2 local argc local pos local refp if tmp1 ~= nil then tmp2 = tonumber(tmp1) if tmp2 == nil or math.floor(tmp2) ~= tmp2 then pos, argc, tmp2 = tonumber(opts[2]), 4, tmp1:match'^%s*(.*%S)' if tmp2 ~= nil then refp = position_references[tmp2] if refp == nil then error(modulename .. ', ‘splicing’: ‘' .. tostring(tmp2) .. '’ is not a valid first argument', 0) end else refp = 0 end else pos, argc, refp = tmp2, 3, 0 end else pos, argc, refp = tonumber(opts[2]), 4, 0 end if pos == nil or math.floor(pos) ~= pos then error(modulename .. ', ‘splicing’: The position must be an integer number', 0) end local len = tonumber(opts[argc - 1]) if len == nil or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘splicing’: The increment must be an integer number', 0) end if refp == 2 then for _ in ipairs(tbl) do pos = pos + 1 end refp = 0 end tmp1, tmp2 = nil, nil if refp ~= 0 or len ~= 0 then for key, val in pairs(tbl) do if type(key) == 'number' then if tmp1 == nil then tmp1, tmp2 = key, key elseif key < tmp1 then tmp1 = key elseif key > tmp2 then tmp2 = key end end end end if tmp2 == nil then len = 0 elseif refp == 3 then pos = pos + tmp2 elseif refp == 1 then pos = pos + tmp1 end if len > 0 and pos + len > tmp1 and pos <= tmp2 then tbl = copy_table_expanded(tbl, pos, len) elseif len < 0 and pos - len > tmp1 and pos <= tmp2 then tbl = copy_table_reduced(tbl, pos, -len) else tbl = copy_or_ref_table(tbl, tbl ~= ctx.oparams) end ctx.params = tbl tmp1 = tonumber(opts[argc]) if len == 0 and (tmp1 == nil or tmp1 < 1) then error(modulename .. ', ‘splicing’: When the increment is zero the number of elements to add cannot be zero', 0) end if tmp1 == nil or tmp1 < 0 or math.floor(tmp1) ~= tmp1 then return context_iterate(ctx, argc) end tmp2 = argc - pos + 1 for key = pos, pos + tmp1 - 1 do tbl[key] = opts[key + tmp2] end return context_iterate(ctx, argc + tmp1 + 1) end -- Syntax: #invoke:params|imposing|name|value|pipe to library.imposing = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘imposing’: Missing parameter name to impose', 0) end ctx.params[get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = ctx.pipe[2] return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|providing|name|value|pipe to library.providing = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘providing’: Missing parameter name to provide', 0) end local key = get_parameter_name(ctx.pipe[1]) if ctx.params[key] == nil then ctx.params[key] = ctx.pipe[2] end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|discarding|name|[how many]|pipe to library.discarding = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘discarding’: Missing parameter name to discard', 0) end local len = tonumber(ctx.pipe[2]) if len == nil then ctx.params[get_parameter_name(ctx.pipe[1])] = nil return context_iterate(ctx, 2) end local key = tonumber(ctx.pipe[1]) if key == nil or math.floor(key) ~= key then error(modulename .. ', ‘discarding’: A range was provided, but the initial parameter name is not an integer number', 0) end if len < 1 or math.floor(len) ~= len then error(modulename .. ', ‘discarding’: A range can only be an integer number greater than zero', 0) end for idx = key, key + len - 1 do ctx.params[idx] = nil end return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|excluding_non-numeric_names|pipe to library['excluding_non-numeric_names'] = function (ctx) local tmp = ctx.params for key, val in pairs(tmp) do if type(key) ~= 'number' then tmp[key] = nil end end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|excluding_numeric_names|pipe to library.excluding_numeric_names = function (ctx) local tmp = ctx.params for key, val in pairs(tmp) do if type(key) == 'number' then tmp[key] = nil end end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|with_name_matching|target 1|[plain flag 1]|[or] -- |[target 2]|[plain flag 2]|[or]|[...]|[target N]|[plain flag -- N]|pipe to library.with_name_matching = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_name_matching') local tmp local ptn local tbl = ctx.params local newparams = {} for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then tmp = ptn[1] if tmp == '0' or tmp:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then tmp = tonumber(tmp) end newparams[tmp] = tbl[tmp] else for key, val in pairs(tbl) do if tostring(key):find(ptn[1], 1, ptn[2]) then newparams[key] = val end end end end ctx.params = newparams return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|with_name_not_matching|target 1|[plain flag 1] -- |[and]|[target 2]|[plain flag 2]|[and]|[...]|[target N]|[plain -- flag N]|pipe to library.with_name_not_matching = function (ctx) local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_name_not_matching') local tbl = ctx.params if nptns == 1 and targets[1][3] then local tmp = targets[1][1] if tmp == '0' or tmp:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then tbl[tonumber(tmp)] = nil else tbl[tmp] = nil end return context_iterate(ctx, argc) end local yesmatch local ptn for key in pairs(tbl) do yesmatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if tostring(key) ~= ptn[1] then yesmatch = false break end elseif not tostring(key):find(ptn[1], 1, ptn[2]) then yesmatch = false break end end if yesmatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|with_value_matching|target 1|[plain flag 1]|[or] -- |[target 2]|[plain flag 2]|[or]|[...]|[target N]|[plain flag -- N]|pipe to library.with_value_matching = function (ctx) local tbl = ctx.params local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_value_matching') local nomatch local ptn for key, val in pairs(tbl) do nomatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if val == ptn[1] then nomatch = false break end elseif val:find(ptn[1], 1, ptn[2]) then nomatch = false break end end if nomatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|with_value_not_matching|target 1|[plain flag 1] -- |[and]|[target 2]|[plain flag 2]|[and]|[...]|[target N]|[plain -- flag N]|pipe to library.with_value_not_matching = function (ctx) local tbl = ctx.params local targets, nptns, argc = load_pattern_args(ctx.pipe, 'with_value_not_matching') local yesmatch local ptn for key, val in pairs(tbl) do yesmatch = true for idx = 1, nptns do ptn = targets[idx] if ptn[3] then if val ~= ptn[1] then yesmatch = false break end elseif not val:find(ptn[1], 1, ptn[2]) then yesmatch = false break end end if yesmatch then tbl[key] = nil end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|trimming_values|pipe to library.trimming_values = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:match'^%s*(.-)%s*$' end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_lowercase|pipe to library.mapping_to_lowercase = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:lower() end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_uppercase|pipe to library.mapping_to_uppercase = function (ctx) local tbl = ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:upper() end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_calling|template name|[call -- style]|[let]|[...][number of additional parameters]|[parameter -- 1]|[parameter 2]|[...]|[parameter N]|pipe to library.mapping_by_calling = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_calling’: No template name was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.values_only) local model = { title = tname, args = margs } value_maps[looptype](ctx.params, margs, karg, varg, function () return ctx.frame:expandTemplate(model) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_invoking|module name|function -- name|[call style]|[let]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.mapping_by_invoking = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: No function name was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 2, mapping_styles.values_only) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = margs } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end value_maps[looptype](ctx.params, margs, karg, varg, function () return tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_magic|parser function|[call -- style]|[let]|[...][number of additional arguments]|[argument -- 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.mapping_by_magic = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_magic’: No parser function was provided', 0) end local margs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.values_only) value_maps[looptype](ctx.params, margs, karg, varg, function () return ctx.frame:callParserFunction(magic, margs) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_replacing|target|replace|[count]|[plain -- flag]|pipe to library.mapping_by_replacing = function (ctx) local ptn, repl, nmax, flg, argc, die = load_replace_args(ctx.pipe, 'mapping_by_replacing') if die then return context_iterate(ctx, argc) end local tbl = ctx.params if flg == 3 then for key, val in pairs(tbl) do if val == ptn then tbl[key] = repl end end else if flg == 2 then -- Copied from Module:String's `str._escapePattern()` ptn = ptn:gsub('[%(%)%.%%%+%-%*%?%[%^%$%]]', '%%%0') end for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = val:gsub(ptn, repl, nmax) end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_by_mixing|mixing string|pipe to library.mapping_by_mixing = function (ctx) if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_mixing’: No mixing string was provided', 0) end local mix = ctx.pipe[1] local tbl = ctx.params if mix == '$#' then for key in pairs(tbl) do tbl[key] = tostring(key) end return context_iterate(ctx, 2) end local skel, cnv, n_parts = parse_placeholder_string(mix) for key, val in pairs(tbl) do for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then cnv[idx] = val else cnv[idx] = tostring(key) end end tbl[key] = table.concat(cnv) end return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|mapping_to_names|pipe to --[[ library.mapping_to_names = function (ctx) local tbl = ctx.params for key in pairs(tbl) do tbl[key] = tostring(key) end return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_lowercase|pipe to library.renaming_to_lowercase = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'string' then cache[key:lower()] = val else cache[key] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_uppercase|pipe to library.renaming_to_uppercase = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do if type(key) == 'string' then cache[key:upper()] = val else cache[key] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_sequence|[sort order]|pipe to library.renaming_to_sequence = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local tbl = ctx.params local sortfn, argc, do_sort = load_sort_opt(ctx.pipe[1]) local cache local len if do_sort then local words local wl cache, words, len, wl = get_key_list_sorted(tbl, sortfn) for idx = 1, len do cache[idx] = tbl[cache[idx]] end for idx = 1, wl do cache[len + idx] = tbl[words[idx]] end else cache = {} len = 0 for _, val in pairs(tbl) do len = len + 1 cache[len] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_calling|template name|[call -- style]|[let]|[...][number of additional parameters]|[parameter -- 1]|[parameter 2]|[...]|[parameter N]|pipe to library.renaming_by_calling = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_calling’: No template name was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.names_only) local model = { title = tname, args = rargs } map_names(ctx.params, rargs, karg, varg, looptype, function () return ctx.frame:expandTemplate(model) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_invoking|module name|function -- name|[call style]|[let]|[...]|[number of additional -- arguments]|[argument 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.renaming_by_invoking = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: No function name was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 2, mapping_styles.names_only) local model = { title = 'Module:' .. mname, args = rargs } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end map_names(ctx.params, rargs, karg, varg, looptype, function () return tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_magic|parser function|[call -- style]|[let]|[...][number of additional arguments]|[argument -- 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.renaming_by_magic = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_magic’: No parser function was provided', 0) end local rargs, argc, looptype, karg, varg = load_callback_opts(opts, 1, mapping_styles.names_only) map_names(ctx.params, rargs, karg, varg, looptype, function () return ctx.frame:callParserFunction(magic, rargs) end) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_replacing|target|replace|[count]|[plain -- flag]|pipe to library.renaming_by_replacing = function (ctx) local ptn, repl, nmax, flg, argc, die = load_replace_args(ctx.pipe, 'renaming_by_replacing') if die then return context_iterate(ctx, argc) end local tbl = ctx.params if flg == 3 then ptn = get_parameter_name(ptn) local val = tbl[ptn] if val ~= nil then tbl[ptn] = nil tbl[get_parameter_name(repl)] = val end else if flg == 2 then -- Copied from Module:String's `str._escapePattern()` ptn = ptn:gsub('[%(%)%.%%%+%-%*%?%[%^%$%]]', '%%%0') end local cache = {} for key, val in pairs(tbl) do steal_if_renamed(val, tbl, key, cache, tostring(key):gsub(ptn, repl, nmax)) end for key, val in pairs(cache) do tbl[key] = val end end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_by_mixing|mixing string|pipe to library.renaming_by_mixing = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘renaming_by_mixing’: No mixing string was provided', 0) end local mix = ctx.pipe[1]:match'^%s*(.-)%s*$' local cache = {} if mix == '$@' then for _, val in pairs(ctx.params) do cache[get_parameter_name(val)] = val end else local skel, canvas, n_parts = parse_placeholder_string(mix) for key, val in pairs(ctx.params) do for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then canvas[idx] = val else canvas[idx] = tostring(key) end end cache[get_parameter_name(table.concat(canvas))] = val end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|renaming_to_values|pipe to --[[ library.renaming_to_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for _, val in pairs(ctx.params) do cache[val] = val end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|grouping_by_calling|template -- name|[let]|[...]|[number of additional arguments]|[argument -- 1]|[argument 2]|[...]|[argument N]|pipe to library.grouping_by_calling = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts = ctx.pipe local tmp if opts[1] ~= nil then tmp = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tmp == nil then error(modulename .. ', ‘grouping_by_calling’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tmp } local argc tmp, argc = load_child_opts(opts, 2, 0) local gargs = {} for key, val in pairs(tmp) do if type(key) == 'number' and key < 1 then gargs[key - 1] = val else gargs[key] = val end end local groups = make_groups(ctx.params) for gid, group in pairs(groups) do for key, val in pairs(gargs) do group[key] = val end group[0] = gid model.args = group groups[gid] = ctx.frame:expandTemplate(model) end ctx.params = groups return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|parsing|string to parse|[trim flag]|[iteration -- delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter setter]|[...]|pipe to library.parsing = function (ctx) local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘parsing’: No string to parse was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc = load_parse_opts(opts, 2, '|', '=') parse_parameter_string(ctx.params, opts[1], isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|reinterpreting|parameter to reinterpret|[trim -- flag]|[iteration delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter -- setter]|[...]|pipe to library.reinterpreting = function (ctx) local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘reinterpreting’: No parameter to reinterpret was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc = load_parse_opts(opts, 2, '|', '=') local tbl, tmp = ctx.params, get_parameter_name(opts[1]) local str = tbl[tmp] if str ~= nil then tbl[tmp] = nil parse_parameter_string(tbl, str, isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) end return context_iterate(ctx, argc) end -- Syntax: #invoke:params|evaluating|string to parse|[trim flag]|[iteration -- delimiter setter]|[...]|[key-value delimiter setter]|[...]|pipe to library.evaluating = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘evaluating’: No string to parse was provided', 0) end local isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed, argc = load_parse_opts(opts, 2, '!', ':') if opts[1]:match'^%s*(.*%S)' == nil then ctx.pipe = copy_or_ref_table(opts, opts ~= ctx.opipe) return context_iterate(ctx, argc) end local new_opts, cache = {}, {} local shift = parse_parameter_string(cache, opts[1], isep, iplain, psep, pplain, trimnamed, trimunnamed) - argc for key, val in pairs(opts) do if type(key) ~= 'number' or key < 1 then new_opts[key] = val elseif key >= argc then new_opts[key + shift] = val end end for key, val in pairs(cache) do new_opts[key] = val end ctx.pipe = new_opts return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|mixing_names_and_values|mixing string|pipe to library.mixing_names_and_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning if ctx.pipe[1] == nil then error(modulename .. ', ‘mixing_names_and_values’: No mixing string was provided for parameter names', 0) end if ctx.pipe[2] == nil then error(modulename .. ', ‘mixing_names_and_values’: No mixing string was provided for parameter values', 0) end local cache = {} local mix_k, mix_v = ctx.pipe[1]:match'^%s*(.-)%s*$', ctx.pipe[2] local tmp if mix_k == '$@' and mix_v == '$@' then for _, val in pairs(ctx.params) do cache[get_parameter_name(val)] = val end elseif mix_k == '$@' and mix_v == '$#' then for key, val in pairs(ctx.params) do cache[get_parameter_name(val)] = tostring(key) end elseif mix_k == '$#' and mix_v == '$#' then for key in pairs(ctx.params) do cache[key] = tostring(key) end else local skel_k, cnv_k, n_parts_k = parse_placeholder_string(mix_k) local skel_v, cnv_v, n_parts_v = parse_placeholder_string(mix_v) for key, val in pairs(ctx.params) do tmp = tostring(key) for idx = 2, n_parts_k, 2 do if skel_k[idx] then cnv_k[idx] = val else cnv_k[idx] = tmp end end for idx = 2, n_parts_v, 2 do if skel_v[idx] then cnv_v[idx] = val else cnv_v[idx] = tmp end end cache[get_parameter_name(table.concat(cnv_k))] = table.concat(cnv_v) end end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|swapping_names_and_values|pipe to --[[ library.swapping_names_and_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local cache = {} for key, val in pairs(ctx.params) do cache[val] = key end ctx.params = cache return context_iterate(ctx, 1) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|combining|new parameter name|[sort order]|setting -- directives|...|pipe to library.combining = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning return context_iterate(ctx, combine_parameters( ctx, function (key, val, kvs) return key .. kvs .. val end, 'combining' ) + 1) end -- Syntax: #invoke:params|combining_values|new parameter name|[sort -- order]|setting directives|...|pipe to library.combining_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning return context_iterate(ctx, combine_parameters( ctx, function (key, val, kvs) return val end, 'combining_values' ) + 1) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_calling|template name|new parameter -- name|pipe to library.combining_by_calling = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local tname = ctx.pipe[1] if tname ~= nil then tname = tname:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_calling’: No template name was provided', 0) end if ctx.pipe[2] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_calling’: No parameter name was provided', 0) end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[2])] = ctx.frame:expandTemplate{ title = tname, args = ctx.params } } return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_invoking|module name|function name|new -- parameter name|pipe to library.combining_by_invoking = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local mname = ctx.pipe[1] if mname ~= nil then mname = mname:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No module name was provided', 0) end local fname = ctx.pipe[2] if fname ~= nil then fname = fname:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No function name was provided', 0) end if ctx.pipe[3] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_invoking’: No parameter name was provided', 0) end local model = { title = 'Module:' .. mname, args = ctx.params } local mfunc = require(model.title)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘mapping_by_invoking’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[3])] = tostring(mfunc(ctx.frame:newChild(model))) } return context_iterate(ctx, 4) end -- Syntax: #invoke:params|combining_by_magic|parser function|new parameter -- name|pipe to library.combining_by_magic = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! As a modifier, -- this function MUST create a copy of it before returning local magic = ctx.pipe[1] if magic ~= nil then magic = magic:match'^%s*(.*%S)' else error(modulename .. ', ‘combining_by_magic’: No parser function was provided', 0) end if ctx.pipe[2] == nil then error(modulename .. ', ‘combining_by_magic’: No parameter name was provided', 0) end ctx.params = { [get_parameter_name(ctx.pipe[2])] = ctx.frame:callParserFunction(magic, ctx.params) } return context_iterate(ctx, 3) end -- Syntax: #invoke:params|snapshotting|pipe to library.snapshotting = function (ctx) local stack = new_substack(ctx) for key, val in pairs(ctx.params) do stack[key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|remembering|pipe to library.remembering = function (ctx) local stack = new_substack(ctx) for key, val in pairs(ctx.oparams) do stack[key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|entering_substack|[new]|pipe to library.entering_substack = function (ctx) local tbl = ctx.params local ncurrparent = ctx.n_parents + 1 if ctx.parents == nil then ctx.parents = { tbl } else ctx.parents[ncurrparent] = tbl end ctx.n_parents = ncurrparent if ctx.pipe[1] ~= nil and ctx.pipe[1]:match'^%s*new%s*$' then ctx.params = {} return context_iterate(ctx, 2) end local currsnap = ctx.n_children if currsnap > 0 then ctx.params = ctx.children[currsnap] ctx.children[currsnap] = nil ctx.n_children = currsnap - 1 else local newparams = {} for key, val in pairs(tbl) do newparams[key] = val end ctx.params = newparams end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|pulling|parameter name|pipe to library.pulling = function (ctx) local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘pulling’: No parameter to pull was provided', 0) end local parent local tmp = ctx.n_parents if tmp < 1 then parent = ctx.oparams else parent = ctx.parents[tmp] end tmp = get_parameter_name(opts[1]) if parent[tmp] ~= nil then ctx.params[tmp] = parent[tmp] end return context_iterate(ctx, 2) end -- Syntax: #invoke:params|detaching_substack|pipe to library.detaching_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘detaching_substack’: No substack has been created', 0) end local parent = ctx.parents[ncurrparent] for key in pairs(ctx.params) do parent[key] = nil end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|dropping_substack|pipe to library.dropping_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘dropping_substack’: No substack has been created', 0) end ctx.params = ctx.parents[ncurrparent] ctx.parents[ncurrparent] = nil ctx.n_parents = ncurrparent - 1 return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|leaving_substack|pipe to library.leaving_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘leaving_substack’: No substack has been created', 0) end local currsnap = ctx.n_children + 1 if ctx.children == nil then ctx.children = { ctx.params } else ctx.children[currsnap] = ctx.params end ctx.params = ctx.parents[ncurrparent] ctx.parents[ncurrparent] = nil ctx.n_parents = ncurrparent - 1 ctx.n_children = currsnap return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|merging_substack|pipe to library.merging_substack = function (ctx) local ncurrparent = ctx.n_parents if ncurrparent < 1 then error(modulename .. ', ‘merging_substack’: No substack has been created', 0) end local parent = ctx.parents[ncurrparent] local child = ctx.params ctx.params = parent ctx.parents[ncurrparent] = nil ctx.n_parents = ncurrparent - 1 for key, val in pairs(child) do parent[key] = val end return context_iterate(ctx, 1) end -- Syntax: #invoke:params|flushing|pipe to library.flushing = function (ctx) if ctx.n_children < 1 then error(modulename .. ', ‘flushing’: There are no substacks to flush', 0) end local parent = ctx.params local currsnap = ctx.n_children for key, val in pairs(ctx.children[currsnap]) do parent[key] = val end ctx.children[currsnap] = nil ctx.n_children = currsnap - 1 return context_iterate(ctx, 1) end --[[ Functions ]]-- ----------------------------- -- Syntax: #invoke:params|count library.count = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` and `ctx.params` might be the original metatables! local retval = 0 for _ in ctx.iterfunc(ctx.params) do retval = retval + 1 end if ctx.subset == -1 then retval = retval - #ctx.params end ctx.text = retval return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_call|template name|[prepend 1]|[prepend 2] -- |[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named item n=value -- n]|[...] library.concat_and_call = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_call’: No template name was provided', 0) end remove_numeric_keys(opts, 1, 1) ctx.text = ctx.frame:expandTemplate{ title = tname, args = concat_params(ctx) } return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_invoke|module name|function name|[prepend -- 1]|[prepend 2]|[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named -- item n=value n]|[...] library.concat_and_invoke = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: No function name was provided', 0) end remove_numeric_keys(opts, 1, 2) local mfunc = require('Module:' .. mname)[fname] if mfunc == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_invoke’: The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end ctx.text = mfunc(ctx.frame:newChild{ title = 'Module:' .. mname, args = concat_params(ctx) }) return false end -- Syntax: #invoke:args|concat_and_magic|parser function|[prepend 1]|[prepend -- 2]|[...]|[item n]|[named item 1=value 1]|[...]|[named item n= -- value n]|[...] library.concat_and_magic = function (ctx) -- NOTE: `ctx.params` might be the original metatable! local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘concat_and_magic’: No parser function was provided', 0) end remove_numeric_keys(opts, 1, 1) ctx.text = ctx.frame:callParserFunction(magic, concat_params(ctx)) return false end -- Syntax: #invoke:params|value_of|parameter name library.value_of = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` and `ctx.params` might be the original metatables! local opts = ctx.pipe if opts[1] == nil then error(modulename .. ', ‘value_of’: No parameter name was provided', 0) end local val local key = opts[1]:match'^%s*(.-)%s*$' if key == '0' or key:find'^%-?[1-9]%d*$' ~= nil then key = tonumber(key) val = ctx.params[key] -- No worries: #ctx.params is unused when the modifier is in -- first position (and therefore `ctx.params` is a metatable) if val ~= nil and ( ctx.subset ~= -1 or key > #ctx.params or key < 1 ) and ( ctx.subset ~= 1 or (key <= #ctx.params and key > 0) ) then ctx.text = (ctx.header or '') .. val .. (ctx.footer or '') else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end else val = ctx.params[key] if ctx.subset ~= 1 and val ~= nil then ctx.text = (ctx.header or '') .. val .. (ctx.footer or '') else ctx.text = ctx.ifngiven or '' end end return false end -- Syntax: #invoke:params|list library.list = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local ret, nss, kvs, pps = {}, 0, ctx.pairsep or '', ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = key ret[nss + 3] = kvs ret[nss + 4] = val nss = nss + 4 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 4) return false end -- Syntax: #invoke:params|list_values library.list_values = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! -- NOTE: `library.coins()` and `library.unique_coins()` rely on us local ret, nss, pps = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = val nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|list_maybe_with_names library.list_maybe_with_names = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local ret, nss, kvs, pps = {}, 0, ctx.pairsep or '', ctx.itersep or '' mixed_flush_params( ctx, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = '' ret[nss + 3] = '' ret[nss + 4] = val nss = nss + 4 end, function (key, val) ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = key ret[nss + 3] = kvs ret[nss + 4] = val nss = nss + 4 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 4) return false end -- Syntax: #invoke:params|coins|[first coin = value 1]|[second coin = value -- 2]|[...]|[last coin = value N] --[[ library.coins = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local opts, tbl = ctx.pipe, ctx.params for key, val in pairs(tbl) do tbl[key] = opts[get_parameter_name(val)] end return library.list_values(ctx) end ]]-- -- Syntax: #invoke:params|unique_coins|[first coin = value 1]|[second coin = -- value 2]|[...]|[last coin = value N] library.unique_coins = function (ctx) local opts, tbl = ctx.pipe, ctx.params local tmp for key, val in pairs(tbl) do tmp = get_parameter_name(val) tbl[key] = opts[tmp] opts[tmp] = nil end return library.list_values(ctx) end -- Syntax: #invoke:params|for_each|wikitext library.for_each = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` might be the original metatable! local ret, nss, pps, txt = {}, 0, ctx.itersep or '', ctx.pipe[1] or '' local skel, cnv, n_parts = parse_placeholder_string(txt) flush_params( ctx, function (key, val) for idx = 2, n_parts, 2 do if skel[idx] then cnv[idx] = val else cnv[idx] = tostring(key) end end ret[nss + 1] = pps ret[nss + 2] = table.concat(cnv) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each|template name|[append 1]|[append 2] -- |[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tname, args = opts } local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' table.insert(opts, 1, true) flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = key opts[2] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:expandTemplate(model) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|invoke_for_each|module name|module function|[append -- 1]|[append 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...] -- |[named param n=value n]|[...] library.invoke_for_each = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each’: No function name was provided', 0) end local model = { title = 'Module:' .. mname, args = opts } local mfunc = require(model.title)[fname] local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = key opts[2] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = mfunc(ctx.frame:newChild(model)) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|magic_for_each|parser function|[append 1]|[append 2] -- |[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.magic_for_each = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘magic_for_each’: No parser function was provided', 0) end local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' table.insert(opts, 1, true) flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = key opts[2] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:callParserFunction(magic, opts) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each_value|template name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each_value = function (ctx) local opts = ctx.pipe local tname if opts[1] ~= nil then tname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tname == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each_value’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tname, args = opts } local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:expandTemplate(model) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|invoke_for_each_value|module name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.invoke_for_each_value = function (ctx) local opts = ctx.pipe local mname local fname if opts[1] ~= nil then mname = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if mname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each_value’: No module name was provided', 0) end if opts[2] ~= nil then fname = opts[2]:match'^%s*(.*%S)' end if fname == nil then error(modulename .. ', ‘invoke_for_each_value’: No function name was provided', 0) end local model = { title = 'Module:' .. mname, args = opts } local mfunc = require(model.title)[fname] local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' remove_numeric_keys(opts, 1, 1) flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = mfunc(ctx.frame:newChild(model)) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|magic_for_each_value|parser function|[append 1] -- |[append 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named -- param n=value n]|[...] library.magic_for_each_value = function (ctx) local opts = ctx.pipe local magic if opts[1] ~= nil then magic = opts[1]:match'^%s*(.*%S)' end if magic == nil then error(modulename .. ', ‘magic_for_each_value’: No parser function was provided', 0) end local ret, nss, ccs = {}, 0, ctx.itersep or '' flush_params( ctx, function (key, val) opts[1] = val ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:callParserFunction(magic, opts) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end -- Syntax: #invoke:params|call_for_each_group|template name|[append 1]|[append -- 2]|[...]|[append n]|[named param 1=value 1]|[...]|[named param -- n=value n]|[...] library.call_for_each_group = function (ctx) -- NOTE: `ctx.pipe` and `ctx.params` might be the original metatables! local tmp if ctx.pipe[1] ~= nil then tmp = ctx.pipe[1]:match'^%s*(.*%S)' end if tmp == nil then error(modulename .. ', ‘call_for_each_group’: No template name was provided', 0) end local model = { title = tmp } local opts, ret, nss, ccs = {}, {}, 0, ctx.itersep or '' for key, val in pairs(ctx.pipe) do if type(key) == 'number' then opts[key - 1] = val else opts[key] = val end end ctx.pipe = opts ctx.params = make_groups(ctx.params) flush_params( ctx, function (gid, group) for key, val in pairs(opts) do group[key] = val end group[0] = gid model.args = group ret[nss + 1] = ccs ret[nss + 2] = ctx.frame:expandTemplate(model) nss = nss + 2 end ) finalize_and_return_concatenated_list(ctx, ret, nss, 2) return false end --[[ First-position-only modifiers ]]-- --------------------------------------- -- Syntax: #invoke:params|new|pipe to static_iface.new = function (child_frame) local ctx = context_new(child_frame) ctx.pipe = copy_or_ref_table(ctx.opipe, false) ctx.params = {} main_loop(ctx, context_iterate(ctx, 1)) return ctx.text end --[[ First-position-only functions ]]-- --------------------------------------- -- Syntax: #invoke:params|self static_iface.self = function (frame) return frame:getParent():getTitle() end --[[ Public metatable of functions ]]-- --------------------------------------- return setmetatable({}, { __index = function (_, query) local fname = query:match'^%s*(.*%S)' if fname == nil then error(modulename .. ': You must specify a function to call', 0) end local func = static_iface[fname] if func ~= nil then return func end func = library[fname] if func == nil then error(modulename .. ': The function ‘' .. fname .. '’ does not exist', 0) end return function (child_frame) local ctx = context_new(child_frame) ctx.pipe = copy_or_ref_table(ctx.opipe, refpipe[fname]) ctx.params = copy_or_ref_table(ctx.oparams, refparams[fname]) main_loop(ctx, func) return ctx.text end end }) bx8a2av95b6jpca3zvf7xnia4bz7hsf 0 591899 6708915 6708564 2026-07-09T15:42:57Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6708915 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=2| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 1p9t7i5pyee6egpb03l8zmoldevki44 6708916 6708915 2026-07-09T15:43:43Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6708916 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Franciji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = | season_no = | image = Route of the 2026 Tour de France.png | image_size = 360 px | image_caption = Trasa dirke | date = 4.–26. julij 2026 | stages = 21 | distance = 3333 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team_nat = | team = | team_color = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = | previous = [[Dirka po Franciji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Franciji 2027|2027]] }} '''Dirka po Franciji 2026''' je 113. izvedba [[Dirka po Franciji|dirke po Franciji]]. Začela se je [[4. julij]]a v [[Barcelona|Barceloni]], končala pa se bo [[26. julij]]a z enaindvajseto etapo s ciljem na [[Elizejske poljane|Elizejskih poljanah]] v [[Pariz]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/vrhunec-toura-2026-kar-dvakrat-na-alpe-d-huez-kjer-bosta-cilja-19-in-20-etape/718217 |title=Vrhunec Toura 2026 – kar dvakrat na Alpe d'Huez, kjer bosta cilja 19. in 20. etape |accessdate=2025-10-23 |date=2025-10-23 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UEX|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|TDE|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="route2">{{Cite web |date=23 October 2025 |title=Tour de France 2026 Press kit |url=https://storage-aso.lequipe.fr/ASO/cycling_tdf/tdf2026-dossier-de-presse.pdf |access-date=23 October 2025 |website=Tour de France |publisher=ASO |language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" |1 | style="text-align:right" |4. julij | [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |19,6 km | [[File:Team Time Trial Stage.svg|20px|alt=|link=]] | ekipni [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|NLD}} {{UCI team code|TVL men|2026}} |- ! scope="row" |2 | style="text-align:right" |5. julij | [[Tarragona]] (Španija) — [[Barcelona]] (Španija) | style="text-align:center;" |168,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|MEX}} [[Isaac del Toro]] |- ! scope="row" |3 | style="text-align:right" |6. julij | [[Granollers]] (Španija) — [[Les Angles, Pyrénées-Orientales|Les Angles]] | style="text-align:center;" |195,5 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |4 | style="text-align:right" |7. julij | [[Carcassonne]] — [[Foix]] | style="text-align:center;" |181,9 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|DEN}} [[Mads Pedersen]] |- ! scope="row" |5 | style="text-align:right" |8. julij | [[Lannemezan]] — [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] | style="text-align:center;" |158,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|NED}} [[Olav Kooij]] |- ! scope="row" |6 | style="text-align:right" |9. julij | [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] — [[Gavarnie-Gèdre]] | style="text-align:center;" |186,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" |7 | style="text-align:right" |10. julij | [[Hagetmau]] — [[Bordeaux]] | style="text-align:center;" |175,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |8 | style="text-align:right" |11. julij | [[Périgueux]] — [[Bergerac]] | style="text-align:center;" |180,4 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |9 | style="text-align:right" |12. julij | [[Malemort]] — [[Ussel, Corrèze|Ussel]] | style="text-align:center;" |185,5 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |13. julij |[[Cantal]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |10 | style="text-align:right" |14. julij | [[Aurillac]] — [[Le Lioran]] | style="text-align:center;" |166,6 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |11 | style="text-align:right" |15. julij | [[Vichy]] — [[Nevers]] | style="text-align:center;" |161,3 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |12 | style="text-align:right" |16. julij | [[Circuit de Nevers Magny-Cours]] — [[Chalon-sur-Saône]] | style="text-align:center;" |179,1 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |13 | style="text-align:right" |17. julij | [[Dole, Jura|Dole]] — [[Belfort]] | style="text-align:center;" |205,8 km | [[File:Hillystage.svg|link=|alt=|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" |14 | style="text-align:right" |18. julij | [[Mulhouse]] — [[Le Markstein]] [[Fellering]] | style="text-align:center;" |155,3 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |15 | style="text-align:right" |19. julij | [[Champagnole]] — [[Col de Solaison|Plateau de Solaison]] | style="text-align:center;" |183,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" |20. julij |[[Haute-Savoie]] | colspan="5" style="text-align:center" |dan počitka |- ! scope="row" |16 | style="text-align:right" |21. julij | [[Évian-les-Bains]] — [[Thonon-les-Bains]] | style="text-align:center;" |26,1 km | [[File:Time_Trial.svg|link=|alt=|20x20px]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" |17 | style="text-align:right" |22. julij | [[Chambéry]] — [[Voiron]] | style="text-align:center;" |174,7 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" |18 | style="text-align:right" |23. julij | [[Voiron]] — [[Orcières-Merlette]] | style="text-align:center;" |185,2 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |19 | style="text-align:right" |24. julij | [[Gap, Hautes-Alpes|Gap]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |127,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |20 | style="text-align:right" |25. julij | [[Le Bourg-d'Oisans]] — [[Alpe d'Huez]] | style="text-align:center;" |170,9 km | [[File:Mountainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | gorska etapa | |- ! scope="row" |21 | style="text-align:right" |26. julij | [[Thoiry, Yvelines|Thoiry]] — [[Pariz]] ([[Elizejske poljane]]) | style="text-align:center;" |133 km | [[File:Plainstage.svg|link=|alt=|20x20px]] | ravninska etapa | |- class=sortbottom ! colspan="3" |Skupaj | style="text-align:center" | 3.320,7 km | colspan="3" | |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Rumena majica]]|[[File:Jersey yellow.svg|25px|alt=A yellow jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Zelena majica]]|[[File:Jersey green.svg|25px|alt=A green jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Pikčasta majica]]|[[File:Jersey polkadot.svg|25px|alt=A white jersey with red polka dots.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|[[Bela majica]]|[[File:Jersey white.svg|25px|alt=A white jersey.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Ekipno|[[File:Jersey yellow number.svg|25px|alt=A white jersey with a yellow number bib.]]}} ! scope="col" style="width:14%;" |{{ubl|Rdeča številka|[[File:Jersey red number.svg|25px|alt=A white jersey with a red number bib.]]}} |- ! 1 | {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Egan Bernal|link=Egan Bernal}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Juan Ayuso]] | style="background:#FFCD5F;" | {{UCI team code|NCI|2026b}} | ''brez'' |- ! 2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Isaac del Toro|link=Isaac del Toro}} | style="background:#FFA8A4;" | [[Alex Molenaar]] | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2 | [[Isaac del Toro]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=2 | {{UCI team code|UEX|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Felix Engelhardt]] |- ! 3 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:#FFA8A4;" rowspan=3 | [[Alex Baudin]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Alex Baudin]] |- ! 4 | [[Mads Pedersen]] | style="background:#FFEB64;" rowspan=2| [[Torstein Træen]] | style="background:#008000;" rowspan=3| {{font colour|white|Mads Pedersen|link=Mads Pedersen}} | style="background:#F8F9FA;" rowspan=2| [[Mathias Vacek]] | style="background:#FFCD5F;" rowspan=3| {{UCI team code|LTK men|2026}} | style="background:#F5F5DC;" | [[Pablo Castrillo]] |- ! 5 | [[Olav Kooij]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Baptiste Veistroffer]] |- ! 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFEB64;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFA8A4;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#F8F9FA;" | [[Isaac del Toro]] | style="background:#F5F5DC;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! 7 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 8 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 9 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 10 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 11 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 12 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 13 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 14 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 15 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 16 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 17 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 18 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 19 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 20 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | style="background:#F5F5DC;" | |- ! 21 | | style="background:#FFEB64;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white|}} | style="background:#FFA8A4;" | | style="background:offwhite;"| | style="background:#FFCD5F;" | | ''brez'' |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#FFDB00;" | ! style="background:#006400;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#FF3E33;" | ! style="background:white;" | ! style="background:#FFB927;" | ! style="background:#D1BEA8;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{official website|http://www.letour.fr/en/}} {{Tour de France}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Franciji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 9w8c0jo153opmxgkra87sxjt7uu126w 0 592503 6708929 6533862 2026-07-09T16:14:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6708929 wikitext text/x-wiki {{Infobox recurring event | name= Tek z biki | logo= | image= Sanfermines Vaquillas Pamplona 08.jpg | caption= Biki tečejo v [[Pamplona|Pamploni]] | location= [[Pamplona]] in druge | years_active= | founded= | dates = 7–14 julij | genre= | attendance= | patron= | website= }} [[File:Monument in Pamplona IMG 3179.JPG|thumb|Spomenik v Pamploni]] [[File:Running of the Bulls on Estafeta Street.jpg|thumb|Tekači obkrožajo bike na ulici Estafeta]] '''Tek z biki''' ({{langx|es|encierro}}, iz glagola ''encerrar'', 'zagnati v ogrado, obdati'; {{langx|oc|abrivado}}, dobesedno 'naglica, zagon'; {{langx|ca|bous al carrer}} 'biki na ulici' ali {{lang|ca|correbous}} 'tek z biki') je dogodek, ki vključuje tek pred majhno skupino bikov, običajno šestih<ref name="Fiske-Harrison">Alexander Fiske-Harrison (editor) [http://www.thebullsofpamplona.com ''The Bulls Of Pamplona''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231009065236/https://thebullsofpamplona.com/ |date=2023-10-09 }}, Mephisto Press, 2018</ref> včasih pa desetih ali več, ki so bili spuščeni na ločene ulice v mestu, običajno kot del poletnega festivala. Posebne pasme goveda so lahko prednostne, kot je ''toro bravo'' v Španiji, ki se pogosto uporablja tudi v [[bikoborba]]h po teku, in camargueško govedo v okcitanski Franciji, s katerim se ne borijo. Na takšnih dogodkih se običajno uporabljajo biki (nekastrirani samci goveda). Najbolj znan tek z biki je ''encierro'', ki poteka v [[Pamplona|Pamploni]] med devetdnevnim [[festival San Fermín|festivalom Sanfermines]] v čast svetemu Ferminu.<ref name="Sanfermin">{{cite web |title=Sanfermin guide: Running of the bulls |url= http://www.sanfermin.com/old/2006/guia.php?lang=eng |publisher=Kukuxumusu |date=2007 |access-date=21 July 2008 |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20080505081343/http://www.sanfermin.com/old/2006/guia.php?lang=eng |archive-date=5 May 2008}}</ref> Postal je pomemben svetovni turistični dogodek, ki se danes zelo razlikuje od tradicionalnega lokalnega festivala. Tradicionalnejši poletni teki z biki se odvijajo v drugih krajih, kot so mesta in vasi po Španiji in Portugalski, v nekaterih mestih v Mehiki<ref>[https://www.reuters.com/article/oddlyEnoughNews/idUSTRE5114UN20090202 "Bull-run hits liquor-fueled town"], 2 February 2009. "The tradition, enacted in a handful of Mexican towns, traces its roots back to the centuries-old Pamplona bull-run in Mexico's former colonial power." Retrieved 4 March 2009.</ref> in v okcitanski regiji ([[Camargue]]) v južni Franciji. Teki z biki so se prej izvajali tudi na podeželju Anglije, najbolj znano v Stamfordu do leta 1837. == Zgodovina == Dogodek izvira iz stare prakse prevoza bikov s polj zunaj mesta, kjer so jih vzrejali, do arene za bikoborbo, kjer so se z njimi zvečer borili in jih ubili.<ref>According to the Mayor of Pamplona in his foreword to the book ''[http://www.thebullsofpamplona.com Fiesta: How to Survive the Bulls of Pamplona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231009065236/https://thebullsofpamplona.com/ |date=2023-10-09 }}''</ref> Med tem 'tekom' so lokalni mladeniči v bahaštvu skakali mednje. V Pamploni in drugod je šest bikov, ki tečejo, prav tako udeleženih v popoldanski bikoborbi. Španska tradicija pravi, da se je tek z biki začel v severovzhodni Španiji v začetku 14. stoletja. Goveji pastirji, ki so želeli prepeljati svoje živali iz bark ali s podeželja v mestna središča za prodajo ali bikoborbe, so potrebovali preprost način za prevoz svojih dragocenih živali. Med prevozom goveda za prodajo na tržnici so moški poskušali pospešiti postopek tako, da so ga s taktiko strahu in navdušenja priganjali. Po letih te prakse se je prevoz in priganjanje začelo spreminjati v tekmovanje, saj so mladi odrasli poskušali teči pred biki in varno priti do njihovih ograd, ne da bi jih prehiteli. == Tek z biki v Pamploni == [[File:Busto de San Fermín. Iglesia de San Lorenzo de Pamplona.JPG|thumb|Sveti Fermin, v čast v Pamploni]] [[File:Encierro 7 de julio de 2005.jpg|thumb|Pamplona, ​​7. julij 2005. Ljudje plezajo do ograj, medtem ko biki tečejo mimo in prečkajo trg pred mestno hišo]] Tek z biki v Pamploni je najbolj priljubljen v Španiji in ga že več kot 30 let v živo prenaša ''Televisión Española'', javna španska nacionalna televizija.<ref name="RTVE">{{cite web |title=27 años de Sanfermines en TVE |url= http://www.rtve.es/television/20080703/anos-sanfermines-tve/111770.shtml |publisher=RTVE |date=2008 |access-date=21 July 2008}}</ref> Je najodmevnejši dogodek festivala San Fermín, ki poteka vsako leto od 6. do 14. julija. Prvi tek z biki je 7. julija, sledi pa mu še en vsako naslednje jutro festivala, začenši vsak dan ob 8. uri zjutraj. Pravila zahtevajo, da so udeleženci stari vsaj 18 let, da tečejo v isto smer kot biki, da jih ne spodbujajo in da niso pod vplivom alkohola.<ref name="Ayuntamiento">{{cite web |title=The Bull Run |url= http://www.pamplona.net/VerPagina.asp?IdPag=287&Idioma=5 |work=Pamplona.net |publisher=Ayuntamiento de Pamplona (Council of Pamplona) |date=2008 |access-date=21 July 2008 |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20080529011527/http://www.pamplona.net/VerPagina.asp?IdPag=287&Idioma=5 |archive-date=29 May 2008}}</ref> Ta tradicija se nadaljuje vsako jutro festivala, ko bike izpustijo iz ograde na ulici Calle de Santo Domingo, da tečejo po zabarikadirani poti skozi ulice stare četrti do arene za bikoborbo na trgu Plaza de Toros. Bikov ne ženejo več pastirji kot v preteklosti, ampak so danes del spektakla, v katerem velika skupina tekačev teče pred biki in jih poskuša prehiteti do trga Plaza de Toros. Dogodek je postal tako priljubljen, da je glavna značilnost festivala San Fermin. Tek z biki je bil zaradi pandemije COVID-19 v Španiji odpovedan v letih 2020 in 2021, vendar se je nadaljeval od 7. do 14. julija 2022. === Ograja === V Pamploni postavijo lesene ograje, ki usmerjajo bike vzdolž poti in blokirajo stranske ulice. Dvojna lesena ograja se uporablja na območjih, kjer je dovolj prostora, medtem ko drugje stavbe na ulici delujejo kot ovire. Vrzeli v barikadah so dovolj široke, da človek lahko zdrsne skoznje, a dovolj ozke, da bika ustavijo. Ograja je sestavljena iz približno treh tisoč ločenih kosov lesa. Nekateri deli ograje ostanejo na mestu ves čas fieste, drugi pa se postavljajo in odstranjujejo vsako jutro. Gledalci lahko stojijo le za drugo ograjo, medtem ko je prostor med obema ograjama rezerviran za varnostno in medicinsko osebje ter tudi za udeležence, ki med dogodkom potrebujejo kritje.<ref name="BandoAyuntamiento">{{cite book |title=Bando San Fermin 2014 |publisher=Ayuntamiento de Pamplona |chapter-url= https://sedeelectronica.pamplona.es/VerDocumento/VerDocumento.aspx?IDdoc=512317 |access-date=20 March 2015 |chapter=Sección quinta |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20150402110605/https://sedeelectronica.pamplona.es/VerDocumento/VerDocumento.aspx?IDdoc=512317 |archive-date=2 April 2015}}</ref> === Predhodne tekme === [[File:Sanfermin2006.jpg|thumb|Policijska ograja na začetku teka ustavi ljudi, dokler ni izstreljena prva raketa]] ''Encierro'' se začne s tekači, ki pojejo blagoslov. Pojejo ga trikrat, vsakič v španščini in baskovščini. Blagoslov je molitev, ki se izreče pri kipu svetega Fermina, zavetnika festivala in mesta, da bi prosili svetnika za zaščito, v angleščino pa se lahko prevede kot »Prosimo svetega Fermina, kot našega zavetnika, naj nas vodi skozi encierro in nam da svoj blagoslov«. Pevci zaključijo z vzkliki »¡Viva San Fermín!« in »Gora San Fermin!« ('Naj živi sveti Fermin', v španščini oziroma baskovščini). Večina tekačev je oblečenih v tradicionalna oblačila festivala, ki so bela srajca in hlače z rdečim pasom (''faja'') in ovratnikom (''pañuelo''). Nekateri držijo tudi zvit dnevni časopis, da bi po potrebi odvrnili pozornost bikov. === Tek === [[File:Bull Run Clemson.jpg|thumb|left|Tekači na teku bikov v Pamploni v tipičnih oblačilih]] Prva raketa se sproži ob 8. uri zjutraj, da opozori tekače, da so vrata ograde odprta. Druga raketa signalizira, da je bilo vseh šest bikov izpuščenih. Tretja in četrta raketa signalizirata, da je vsa čreda vstopila v areno oziroma v ogrado, kar označuje konec dogodka. Povprečno trajanje med prvo raketo in koncem ''encierra'' sta dve minuti in 30 sekund. ''Encierro'' običajno sestavlja šest bikov, s katerimi se borijo popoldne, šest volov, ki tečejo v čredi z biki, in trije drugi voli, ki sledijo čredi, da bi spodbudili morebitne nejevoljne bike, da nadaljujejo po poti. Naloga volov, ki vsak dan tečejo po poti, je voditi bike do arene. Povprečna hitrost črede je 24 km/h. Dolžina teka je 875 metrov. Poteka skozi štiri ulice starega dela mesta (Santo Domingo, Ayuntamiento, Mercaderes in Estafeta) preko mestnega trga in kratkega odseka ''Telefónica'' (poimenovanega po lokaciji stare telefonske pisarne na koncu ulice Calle Estafeta) tik preden vstopi v areno skozi njen callejón (tunel). Najhitrejši del poti je navzgor po Santo Domingo in čez Trg mestne hiše, vendar so se biki pogosto ločili na vhodu na ulico Estafeta, ko so upočasnjevali. Eden ali več bikov je zdrsnilo v ovinek pri Estafeti (''la curva''), zaradi česar so namestili protizdrsno površino, zdaj pa večina bikov prečka ovinek na Estafeto in je pogosto pred voli. To je privedlo do hitrejšega teka. Tekači niso dovoljeni v prvih 50 metrih ''encierra'', ki je navkreber, kjer so biki veliko hitrejši. === Poškodbe, smrtne žrtve in zdravniška oskrba === Vsako leto se med tekom poškoduje med 50 in 100 ljudi. Vse poškodbe ne zahtevajo hospitalizacije: leta 2013 je bilo 50 ljudi z reševalnim vozilom odpeljanih v bolnišnico v Pamploni, kar se je skoraj podvojilo v primerjavi z letom 2012. Ubodi so veliko manj pogosti, vendar potencialno smrtno nevarni. Leta 2013 je bilo na primer šest udeležencev na festivalski poti ubodenih, leta 2012 so bili zaradi bikovih rogov poškodovani le štirje tekači, leta 2011 pa je bilo enako število ubodenih ljudi, leta 2010 devet in leta 2009 deset; eden od te zadnje skupine je bil ubit.<ref name=balance2013>{{cite web |title=Los encierros se saldan con 50 heridos trasladados y 6 corneados |url= http://www.noticiasdenavarra.com/2013/07/15/especiales/sanfermines-2013/los-encierros-se-saldan-con-50-heridos-trasladados-y-6-corneados |archive-url= https://web.archive.org/web/20130716191136/http://www.noticiasdenavarra.com/2013/07/15/especiales/sanfermines-2013/los-encierros-se-saldan-con-50-heridos-trasladados-y-6-corneados |url-status= dead |archive-date=16 July 2013 |work=Noticias de Navarra |access-date=15 July 2013 |first=Gorka |last=Alonso |language=es |date=15 July 2013}}</ref> Ker je večina tekačev moških, je bilo od leta 1974 ubodenih le 5 žensk. Pred tem datumom je bil tek za ženske prepovedan.<ref>{{cite web |title=Quinta mujer corneada en los encierros de San Fermín |url= http://www.diariodenavarra.es/noticias/san_fermin/2013/encierro/14_julio/2013/07/14/quinta_mujer_corneada_encierros_san_fermin_124090_2696.html |publisher=Diario de Navarra |access-date=15 July 2013 |agency=EFE |language=es |date=14 July 2013}}</ref> Drugo veliko tveganje so padci in kopičenje tekačev (»montón«, kar pomeni »kup«) na vhodu v areno za bikoborbe, ki deluje kot lijak, saj je veliko ožja od prejšnje ulice, kar povzroči gnetenje množice. V takih primerih pride do poškodb zaradi zadušitve in kontuzij tistih v kupu ter zaradi udarcev, če se biki nabašejo v kup. Takšna blokada vhoda se je v zgodovini teka zgodila vsaj desetkrat, nazadnje leta 2013, prvo pa sega v leto 1878. Leta 1977 je tekač v enem od takšnih trkov umrl zaradi zadušitve.<ref>{{cite news |title=Montón en el encierro de Sanfermines, un peligro con historia |url= http://cultura.elpais.com/cultura/2013/07/13/actualidad/1373715922_509640.html |newspaper=El País |access-date=14 July 2013 |first=Javier |last=Doria |language=es |date=13 July 2013}}</ref> Od začetka vodenja evidenc leta 1910 je bilo v teku z biki v Pamploni ubitih skupno 15 ljudi, večina zaradi udarcev.[6] Da bi zmanjšali vpliv poškodb, vsak dan v zdravstveni službi sodeluje 200 ljudi. Razporejeni so na 16 sanitarnih postajah (povprečno vsakih 50 metrov), pri čemer ima vsaka med svojim osebjem vsaj zdravnika in medicinsko sestro. Večina teh 200 ljudi je prostovoljcev, predvsem iz Rdečega križa. Poleg zdravstvenih postaj je na voljo tudi približno 20 reševalnih vozil. Ta organizacija omogoča stabilizacijo poškodovane osebe in njeno prevoz v bolnišnico v manj kot 10 minutah.<ref>{{cite web |title=Especialistas destacan que el dispositivo sanitario de los encierros "no se puede mejorar" porque es "espectacular" |url= http://www.diariodenavarra.es/20090618/pamplona/especialistas-destacan-dispositivo-sanitario-encierros-puede-mejorar.html?not=2009061812175488&idnot=2009061812175488&dia=20090618&seccion=pamplona&seccion2=pamplona&chnl=10 |work=Diario de Navarra |access-date=16 July 2013 |language=es |date=18 June 2009 |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20131104223702/http://www.diariodenavarra.es/20090618/pamplona/especialistas-destacan-dispositivo-sanitario-encierros-puede-mejorar.html?not=2009061812175488&idnot=2009061812175488&dia=20090618&seccion=pamplona&seccion2=pamplona&chnl=10 |archive-date=4 November 2013}}</ref> === Pravila oblačenja === Čeprav ni formalnega pravila oblačenja, so zelo pogosta in tradicionalna oblačila bele hlače, bela srajca z rdečim pasom okoli pasu in rdeča ruta okoli vratu.<ref>{{Cite news |title=As bull run revelry kicks off in Pamplona, hundreds wear black to mourn victims of sexual assault |last=Tan |first=Rebecca |newspaper=Washington Post |date=6 July 2018 |url= https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2018/07/06/as-bull-run-revelry-kicks-off-in-pamplona-hundreds-wear-black-to-mourn-victims-of-sexual-assault/}}</ref> Nekateri imajo na srajcah velike logotipe; v dobi interneta naj bi to bil način, da nekoga poudarijo na fotografiji. Ta obleka je v čast San Ferminu, središču praznovanja, zaradi njegove mučeniške smrti; bela oblačila predstavljajo čistost in svetost svetnika, rdeče rute (pañuelos) pa njegovo smrt z obglavljenjem. Pogosta alternativa rdeči barvi je modra. == Drugi primeri == [[File:Tudela St Anna7719m.jpg|thumb|Ognjeni bik in otroci, ki tečejo pred njim (Tudela, Navara)]] Čeprav je najbolj znan tek bikov San Fermín, se ti odvijajo poleti v mestih in vaseh po Španiji, Portugalski in nekaterih mestih v južni Franciji. Primeri so tek bikov v San Sebastiánu de los Reyesu blizu Madrida konec avgusta, ki je po Pamploni najbolj priljubljen v Španiji; tek bikov v Cuéllarju, ki velja za najstarejšega v Španiji, saj obstajajo dokumenti o njegovem obstoju iz leta 1215; Sanjuanes v Corii (Cáceres, Extremadura) od 15. stoletja je izviren in nevaren; Highland Capeias v Raii v Sabugalu na Portugalskem, kjer konji vodijo čredo, ki prečka stare mejne prelaze iz Španije in uporablja srednjeveški 'Forcåo' in tek bikov v Navalcarneru, ki poteka ponoči. === Correbous ali bous al carrer === [[File:Bous Albocàsser.jpg|thumb|left|''Bous al carrer'' v Albocàsserju ]] ''Bous al carrer'', ''correbou'' ali ''correbous'' (kar v katalonščini pomeni 'biki na ulici', 'ulični biki' ali 'tek z biki') je tipičen praznik v številnih vaseh v Valenciji, Terres de l'Ebre v Kataloniji in Fornalutxu na Mallorci. Druga podobna tradicija so ''soltes de vaques'', kjer namesto bikov uporabljajo krave. Čeprav se lahko odvijajo vse leto, so najpogostejši med lokalnimi festivali (običajno avgusta). V primerjavi z ''encierros'' živali ne vodijo v nobeno areno za bikoborbo. Ta praznovanja običajno organizirajo mladi v vasi, da bi pokazali svoj pogum in sposobnosti z bikom. Nekateri viri to tradicijo smatrajo za moški iniciacijski obred v odraslost.<ref>Touristic leaflet. ''Festes de la Costa Blanca'', Diputació Provincial d'Alacant, 2006, Alacant.</ref> === Okcitansko območje Francije === [[File:Calvisson - Abrivado.jpg|thumb|{{lang|oc|Abrivado}} v Calvissonu. Varuhi izmenično dokazujejo svojo spretnost skupini vsaj štirih bikov v obratu za 360 stopinj]] [[File:Calvisson - Bandido Caught.jpg|thumb|{{lang|oc|Bandido}} v Calvissonu. Z bikom je bil vzpostavljen stik, vendar ga še niso ustavili]] Številni teki z biki se odvijajo v Franciji v regiji okoli Sommièresa, v skladu s tradicijo Camarguesa, pri katerih noben bik ni namerno poškodovan ali ubit. Na primer, v Calvissonu se letni dogodek odvija okoli 20. julija v obdobju petih dni. Obstajajo štirje dogodki: ''abrivado'', pri katerem se vsaj deset bikov skupaj teče po ulici, ki jih vodi skupina dvanajstih varuhov na belih camarških konjih; ''encierro'', pri katerem se en bik izpusti iz preddverja in sam najde pot nazaj v ogrado; ''bandido'', pri katerem se en bik teče v spremstvu po ulicah; in ''bandido de nuit'', kar je isto, vendar po temi. Fantje in moški tečejo z biki in jih poskušajo ločiti od konj, jih ustaviti in jih fizično odvrniti od konj.<ref>{{cite web |title=Taurine traditions |url=http://ot-sommieres.com/discover/heritage/taurine-traditions/?lang=en |work=OT-Sommieres.com |publisher=Office de Tourisme du Pays de Sommières |access-date=22 August 2017 |archive-date=22 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822135915/http://ot-sommieres.com/discover/heritage/taurine-traditions/?lang=en |url-status=dead }}</ref> === Stamfordski tek z biki === Angleško mesto Stamford v Lincolnshireu je skoraj 700 let gostilo stamfordski tek z biki, dokler ga leta 1837 niso opustili.<ref name=cbd>{{Cite book |title=Chambers Book of Days (1864) |url= https://books.google.com/books?id=K0UJAAAAIAAJ |date=1832 |publisher=W. & R. Chambers Ltd.}} 13 November entry</ref> Po lokalnem izročilu sega običaj v čas kralja [[Ivan Brez dežele|Ivana]], ko je William de Warenne, 5. grof Surreyjski, na travniku spodaj zagledal dva bika, ki sta se borila. Nekaj ​​mesarjev je prišlo ločiti borca ​​in eden od bikov je stekel v mesto, kar je povzročilo veliko razburjenje. Grof je zajahal konja in jahal za živaljo ter tako užival v športu, da je travnik, na katerem se je začel boj, podaril stamfordskim mesarjem, pod pogojem, da bodo vsak 13. november priskrbeli bika, ki bo tekel po mestu, za vedno. Od leta 2013 je bil tek z biki oživljen kot slovesni dogodek v slogu festivala. === Lažne teki z biki === Različica je nočni ''ognjeni bik'', kjer se na rogove namestijo kroglice iz vnetljivega materiala. V sodobnem času bika pogosto nadomesti tekač, ki nosi okvir, na katerega so postavljeni ognjemeti, tekači, običajno otroci, pa tečejo, da bi se izognili iskram. ''Encierro de la Villavesa'' ('tek pred mestnim avtobusom') se je v Pamploni začel 15. julija 1984, ko so po koncu festivala mladi tekli pred prvim mestnim avtobusom, ki je vstopil na tradicionalno progo ''encierro''. Od leta 1990 je mestni promet Pamplone obvozil prvi avtobus, da bi zmanjšal tveganje. Trenutno mladi tečejo pred kolesarjem v rumeni majici v čast navarskemu kolesarskemu prvaku [[Miguel Induráin|Miguelu Induráinu]].<ref name="Rolán">{{cite news |last1=Rolán |first1=Saioa |title=Encierro de la Villavesa: qué es, cuándo se celebra y curiosidades |url=https://www.diariodenavarra.es/noticias/san-fermin/2022/06/08/encierro-villavesa-527885-2101.html |access-date=7 July 2022 |work=diariodenavarra.es |date=8 June 2022 |language=es-ES}}</ref> Leta 2008 sta voznik ekipe Red Bull Racing [[David Coulthard]] in voznik ekipe Scuderia Toro Rosso Sébastien Bourdais v Pamploni v Španiji izvedla različico dogodka ''teka z bikom'', pri čemer so avtomobili Formule 1 lovili 500 tekačev po dejanski progi v Pamploni.<ref>{{cite news |url= http://www.gpupdate.net/en/f1-news/190660/red-bull-to-visit-pamplona-for-bull-running/ |title=Red Bull to visit Pamplona for Bull running |work=GPUpdate.net |date=11 June 2008 |access-date=30 January 2011}}</ref> Ekipa Big Easy Rollergirls za rolerski derby od leta 2007 vsako leto v [[New Orleans]]u v [[Louisiana|Louisiani]] izvaja simulacijo teka z biki. Ekipa, oblečena v bike, drsa za tekači skozi francosko četrt. Leta 2012 je bilo 14.000 tekačev in več kot 400 'bikov' z vse države, z velikimi zabavami pred in po teku.<ref>{{cite web |first=Keith I. |last=Marszalek |url=http://blog.nola.com/entertainment/2007/06/big_easy_rollergirls_to_reinac.html |title=Big Easy Rollergirls to reinact &#91;sic&#93; famed bull run |work=Blog.NOLA.com |date=24 June 2007 |access-date=2 July 2011 |archive-date=25 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110725144631/http://blog.nola.com/entertainment/2007/06/big_easy_rollergirls_to_reinac.html |url-status=dead }}</ref> V Ballyjamesduffu na Irskem vsako leto poteka dogodek z imenom ''Pig Run'', ki deluje kot mini ''encierro'', vendar z majhnimi prašiči namesto bikov. V Dewey Beachu v Delawareu bar z imenom ''The Starboard'' vsako leto sponzorira ''Tek bikov'', na katerem na stotine rdeče-belo oblečenih obiskovalcev plaže preganja po obali en sam "bik" (dve osebi v pantomimskem kostumu konja). V Rangiori na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] vsako leto poteka ''Tek ovc'', na katerem se 1000–2000 ovc spusti po glavni ulici majhnega kmečkega mesta. Tek bikov v Združenem kraljestvu je dogodek, na katerem se po pubih sprehajajo po londonskem Hampstead Heathu, namesto bikov pa uporabljajo hitre človeške tekače. Junija leta 2014 je Pamplona uvedla serijo tekaških dogodkov, maraton San Fermín, ki vključuje maraton (42,195 km), polmaraton (21,097 km) ali cestno dirko na 10 km, ki se zaključi z zadnjimi 900 m vsake dirke po poti ''encierro'', pri čemer tekači prečkajo ciljno črto znotraj arene za bikoborbo.<ref>{{cite web |url= http://www.sanferminmarathon.com |title=Home2018 – EDP San Fermín Marathon |work=SanFerminMarathon.com}}</ref> Od leta 2008 v [[Anchorage]]u na Aljaski med festivalom ''Fur Rendezvous'' poteka ''Tek severnih jelenov'', na katerem udeleženci tečejo po štiri bloki dolgi ulici v središču mesta, za njimi pa se spusti skupina severnih jelenov. == Nasprotovanja == Mnogi nasprotniki trdijo, da so biki zaradi nadlegovanja in oglašanja udeležencev in gledalcev psihično obremenjeni, nekatere živali pa lahko zaradi stresa tudi poginejo, še posebej, če so zvezane z vrvjo ali imajo v rogovih bakle (različica ''bou embolat'').<ref>[http://lavanc.com/lavanc/iphp/not1.php?id=956 Article sobre la crueltat dels bous al carrer.] {{webarchive |url= https://web.archive.org/web/20071012155835/http://lavanc.com/lavanc/iphp/not1.php?id=956 |date=12 October 2007 }} {{in lang|ca}}</ref> Kljub vsemu temu se zdi, da imajo praznovanja v njihovih vaseh široko podporo javnosti. Mesto San Miguel de Allende v [[Mehika|Mehiki]] je po letu 2006 odpovedalo tek bikov Sanmiguelada, pri čemer je kot razlog navedlo javne nerede, povezane z dogodkom.<ref>[http://www.statesman.com/blogs/content/shared-gen/blogs/austin/mexico/entries/2007/05/24/no_more_bull_running_that_is_i.html "No More Bull (Running, That Is) in San Miguel de Allende,"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607062128/http://www.statesman.com/blogs/content/shared-gen/blogs/austin/mexico/entries/2007/05/24/no_more_bull_running_that_is_i.html |date=7 June 2011 }} Austin American-Statesman, 24 May 2007. Retrieved 4 March 2009</ref> Potem ko je bil dogodek odpovedan v San Miguelu, ga je prevzelo mesto Salvatierra, prav tako v zvezni državi Guanajuato. Zdaj se imenuje ''La Marquesada'', tridnevni dogodek pa poteka zadnji vikend v septembru ali prvi vikend v oktobru. Od leta 2002 poteka ''Tek golih'' dva dni pred tekom bikov. Dogodek podpirajo skupine za zaščito živali, vključno s PETO, ki nasprotujejo teku z biki, saj trdijo, da je kruto in poveličuje bikoborbe, čemur skupine nasprotujejo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://www.youtube.com/watch?v=bcyPQHivWNs Definitive Guide to Running with Bulls, Pamplona's Running of the Bulls, How To] * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20110713204856/http://www.thepamplonapost.com/ A blog about Pamplona's annual bull-running festival]}} * [https://web.archive.org/web/20141224114000/http://www.pamplonabullruntickets.com/pamplona-bull-run-2015/ How to attend or view the Pamplona festival] [[Kategorija:Španska kultura]] [[Kategorija:Interakcija človeka in živali]] [[Kategorija:Festivali]] 7y09dn17aiw863rznzf4gin8ta0v6lu 4 599018 6709029 6708639 2026-07-09T19:53:10Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ točkovanje Ljuba24b/4 6709029 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' (522/5) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] (372/1) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] (647/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] (665/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] (444/2) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] (347/1) * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] (234/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] (480/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] (317/1) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] (385/1) * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] (860/5) * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] (362/1) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] (651/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] (480/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' (374/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' (352/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] (500/5) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] (691/5) * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] (1116/10) * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) (1352/10) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] (414/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] (354/1) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] (10161/100) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] (468/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] (276/1) * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] (716/5) * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] (937/5) * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') (410/2) * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] (443/2) * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] (477/2) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] (444/2) * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] (575/5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] (898/5) * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] (1404/10) * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2630/25+3) * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] (510/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] (469/2) * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) (953/5) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) (1131/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' (938/5) * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) (1092/10) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] (506/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] (552/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] (626/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] (639/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) (660/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) (510/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] (2087/20+3) | 331 |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] (1119/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] (256/1) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] (226/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] (281/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] (207/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] (202/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] (230/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] (268/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] (247/1) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] (189/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] (316/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] (267/1) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] (323/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] (231/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] (263/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] (203/1) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] (262/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] (189/0) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] (569/5) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] (616/5) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] (260/1) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] (656/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] (383/1) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] (454/2) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] (432/2) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] (582/5) *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] (472/2) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] (187/0) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] (207/1) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] (250/1) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] (234/1) *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] (329/1) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] (203/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] (262/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] (249/1) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] (305/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] (873/5) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] (897/5) *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] (206/1) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] (201/1) |73 |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] (n/a) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] (439/2) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] (573/5) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] (4272/40) *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] (1247/10) *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] (599/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] (179/0) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] (538/5) *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] (372/1) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] (1225/10) *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6637/65+3) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] (781/5) *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] (901/5) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] (142/0) *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] (447/2) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) (1589/15) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (8966/85+3) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] (704/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2787/25+3) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] (1233/10) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] (763/5) *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] (1081/10) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] (328/1) *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] (536/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] (780/5) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] (2779/25) *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] (4760/45) *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] (424/2) *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) (1689/15) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] (637/5, polovica: 2) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] (2907/25) *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] (695/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] (478/2) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] (657/5) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] (2843/25) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Vino v antični Grčiji]] (2154/20) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1141/10+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3208/30+3) *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] (2353/20) *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] (4173/40) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) (3923/35 *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] (1370/10) *{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: Stato da Terra - zahodni Stato da mar]] (394/1) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] (1569/15) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] (2706/25) *{{Ikona zastave|Kazahstan}}{{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] (811/5) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] (341/1) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] (1487/10) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) (2461/20) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] (883/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) (2797/25) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] (2251/20) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] (1036/10) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] (259/1) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] (924/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] (984/5) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] (1563/15) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] (583/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] (1417/10) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] (616/5) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] (371/1) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] (2581/25) *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] (2534/25) *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] (481/2) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] (1000/10) *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] (921/5) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] (1690/15) *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] (848/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] (1127/10) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] (667/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] (726/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] (2255/20) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) (2919/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) (2795/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) (2789/25) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] (854/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] (915/5) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) (3734/35) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] (1204/10) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) (2974/25) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) (2768/25) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] (923/5) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] (232/1) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] (1191/10) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3638/35+3) *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (6570/65+3) *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] (1152/10) *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] (1635/15) *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] (1572/15) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] (1643/15) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] (735/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] (660/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] (907/5) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] (1144/10) *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) (1476/10) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] (235/1) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] (1738/15) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] (215/1) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] (506/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] (1305/10) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] (754/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] (781/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] (851/5) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] (675/5) *{{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Armenija}}{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] (1032/10) *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] (944/5) *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4841/45) *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] (839/5) *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] (1532/15) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] (148/0) *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] (145/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] (101/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] (472/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 47qzj3qrygdlntgipawkediowcbcj6h 118 599323 6708883 6708738 2026-07-09T14:33:27Z Predrag Šainović 255641 dodajnje člankov 6708883 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Predrag Šainović | birth_date = 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | occupation = urolog | nationality = srbska - slovenska | alma_mater = Medicinska fakulteta, Univerza v Beogradu | employer = Univerzitetni klinični center Maribor }} '''Predrag Šainović''' (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> Leta 2026 je v izboru revije Viva prejel naziv ''Moj urolog 2026'', priznanje, ki ga revija podeljuje na podlagi glasov pacientov.<ref>{{Navedi splet|url=https://viva.bhc.si/moj-zdravnik/moj-urolog-2026-predrag-sainovic-dr-med-spec-urolog-ljudje-si-zapomnijo-kako-si-jih-obravnaval-v-najtezjih-trenutkih/a/10953648|title=Moj urolog 2026 Predrag Šainović, dr. med., spec. urolog: Ljudje si zapomnijo, kako si jih obravnaval v najtežjih trenutkih|publisher=Viva|access-date=9. julij 2026}}</ref> Sodeluje kot strokovni sogovornik v medijskih prispevkih s področja urologije.<ref>{{Navedi splet|url=https://viva.bhc.si/bolezni/na-potovanje-z-inkontinenco/a/10953567|title=Na potovanje z inkontinenco|publisher=Viva|access-date=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://viva.bhc.si/bolezni/zakaj-se-vnetje-mehurja-rado-ponavlja/a/10953566|title=Zakaj se vnetje mehurja rado ponavlja?|publisher=Viva|access-date=9. julij 2026}}</ref> <references /> lhnfwf0e6z0fswf7obz0pdky8xjrs9y 6708885 6708883 2026-07-09T14:34:37Z Predrag Šainović 255641 6708885 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Predrag Šainović | birth_date = 1979 | birth_place = Beograd, Srbija | occupation = urolog | nationality = srbska - slovenska | alma_mater = Medicinska fakulteta, Univerza v Beogradu | employer = Univerzitetni klinični center Maribor, UROLOGIJA ŠAINOVIĆ }} '''Predrag Šainović''' (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref><ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref><ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.<ref>Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/</ref> Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.<ref>Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/</ref> V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.<ref>Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/</ref> Leta 2026 je v izboru revije Viva prejel naziv ''Moj urolog 2026'', priznanje, ki ga revija podeljuje na podlagi glasov pacientov.<ref>{{Navedi splet|url=https://viva.bhc.si/moj-zdravnik/moj-urolog-2026-predrag-sainovic-dr-med-spec-urolog-ljudje-si-zapomnijo-kako-si-jih-obravnaval-v-najtezjih-trenutkih/a/10953648|title=Moj urolog 2026 Predrag Šainović, dr. med., spec. urolog: Ljudje si zapomnijo, kako si jih obravnaval v najtežjih trenutkih|publisher=Viva|access-date=9. julij 2026}}</ref> Sodeluje kot strokovni sogovornik v medijskih prispevkih s področja urologije.<ref>{{Navedi splet|url=https://viva.bhc.si/bolezni/na-potovanje-z-inkontinenco/a/10953567|title=Na potovanje z inkontinenco|publisher=Viva|access-date=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://viva.bhc.si/bolezni/zakaj-se-vnetje-mehurja-rado-ponavlja/a/10953566|title=Zakaj se vnetje mehurja rado ponavlja?|publisher=Viva|access-date=9. julij 2026}}</ref> <references /> qsaywqgu7q6afn7c4orfsxkwea7444c 0 600021 6709135 6707267 2026-07-10T08:46:00Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] ([[User talk:InternetArchiveBot|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6668925 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Gozdarstvo}} {{Infopolje Naselje |official_name = Drvar |native_name = Дрвар |image_skyline = Drvar Total View.jpg |image_caption = |image_shield = |shield_size = 60px |pushpin_map = Bosna in Hercegovina |latd=44 |latm=22 |lats=31 |latNS=N |longd=16 |longm=23 |longs=01 |longEW=E |coordinates_region = BA-BIH |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Federacija Bosne in Hercegovine]] |subdivision_type2 = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]] |subdivision_name2 = <!--[[Slika:.svg|21px|Kanton 10]] -->[[Kanton 10]] |elevation_m = 475 |population_as_of = 2013 |population_footnotes = <ref name="statistika.ba"/> |population_total = 3730 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 80 260 |area_code = +387 (0)34 |footnotes = }} '''Drvar''' [dŕvar]<ref>{{navedi splet |url=https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3736676/drvar |title=Dŕvar |accessdate=2026-03-25 |work=Fran/Slovenski pravopis}}</ref> je naselje in središče istoimenske občine v zahodni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Upravno pripada [[Kanton 10|Kantonu 10]] [[Federacija Bosne in Hercegovine|Federacije BiH]]. V [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] se je imenoval '''Titov Drvar''' in nosil odlikovanje [[mesta heroji v Jugoslaviji|mesta heroja]]. == Zemljepis == Drvar leži v dolini reke [[Unac]] med gozdnatimi gorskimi verigami Osječenice (1791 m) na severozahodu, Klekovače (1961 m) na severovzhodu in Vijenca (1539 m) na jugu. Od [[Hrvaška|hrvaške]] meje je oddaljen približno 12&nbsp;km po zračni razdalji. Leži ob magistralni cesti 14.2 [[Bosanski Petrovac]]–[[Bosansko Grahovo]] severno od prelaza Ploča (985 m). Druge ceste vodijo vzdolž soteske Unca do [[Bihać]]a in vzhodno skozi dolino do [[Prekaja|Prekaje]]. Do leta 1978 je imel Drvar postajo na ozkotirni [[Steinbeisova železnica|Steinbeisovi železnici]] od [[Prijedor]]a in [[Jajce (mesto)|Jajca]] do [[Lička Kaldrma|Ličke Kaldrme]]. Železniške povezave so bile v več fazah ukinjene v 70. letih, proga pa demontirana. == Zgodovina == Današnji Drvar se je pričel razvijati v času [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] okupacije Bosne in Hercegovine, ko je [[Nemci|nemški]] industrialec [[Otto von Steinbeis]] začel z izkoriščanjem [[gozd]]ov. Njegovo podjetje ''Bosnische Forstindustrie Aktiengesellschaft - Otto von Steinbeis'' je poleg več [[žaga (industrijski obrat)|žag]] za svoje potrebe zgradilo veliko omrežje ozkotirne železniške proge, ki je vodila do [[Knin]]a, Prijedora in Jajca, kot tudi ceste, [[telefon]] in [[telegraf]]. Za izrabo odpadkov pri predelavi lesa je bila kmalu ustanovljena tovarna [[celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja, začela se je tudi proizvodnja [[sod]]ov in impregniranega lesa. Tako je Drvar postal središče lesne industrije, ki je kmalu zaposlovalo 2800 ljudi in kamor se je iz [[Bastasi, Drvar|Bastasov]] prenesel sedež občine.<ref name="vididrvar">{{navedi splet |url=https://vididrvar.com/o-drvaru/ |title=O Drvaru |work=Vidi Drvar |accessdate=2026-03-25}}</ref><ref>Helga Berdan: [http://othes.univie.ac.at/417/1/02-12-2008_8606753.pdf Die Machtpolitik Österreich-Ungarns und der Eisenbahnbau in Bosnien-Herzegowina 1872 – 1914] (PDF; 8,7&nbsp;MB), magistrsko delo, Dunaj 2008</ref><ref>{{navedi knjigo |author=Opština Drvar: Opštinski razvojni tim |year=2015 |title=STRATEGIJA RAZVOJA OPŠTINE DRVAR za period 2016 – 2020. godina |page=10}}</ref> Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] je Steinbeisovo podjetje delovalo naprej pod imenom [[ŠIPAD]]. === Druga svetovna vojna === Drvar je najbolj znan po dogodkih v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Že 27. julija 1941 je pretežno [[Srbi|srbsko]] prebivalstvo organiziralo [[vstaja v Drvaru|vstajo]] proti [[ustaši|ustaškemu]] nasilju v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]].<ref name="vididrvar"/><ref>{{navedi novice |title=BiH: U Drvaru istodobno proslavljali ustanak iz 1941. i komemorirali hrvatske žrtve |date=2021-07-27 |newspaper=Glas Istre |url=https://www.glasistre.hr/svijet/bih-u-drvaru-istodobno-proslavljali-ustanak-iz-1941-i-komemorirali-hrvatske-zrtve-736345}}</ref> Od tedaj do konca vojne je bil Drvar še večkrat zaseden in osvobojen, skupaj pa je bil v času [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] svoboden skoraj 1000 dni.<ref name="vididrvar"/><ref name="prilozi">[https://znaci.org/00003/706_1.pdf Drvar-grad heroj]</ref> V začetku leta 1944 se je v Drvar preselil [[Vrhovni štab NOV in POJ|vrhovni štab NOVJ]].<ref>{{navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |year=2011 |title=Tito in tovariši |location=Ljubljana |publisher=Cankarjeva založba |isbn=978-961-231-844-4 |page=157}}</ref> [[Slika:Marshal Tito during the Second World War in Yugoslavia, May 1944.jpg|sličica|Tito s svojimi »ministri« v Drvaru (1944)]] [[Slika:Titova pećina - Drvar.jpg|sličica|Titovo zaklonišče v jami v Drvaru]] 25. maja 1944 zjutraj je [[Tretji rajh|nemški]] [[Wehrmacht]] začel kombinirano zračno-kopensko ofenzivo na Drvar s kodnim imenom »[[Operacija Konjičkov skok]]«, katere namen je bil zajeti ali ubiti maršala [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]. Ob silovitem [[jugoslovanski partizani|partizanskem]] odporu se je Tito z ostalimi člani vrhovnega štaba uspel umakniti iz Drvara in proti [[Kupreško polje|Kupreškemu polju]], od koder so ga s [[Sovjetska zveza|sovjetskim]] letalom evakuirali v italijanski [[Bari]] in nato na otok [[Vis]].<ref name="vididrvar"/><ref>{{navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |year=2011 |title=Tito in tovariši |location=Ljubljana |publisher=Cankarjeva založba |isbn=978-961-231-844-4 |pages=163–167}}</ref> === SFR Jugoslavija === V letih po vojni je bil Drvar obnovljen, obujena je bila njegova lesna industrija, razvile pa so se tudi nove kovinske, montažne in preprogarske industrije. Po zaslugi vloge v vojni je sčasoma postal turistična destinacija, ki je privabil približno 200.000 obiskovalcev letno, predvsem v Titovo jamo.{{navedi vir}} Maja 1974 je Tito odlikoval mesto z [[red narodnega heroja|redom narodnega heroja]].<ref>[https://slvesnik.com.mk/Issues/837921F833544A1B98C4FABEB176CEEC.pdf Uradni list SFRJ, 28. november 1974], stran 1852 (v makedonščini)</ref> Novembra 1981 se je mesto preimenovalo v Titov Drvar.<ref name="prilozi"/> To ime je nosilo do [[razpad SFR Jugoslavije|razpada Jugoslavije]]. === Po razpadu Jugoslavije === Večidel [[vojna v Bosni in Hercegovini|vojne]], ki je izbruhnila v Bosni in Hercegovini po razpadu Jugoslavije, je bil Drvar pod nadzorom [[Republika Srbska|Republike Srbske]], avgusta 1995 pa so ga zavzele [[Hrvaški obrambni svet|hrvaške]] sile. Po [[Daytonski sporazum|Daytonskem sporazumu]] je postalo del [[Federacija Bosne in Hercegovine|Federacije Bosne in Hercegovine]]. Srbsko prebivalstvo je skoraj v celoti zbežalo, v izpraznjeno mesto pa je novo politično vodstvo spodbujalo naseljevanje Hrvatov iz osrednje Bosne. Ko so se Srbi začeli vračati na svoje domove, so se soočili z vandalizmom in nasiljem hrvaških nacionalistov, vključno z dvema umoroma in poskusom umora župana Mileta Marčete. V povojnem plenjenju in požiganju je bilo v Drvaru uničenih več domov kot med samo vojno.<ref>{{navedi knjigo |author=Mednarodna krizna skupina |date=20. avgust 1998 |title=Impunity in Drvar: ICG Balkans Report N° 40 |location= |publisher= |isbn= |pages= |url=http://www.crisisgroup.org/~/media/files/europe/balkans/bosnia-herzegovina/bosnia%2019.ashx |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110212025944/http://www.crisisgroup.org/~/media/files/europe/balkans/bosnia-herzegovina/bosnia%2019.ashx |archivedate=2011-02-12}}</ref><ref name="unhcr">{{navedi revijo |date=1999 |title=Bosnia's Don Quixote |url=http://www.unhcr.org/3c6913a14.pdf |magazine=Refugees |volume=1 |issue=114 |pages=14–15}}</ref> Čeprav je vrnitev srbskih domačinov v Drvar sčasoma obveljala za najuspešnejši povratek vojnih beguncev čez etnično mejo v Bosni,<ref name="unhcr"/> številne v vojni poškodovane tovarne niso dočakale obnove, druge pa so bile prodane in propadle; po zaprtju zadnjega večjega obrata je brezposelnost v Drvaru dosegla 80&nbsp;%. Nekateri prebivalci za slabo gospodarsko situacijo krivijo zanemarjanje s strani Federacije BiH.<ref name="sahrana">{{navedi novice |title=Bosnia town holds 'funeral' to protest at unemployment |date=2013-03-04 |newspaper=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-21664488}}</ref> == Prebivalstvo == Po podatkih popisa prebivalstva leta 2013 je v naselju Drvar živelo 3730 ljudi, kar je manj kot polovica predvojnega prebivalstva (8053 po popisu 1991). 85&nbsp;% prebivalcev je [[Srbi|srbske]] narodnosti, 14&nbsp;% pa [[Hrvati|hrvaške]].<ref name="statistika.ba">{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&id=11614 |title=Drvar - Popis 2013 u BiH |accessdate=2025-06-27 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref> {| cellpadding=5 style="text-align: left;" |+ |{{Tortni diagram | caption=Drvar, popis 1991; skupaj 8053 | label1 = [[Muslimani]] 29 | value1 = 0,4 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 24 | value2 = 0,3 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 7693 | value3 = 95,5 | color3 = #FF0000 | label4 = [[Jugoslovani]] 259 | value4 = 3,2 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 48 | value5 = 0,6 | color5 = #FFBF00 }} |{{Tortni diagram | caption=Drvar, popis 2013; skupaj: 4057 | label1 = [[Bošnjaki]] 10 | value1 = 0,3 | color1 = #228B22 | label2 = [[Hrvati]] 527 | value2 = 14,1 | color2 = #4169E1 | label3 = [[Srbi]] 3160 | value3 = 84,7 | color3 = #FF0000 | label4 = drugi in neznano 33 | value4 = 0,9 | color4 = #FFBF00 }} |} == Občina == [[Slika:BiH municipality location Drvar.svg|sličica|Ozemlje občine Drvar v BiH]] Po vojni v Bosni in po Daytonskem sporazumu je bila iz dela ozemlja predvojne občine Drvar na novo ustanovljena občina [[Istočni Drvar]], ki je bila vključena v Republiko Srbsko; druge vasi so bile priključene občini Bihać, ki se nahaja v Federaciji BiH, vendar znotraj [[Unsko-sanski kanton|Unsko-sanskega kantona]]. Današnja občina poleg istoimenskega središča in sosednjega naselja Drvar Selo obsega še 23 naselij: Ataševac, Bastasi, Brda, Bunčevac, Gruborski Naslon, Kamenica, Ljeskovica, Mokronoge, Motike, Mrđe, Podić, Podovi, Poljice, Potoci, Prekaja, Šajinovac, Šipovljani, Trninić Brijeg, Vidovo Selo, Vrtoče, Zaglavica, Župa in Župica. Občina ima po popisu 2013 skupno 7036 prebivalcev.<ref name="statistika.ba" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki||Drvar}} * [http://www.opstinadrvar.net/ Spletno mesto občine Drvar] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/174512276 Bila so Titova mesta, 2. del] – dokumentarni film s poglavjem o Drvaru <!-- {{Mesta heroji v Jugoslaviji}}--> {{Bosna in Hercegovina}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] [[Kategorija:Kanton 10]] n1mqqt8jmg358g7dwgg9d8jxoyupa6q 0 600403 6708997 6708631 2026-07-09T18:44:07Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ 6708997 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestno obzidje Tarnóva | native_name = Zespół fortyfikacji miejskich Tarnowa | native_name_lang = pl | image = Fragment murów przy ul. Bernardyńskiej - Tarnów.jpg | image_alt = Ohranjen del obzidja s poterno na ulici Bernardyńska | caption = Ohranjen del obzidja s poterno na Bernardyński ulici | address = Brama Pilźnieńska, Rybna, Targova, Valova, Vąska ulica | location_town = [[Tarnóv]] | location_country = {{flag|Poljska}} | coordinates = {{Coord|50|00|49.8|N|20|59|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}} | completion_date = 14.–16. stoletje }} '''Mestno obzidje Tarnóva''' je bilo obrambna struktura, sestavljena iz neprekinjenega [[obzidje|zidu]] z utrdbami, kot so utrjeni [[stolp]]i, [[bastijon]]i in [[mestna vrata]], ki je nekoč obdajal mesto (danes del starega mestnega jedra). Utrdbe so bile verjetno zgrajene v 14. stoletju in so bile deležne številnih širitev in posodobitev, zlasti v 16. stoletju. Do 18. stoletja so zaradi obdobja gospodarskega upada zastarele utrdbe propadle, kar je privedlo do njihovega razstavljanja. Proces rušenja se je začel okoli leta 1790 in je bil končan v začetku 19. stoletja. Danes so ostali le kratki deli nekdanjega obrambnega obzidja. == Zgodovina == === Izvor === [[File:Fragment murów miejskich Tarnowa - 1.jpg|thumb|Fragment obzidja v bližini ulice Taras]] [[File:Widok na zachowany fragment tarnowskich murów miejskich w rejonie pomnika J. Bema.jpg|thumb|Fragment mestnega obzidja v bližini kipa Józefa Bema]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo verjetno zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno pred sredino 14. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |last=Grabski |first=Marek |date=2011 |title=Karta ewidencyjna zabytków architektury i budownictwa – Mury miejskie |trans-title=Architectural and Construction Heritage Inventory Card – City Walls |url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111739/https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-date=2022-07-23 |website=zabytek.pl |language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Moskal |first=Krzysztof |title=Encyklopedia Tarnowa |last2=Trusz |first2=Marek K. |date=2010 |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |isbn=978-83-87366-96-4 |editor-last=Baczyńska-Gawlik |editor-first=Edyta |location=Tarnów |pages=121–123 |language=pl |trans-title=Encyclopedia of Tarnów |chapter=Fortyfikacje miejskie |trans-chapter=City Fortifications |editor-last2=Niedojadło |editor-first2=Andrzej}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Dutkiewicz |first=Józef Edward |title=Rocznik Historii Sztuki |publisher=Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk |year=1956 |editor-last=Starzyński |editor-first=Juliusz |location=Wrocław |language=pl |trans-title=Yearbook of Art History |chapter=Materiały źródłowe do budowy murów obronnych miasta Tarnowa z lat 1513–1545 |trans-chapter=Materials for the Construction of Tarnów's Defensive Walls from 1513 to 1545}}</ref> Starost obzidja potrjuje velikost opek, najdenih v najstarejših ohranjenih delih, ki se razlikujejo od kasnejših elementov.<ref name=":3">{{Cite book |last=Widawski |first=Jarosław |title=Miejskie mury obronne w państwie polskim do początku XV wieku |publisher=Bellona Publishing House |year=1973 |pages=462–471 |language=pl |trans-title=Municipal Defensive Walls in the Polish State Until the Beginning of the 15th Century |chapter=Tarnów}}</ref> Glede na njihovo starost so bile te zidane utrdbe verjetno prvotna obramba mesta.<ref name=":4">{{Cite book |last=Trusz |first=M. |title=Tarnów. Wielki przewodnik. 2, Stare Miasto |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |year=1995 |isbn=83-901529-5-9 |editor-last=Potępa |editor-first=Stanisław |location=Tarnów |pages=473–502 |language=pl |trans-title=Tarnów. The Great Guide. 2, Old Town |chapter=Miejskie mury obronne |trans-chapter=Municipal Defensive Walls |editor-last2=Banach |editor-first2=Ryszard}}</ref> Po mnenju Józefa Edwarda Dutkiewicza je mestne utrdbe morda financiral Spycimir Leliwita, takratni lastnik mesta.<ref name=":2" /> Prva pisna omemba mestnega obzidja Tarnóva sega v leto 1448, ko je bilo že opisano kot dolgoletno.<ref name=":5">{{Cite web |last=Bańburski |first=Kazimierz |title=Średniowieczne mury Tarnowa |trans-title=Medieval Walls of Tarnów |url=https://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki-tematyczne/sredniowieczne-mury-tarnowa/ |access-date=2025-03-07 |website=Tarnowskie Centrum Informacji |language=pl-PL}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja so utrdbe razširili za namestitev strelnega orožja in morda kot odgovor na ogrsko invazijo, med katero je bilo mesto opustošeno.<ref name=":4" /> Izboljšave so vključevale dodatek zemeljskega nasipa, čeprav verjetno ni obkrožil celotnega obrambnega sistema. Morda se je začel v bližini Plznskih vrat in se raztezal do Krakovskih vrat ali ulice Wielkie Schody, pri čemer je pokrival severni in morda del južnega dela utrdb. Verjetno je tudi, da je gradnja nasipa privedla do dodajanja novih zadnjih vrat, delne rekonstrukcije nekaterih stolpov in sprememb parapeta obzidja. Med nasipom in obzidjem se je pojavila pot, ki se je kasneje razvila v ulico znotraj obrambnega hodnika. Utrdbe verjetno niso bile razširjene na vzhodni in južni strani zaradi naravnega terena, ki je vključeval strma pobočja, ojačana z vodnim jarkom, in nekdanjo strugo potoka Wątok, kar je zagotavljalo močne obrambne prednosti. Med letom 1468 in koncem 15. ali začetkom 16. stoletja je bil jugovzhodni del utrdb dodatno okrepljen z dodatkom kompleksa bernardinskega samostana. Ta kompleks, obdan z lastnimi utrdbami, je bil pritrjen na vogal mestnega obzidja<ref name=":6">{{Cite web |title=Tarnów - miejskie mury obronne |trans-title=Tarnów – Municipal Defensive Walls |url=https://medievalheritage.eu/pl/strona-glowna/zabytki/polska/tarnow-miejskie-mury-obronne/ |access-date=2025-03-07 |website=Architektura średniowiecza i starożytności |language=pl-PL}}</ref> in je omogočal bočno obrambo odsekov brez obzidja. === 16. in 17. stoletje === [[File:Fragment tarnowskich murów miejskich z furtą - 1 (cropped).jpg|thumb|left|Mestno obzidje in vrata Małe Schody]] Celoten obrambni sistem mesta je bil obnovljen med letoma 1513 in 1544 v obdobju naraščajočega strahu pred turško agresijo. Od leta 1514 je dela sofinanciral in nadzoroval Jan Tarnovski – takratni lastnik Tarnóva, izjemen strokovnjak za umetnost utrjevanja.<ref>{{Cite web |last=Niedojadło |first=Andrzej |title=Jan Tarnowski – właściciel miasta i dóbr tarnowskich |trans-title=Jan Tarnowski – Owner of the Town and Tarnów Estates |url=https://fundacjatarnowskiego.pl/jan-tarnowski-wlasciciel-miasta-i-dobr-tarnowskich/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2025-03-07 |website=fundacjatarnowskiego.pl |language=pl-PL}}</ref> Širitev obzidja je med drugim vključevala podvojitev njegove linije z izgradnjo zunanjega obzidja vzdolž današnje ulice Wałowa in verjetno ulice Targowa in njegovo okrepitev s petimi stolpi ali bastijonskimi stolpi. Gradnja zunanjega obzidja je bila posledica tudi razvoja mestnih stavb. V tem času so bila obnovljena tudi Krakovska vrata (1521) in Plzna vrata (1519). Leta 1520 se je del zunanjega obzidja zaradi vodne erozije zrušil, del pa je bil obnovljen iz nič. Hkrati je bil severni del notranjega obzidja rekonstruiran, pri čemer so bili verjetno spremenjeni obrambni elementi in strelne line, na nekaterih mestih pa je bil zid tudi preplasten.<ref name=":4" /> Kasneje, v 1530-ih, je bil južni del obzidja dodatno ojačan in na nekaterih mestih popolnoma obnovljen. Hkrati je bil razširjen tudi jarek, napolnjen z vodo. Od leta 1544 se v občinskih evidencah niso pojavljali nobeni nadaljnji gradbeni stroški; vendar so se od leta 1537 začeli pojavljati stroški za [[soliter]] in [[smodnik]], kar kaže na to, da so dokončani deli utrdb bili oboroženi. Širitev obrambnega sistema je financiral mestni svet s sredstvi, ki so jih zagotovili mestni lastniki, in deloma verjetno iz občinske blagajne.<ref name=":4" /> [[File:Widoki murów miejskich - Tarnów - Szeroka.jpg|thumb|Obzidje na ulici Szeroka]] V povezavi z gradnjo obzidja je mestni svet organiziral pomembno gradbeno podporo. Občinska opekarna je med gradnjo neprekinjeno proizvajala opeko, če pa je bilo večje povpraševanje, so organizirali začasna mesta za proizvodnjo opeke. Kamnito gradivo, ki so ga uporabljali za spodnje dele obzidja, so v mesto pripeljali iz bližnjih vasi;<ref name=":7">{{Cite book |last=Wróbel |first=S. |title=Opowieści o dawnym Tarnowie |date=2003 |publisher=Muzeum Okręg. w Tarnowie |isbn=978-83-85988-48-9 |location=Tarnów |pages=15–25 |language=pl |trans-title=Tales of Old Tarnów |chapter=Patrz na Tarnów, na gniazdo Tarnowskich |trans-chapter=Look at Tarnów, at the Nest of the Tarnowski Family}}</ref> podobno so bloke [[peščenjak]]a iz Ciężkowice prevažali in lomili v bližnji vasi Skrzyszów. Gradbena dela je izvajalo več izvajalcev, nekateri so bili pripeljani od zunaj mesta. Domneva se, da so bili posamezni deli obzidja skupaj z obrambno infrastrukturo dodeljeni mestnim korporacijam.<ref name=":8">{{Cite book |title=Tarnów – dzieje miasta i regionu: Cz. I – Czasy przedrozbiorowe |publisher=Urząd Miejski w Tarnowie |year=1981 |editor-last=Kiryk |editor-first=Feliks |location=Tarnów |language=pl |trans-title=Tarnów – The History of the Town and Region: Part I – Pre-partition Times |editor-last2=Ruta |editor-first2=Zygmunt}}</ref> Vendar se informacije o teh dodelitvah, pa tudi imena stolpov, ki iz njih izhajajo (razen ene omembe stolpa platnerjev), do danes niso ohranile.<ref name=":8" /> Zaradi širitve v 16. stoletju je bil obrambni sistem Tarnóva znatno okrepljen. Mestne utrdbe so obsegale skupno 9 ali 10 stolpov oziroma bastijonov, 4 mestna vrata (2 glavna in 2 tako imenovana manjša) ter nedoločeno število utrjenih mestnih vrat (verjetno okoli 10). Zahvaljujoč posodobitvi obrambnega sistema je bil Tarnóv v tistem času eno najbolj utrjenih mest na jugu Poljske.<ref name=":1" /> Konec 16. stoletja, ko je mesto prišlo v roke družine Ostroški, so utrdbe vzdrževali v dobrem stanju in jih ohranjali po navodilih novih lastnikov. Med letoma 1567 in 1569 ter med letoma 1574 in 1576 je bil del mestnih dohodkov namenjen popravilu in vzdrževanju obzidja. V prvi polovici 17. stoletja je mesto samo financiralo popravila utrdb. Hkrati so si prizadevali za vzdrževanje oborožitve utrdb v dobrem stanju, leta 1620 pa so v bernardinskem samostanu postavili dva topa. [[File:Basteja w Tarnowie (2).jpg|thumb|Pogled na trg z bastijonom iz 16. stoletja]] Leta 1644 se je na risbi družinskega drevesa družine Tarnovski pojavila podoba mestnega obzidja Tarnóva. Ilustracija je predstavljala panoramo mesta z juga, ki je prikazovala mestna vrata v stolpu in dve vrsti obzidja; Vendar ta upodobitev ni povsem zanesljiva.<ref name=":3" /> Med letoma 1648 in 1651 so bila na utrdbah Tarnóva izvedena nadaljnja večja dela, ko so bile mestne oblasti po odločitvi kneza Vladislava Dominika Zasławskega dolžne popraviti obzidje, prebivalci okrožja Tarnóv pa so dobili nalogo, da zgradijo obzidje. Obseg teh del ni znan, vendar se domneva, da obstoječim utrdbam niso bile dodane nobene nove strukture. Ta prizadevanja so bila vložena zaradi zaskrbljenosti zaradi kozaškega upora v Ukrajini. Leta 1655 so Švedi dosegli Tarnóv in ko so našli vrata odprta, so mesto prisilili k plačilu davka. Istega leta so utrdbe preprečile roparskim četam četrtne armade, da bi vdrle v mesto in ga oropale.<ref name=":6" /> Kmalu zatem pa so švedske čete ponovno vstopile v mesto, zahtevale davek in ga oropale.<ref name=":1" /> === Propad === [[File:Mury miejskie Tarnowa w rejonie ul. Wąskiej.jpg|thumb|left|Fragmenti obzidja v bližini ulice Wąska]] Vsaj do konca 17. stoletja so si prizadevali ohraniti utrdbe v dobrem stanju, vendar je nenehna širitev primestnih območij in mesta delovala proti obrambnim sistemom. Z rastjo mesta od 16. stoletja naprej so začeli prezidavati mestno obzidje, pri čemer so se ti ukrepi začeli v bližini notranjega obzidja ob tarnovski stolnici (čeprav je imela na primer hiša Mikołajowski, ki je bila tam, hodnik, ki je omogočal dostop do obzidja, kot so zahtevale mestne oblasti). Z leti se je ta praksa povečala in lastniki mesta so ji poskušali nasprotovati, čeprav ni jasno, s kakšnim uspehom. Prezidani so bili tudi deli ulice Podmurna, ki so bili namenjeni zagotavljanju prostega dostopa do obzidja. Do konca 17. stoletja je tarnovski obrambni sistem zaradi hitrega razvoja vojaške tehnologije zastarel. Zadnja popravila mestnih utrdb so bila zabeležena v 1680-ih, ko so popravili zgorele obloge obzidja in obrambnih nasipov. Zaradi krize v 18. stoletju so bila popravila in vzdrževanje zastarelih utrdb dokončno opuščena. Glede na lustracijo iz leta 1754 so bile utrdbe v Tarnóvu v zelo slabem stanju in niso bile več primerne za obrambne namene. Po [[delitve Poljskw#Prva delitev Poljske (1772-73)|prvi delitvi Poljske]] so avstrijske oblasti odredile razgradnjo nekdanjega obrambnega sistema.<ref name=":9">{{Cite web |last= |date=28 July 2006 |title=Renesansowa basteja w Tarnowie |trans-title=Renaissance Bastion in Tarnów |url=https://dziennikpolski24.pl/renesansowa-basteja-w-tarnowie/ar/1650394 |access-date=2025-03-07 |website=Dziennik Polski |language=pl-PL}}</ref> Vendar so bile ruševine nekdanjih utrdb verjetno že pred tem uporabljene kot vir gradbenega materiala. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (tako imenovanem ''Miegovem zemljevidu'') iz obdobja med letoma 1779 in 1781 so bili zabeleženi štirje stolpi na severnem delu obzidja, kar kaže na to, da so bili preostali že razstavljeni. Obzidje in jarki so bili poravnani, s čimer so nastale nove ulice: med letoma 1784 in 1785 ulica Wałowa (takrat imenovana ulica Podwale), nekoliko kasneje pa ulice Targowa, Szeroka in Bernardyńska. [[File:Fragment murów miejskich za ulicą Wałową w Tarnowie.jpg|thumb|Ohranjeno obzidje za stavbami na ulici Wałowa]] Po letu 1790 se je začelo načrtovano rušenje neuporabnih ruševin, saj so ovirale razvoj mesta. Porušen je bil del notranjega obzidja, večina zunanjega obzidja in ostanki stolpov. Do danes je ostal le kratek odsek zunanjega obzidja z ohranjenim bastijonom; notranje obzidje je ponekod ostalo v polni višini. Ob notranjem obzidju sta se ohranila tudi dva stolpa. Konec 18. stoletja je ostanke utrdb Tarnóv ovekovečil Zygmunt Vogel. Na eni od svojih risb je upodobil bastijon z bastijonskim stolpom, na drugi pa enega od obstoječih bastijonov. Neporušene ostanke utrdb so bodisi prekrili bodisi jih absorbirale nove stavbe. Po parcelaciji zemljišč in prodaji nekdanjih utrjenih območij leta 1836 se je proces rušenja in gradnje novih stavb znatno pospešil. Načrtovano rušenje nekdanjih obrambnih zidov je bilo končano v začetku 19. stoletja. Zanimanje za nekdanje mestne utrdbe se je obudilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaradi naraščajoče radovednosti o preteklosti mesta. Raziskovalci so začeli ponovno odkrivati ​​njihovo zgodovino, čeprav to takrat ni pripeljalo do znanstvenih rezultatov. Šele z objavo druge monografije mesta leta 1911 je bila na nekdanje utrdbe vrnjena nova luč. Kljub vse večjemu zanimanju za nekdanje obzidje v medvojnem obdobju na njem niso bila izvedena nobena dela. Spremembe so se zgodile med drugo svetovno vojno, ko je uničenje judovskih stavb razkrilo dele obzidja v severovzhodnem delu mesta. Med izkopavanji so odkrili tudi temelje Plznskih vrat. Med vojno je bil porušen tudi eden od ohranjenih bastijonov, ki se je nahajal na ulici Forteczna, kar je razvidno iz medvojnih fotografij. Prve raziskave nekdanjega obrambnega obzidja je med vojno opravil Józef Edward Dutkiewicz in so se nadaljevale po njenem koncu, rezultati pa so bili objavljeni v 1950-ih. Te študije imajo pomembno vlogo pri tem, kako se nekdanje utrdbe dojemajo danes.<ref name=":4" /> Po drugi svetovni vojni so bili po Dutkiewiczevi zasnovi razkriti ohranjeni fragmenti obzidja. Izdelan je bil načrt za nadaljnje razkrivanje delov starih utrdb, ki naj bi se izvedel z rušenjem drugih stavb. Ta načrt so delno uresničili poljski konservatorski ateljeji zgodovinskih spomenikov v 1960-ih. Razkriti deli obzidja so bili obnovljeni med letoma 1954 in 1969 na območjih ulic Żydowska, Wąska, Bernardyńska, Basztowa in Pilznskih vrat. === Trenutno stanje === [[File:Skwer ks. Gajdy i kościół ojców Bernardynów w Tarnowie.jpg|thumb|Pogled na trg pri Małe Schodyjevih vratih; poslikava na stanovanjski hiši prikazuje Tarnóv leta 1644 z vidnimi mestnimi utrdbami]] Do danes so ohranjeni ostanki utrdb Tarnóva v dolžini približno 400 metrov na ulicah Wałowa, Targowa, Szeroka, Bernardyńska, Forteczna in Pilznojskih vratih.<ref>{{Cite web |title=Półbaszta Tarnów |trans-title=Half-Bastion Tarnów |url=https://visitmalopolska.pl/pl/obiekt/-/poi/polbaszta-tarnow |access-date=2025-03-07 |website=visitmalopolska.pl |language=pl }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":10">{{Cite book |last=Krupiński |first=Andrzej Bronisław |title=Zabytki urbanistyki i architektury województwa tarnowskiego |date=1989 |publisher=Kraj |isbn=978-83-7005-224-9 |location=Warsaw |pages=59–60 |language=pl |trans-title=Monuments of Urban Planning and Architecture of the Tarnów Voivodeship |chapter=Mury miejskie z XV i XVI w. Baszta z 1 poł. XVI w. Półbaszta z ok. poł. XVI w. |trans-chapter=City Walls from the 15th and 16th Centuries. Bastion from the First Half of the 16th Century. Half-Bastion from Around the Mid-16th Century}}</ref> Leta 2011 je bila vzdolž ohranjenih delov utrdb vzpostavljena mestna turistična pot ''Srednjeveško obzidje Tarnóva''. Leta 2011 so bili s sredstvi iz Malopoljskega regionalnega operativnega programa revitalizirani ostanki obzidja na ulicah Forteczna, Taras, Plznovih vratih in Szeroka.<ref name=":11">{{Cite web |date=13 October 2011 |title=Zakończyła się renowacja zabytkowych murów obronnych |trans-title=The Renovation of the Historical Defensive Walls Has Been Completed |url=http://tarnow.net.pl/articles/s/i/134914 |access-date=2025-03-07 |website=tarnow.net.pl |language=pl}}</ref> Obseg del je vključeval zapolnjevanje vrzeli, ojačenje malte in opečnih konstrukcij, nanos nove kritine z velikoformatnimi strešniki in čiščenje zidov. Zidovi so bili tudi izolirani, po celotni dolžini pa je bila nameščena razsvetljava. Aprila 2015 so bile mestne utrdbe Tarnóv vpisane v register spomenikov Malopoljskega vojvodstva pod številko A-1413/M.<ref>{{Cite web |last= |date=9 September 2024 |title=Wykaz obiektów wpisanych do rejestru zabytków nieruchomych województwa małopolskiego z uwzględnieniem podziału na powiaty i gminy |trans-title=List of Objects Entered in the Register of Immovable Monuments of the Lesser Poland Voivodeship, Including Division by Counties and Gminas |url=https://www.wuoz.malopolska.pl/rejestrzabytkow/ |access-date=2025-03-07 |website=www.wuoz.malopolska.pl |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2017 in 2018 je bil obnovljen ohranjeni fragment obzidja z vrati, znanimi kot Małe Schody, ki so na ulici Bernardyńska.<ref>{{Cite web |title=Początek remontu Małych Schodów |trans-title=Start of the Renovation of Małe Schody |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Poczatek-remontu-Malych-Schodow |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Cite web |title=Małe Schody wkrótce jak nowe |trans-title=Małe Schody Soon Like New |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Male-Schody-wkrotce-jak-nowe |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2019 in 2020 je bil ob obnovljenem obzidju ustvarjen trg s fontano, na sosednji stavbi pa je bila naslikana freska, ki prikazuje pogled na Tarnóv z utrdbami iz leta 1644. Med temi deli so bili v južnem delu obrambnega oboda prvič odkriti ostanki nekdanjega obrambnega nasipa in zunanjega obzidja.<ref>{{Cite web |last=Chwał |first=Paweł |date=2 October 2019 |title=Tarnów. Przy Małych Schodach wykopano mury obronne z czasów hetmana Tarnowskiego |trans-title=Tarnów. Defensive Walls from the Time of Hetman Tarnowski Were Unearthed by Małe Schody |url=https://tarnow.naszemiasto.pl/tarnow-przy-malych-schodach-wykopano-mury-obronne-z-czasow/ar/c1-7363329 |access-date=2025-03-07 |website=Tarnów Nasze Miasto |language=pl-PL}}</ref> == Arhitektura == === Mestno obzidje === [[File:System fortyfikacji miejskich w Tarnowie.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje lokacije struktur mestnih utrdb Tarnówa]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo zgrajeno na nepravilnem ovalnem tlorisu, ki je tvoril obod, prilagojen obliki mestnega griča. Oval mestnega obzidja, podolgovat vzdolž osi vzhod-zahod, je verjetno pokrival celotno območje prvotnega mesta, ki je bilo veliko približno 6 hektarjev. Dolžina obzidja je bila približno 900 metrov. Obzidje je bilo zgrajeno iz opeke, položene v poljsko vez, in delno v spodnjih delih iz lomljenega in poljskega kamna. Zgrajeno je bilo kot [[kurtina]] z debelino od 1,5 metra do več kot 2 metra na nekaterih mestih. Ena od lokacij, kjer je še danes mogoče opaziti prvotno debelino obzidja, je fragment na ulici Brama Pilźnieńska 4, ki je debel 1,48 metra. Prvotna višina obzidja danes ni znana, vendar verjetno ni bila nižja od 3–4 metrov, ponekod je dosegla 6 metrov ali celo več. Videz krone obzidja je prav tako negotov; morda je imelo obzidje in prehod za stražarje, morda razširjen z leseno ploščadjo. Obzidje je bilo kasneje, verjetno v 16. stoletju, prekrito s streho. Zunanje obzidje, zgrajeno v 16. stoletju, je bilo v spodnjih delih zgrajeno iz kamna, v zgornjih pa iz opeke. Bilo je nižje od notranjega obzidja in je bilo postavljeno na rob obrambnega nasipa, z nagnjenim zidom navznoter, da bi absorbiralo udarce izstrelkov in topovskih krogel. Danes so nekateri fragmenti obzidja integrirani v strukturo stanovanjskih stavb in pogosto služijo kot njihova zadnja stena. Obzidje, ohranjeno na južni strani, na območju Tržnega trga, deluje tudi kot podporni zid. === Strukture vzdolž obzidja === Ob mestnem obzidju Tarnóva je bilo več deset arhitekturnih struktur, vključno z dvojimi glavnimi vrati, približno desetimi manjšimi vrati ter devetimi ali desetimi stolpi in bastijoni. Danes so znane lokacije naslednjih stavb: *Krakovska vrata[1] *Pilzna vrata[1] *Vrata na izhodu ulice Wielkie Schody (znana tudi kot "manjša vrata na strani bolnišnice") *Vrata na izhodu ulice Rybna (znana tudi kot vrata z imenom "Staromensis")[6] *Vrata na ulici Forteczna *Vrata na izhodu ulice Małe Schody *Vrata na današnji ulici Basztowa *Vrata z ulice Wąska *Vrata sv. Ane *Knežji stolp<ref name=":13">{{Cite book |last=Adamczyk |first=Jacek |title=Tarnów – Plan Starego Miasta |publisher=Tarnowskie Centrum Informacji |year=2020 |location=Tarnów |language=pl, en |trans-title=Tarnów – Plan of the Old Town}}</ref> (znan tudi kot stolp ob prezbiteriju) *Bastijon iz prve polovice 16. stoletja (lokalno znan kot polstolp) *Stolp na ulici Forteczna == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Tarnóv]] [[Kategorija:Fortifikacije na Poljskem]] 0pq8pahm8r9kayqeocdzm1cxqf7ai10 6708998 6708997 2026-07-09T18:44:44Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Mestno obzidje Tarnówa]] na [[Mestno obzidje Tarnóva]] prek preusmeritve: pravopis 6708997 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestno obzidje Tarnóva | native_name = Zespół fortyfikacji miejskich Tarnowa | native_name_lang = pl | image = Fragment murów przy ul. Bernardyńskiej - Tarnów.jpg | image_alt = Ohranjen del obzidja s poterno na ulici Bernardyńska | caption = Ohranjen del obzidja s poterno na Bernardyński ulici | address = Brama Pilźnieńska, Rybna, Targova, Valova, Vąska ulica | location_town = [[Tarnóv]] | location_country = {{flag|Poljska}} | coordinates = {{Coord|50|00|49.8|N|20|59|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}} | completion_date = 14.–16. stoletje }} '''Mestno obzidje Tarnóva''' je bilo obrambna struktura, sestavljena iz neprekinjenega [[obzidje|zidu]] z utrdbami, kot so utrjeni [[stolp]]i, [[bastijon]]i in [[mestna vrata]], ki je nekoč obdajal mesto (danes del starega mestnega jedra). Utrdbe so bile verjetno zgrajene v 14. stoletju in so bile deležne številnih širitev in posodobitev, zlasti v 16. stoletju. Do 18. stoletja so zaradi obdobja gospodarskega upada zastarele utrdbe propadle, kar je privedlo do njihovega razstavljanja. Proces rušenja se je začel okoli leta 1790 in je bil končan v začetku 19. stoletja. Danes so ostali le kratki deli nekdanjega obrambnega obzidja. == Zgodovina == === Izvor === [[File:Fragment murów miejskich Tarnowa - 1.jpg|thumb|Fragment obzidja v bližini ulice Taras]] [[File:Widok na zachowany fragment tarnowskich murów miejskich w rejonie pomnika J. Bema.jpg|thumb|Fragment mestnega obzidja v bližini kipa Józefa Bema]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo verjetno zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno pred sredino 14. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |last=Grabski |first=Marek |date=2011 |title=Karta ewidencyjna zabytków architektury i budownictwa – Mury miejskie |trans-title=Architectural and Construction Heritage Inventory Card – City Walls |url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111739/https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-date=2022-07-23 |website=zabytek.pl |language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Moskal |first=Krzysztof |title=Encyklopedia Tarnowa |last2=Trusz |first2=Marek K. |date=2010 |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |isbn=978-83-87366-96-4 |editor-last=Baczyńska-Gawlik |editor-first=Edyta |location=Tarnów |pages=121–123 |language=pl |trans-title=Encyclopedia of Tarnów |chapter=Fortyfikacje miejskie |trans-chapter=City Fortifications |editor-last2=Niedojadło |editor-first2=Andrzej}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Dutkiewicz |first=Józef Edward |title=Rocznik Historii Sztuki |publisher=Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk |year=1956 |editor-last=Starzyński |editor-first=Juliusz |location=Wrocław |language=pl |trans-title=Yearbook of Art History |chapter=Materiały źródłowe do budowy murów obronnych miasta Tarnowa z lat 1513–1545 |trans-chapter=Materials for the Construction of Tarnów's Defensive Walls from 1513 to 1545}}</ref> Starost obzidja potrjuje velikost opek, najdenih v najstarejših ohranjenih delih, ki se razlikujejo od kasnejših elementov.<ref name=":3">{{Cite book |last=Widawski |first=Jarosław |title=Miejskie mury obronne w państwie polskim do początku XV wieku |publisher=Bellona Publishing House |year=1973 |pages=462–471 |language=pl |trans-title=Municipal Defensive Walls in the Polish State Until the Beginning of the 15th Century |chapter=Tarnów}}</ref> Glede na njihovo starost so bile te zidane utrdbe verjetno prvotna obramba mesta.<ref name=":4">{{Cite book |last=Trusz |first=M. |title=Tarnów. Wielki przewodnik. 2, Stare Miasto |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |year=1995 |isbn=83-901529-5-9 |editor-last=Potępa |editor-first=Stanisław |location=Tarnów |pages=473–502 |language=pl |trans-title=Tarnów. The Great Guide. 2, Old Town |chapter=Miejskie mury obronne |trans-chapter=Municipal Defensive Walls |editor-last2=Banach |editor-first2=Ryszard}}</ref> Po mnenju Józefa Edwarda Dutkiewicza je mestne utrdbe morda financiral Spycimir Leliwita, takratni lastnik mesta.<ref name=":2" /> Prva pisna omemba mestnega obzidja Tarnóva sega v leto 1448, ko je bilo že opisano kot dolgoletno.<ref name=":5">{{Cite web |last=Bańburski |first=Kazimierz |title=Średniowieczne mury Tarnowa |trans-title=Medieval Walls of Tarnów |url=https://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki-tematyczne/sredniowieczne-mury-tarnowa/ |access-date=2025-03-07 |website=Tarnowskie Centrum Informacji |language=pl-PL}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja so utrdbe razširili za namestitev strelnega orožja in morda kot odgovor na ogrsko invazijo, med katero je bilo mesto opustošeno.<ref name=":4" /> Izboljšave so vključevale dodatek zemeljskega nasipa, čeprav verjetno ni obkrožil celotnega obrambnega sistema. Morda se je začel v bližini Plznskih vrat in se raztezal do Krakovskih vrat ali ulice Wielkie Schody, pri čemer je pokrival severni in morda del južnega dela utrdb. Verjetno je tudi, da je gradnja nasipa privedla do dodajanja novih zadnjih vrat, delne rekonstrukcije nekaterih stolpov in sprememb parapeta obzidja. Med nasipom in obzidjem se je pojavila pot, ki se je kasneje razvila v ulico znotraj obrambnega hodnika. Utrdbe verjetno niso bile razširjene na vzhodni in južni strani zaradi naravnega terena, ki je vključeval strma pobočja, ojačana z vodnim jarkom, in nekdanjo strugo potoka Wątok, kar je zagotavljalo močne obrambne prednosti. Med letom 1468 in koncem 15. ali začetkom 16. stoletja je bil jugovzhodni del utrdb dodatno okrepljen z dodatkom kompleksa bernardinskega samostana. Ta kompleks, obdan z lastnimi utrdbami, je bil pritrjen na vogal mestnega obzidja<ref name=":6">{{Cite web |title=Tarnów - miejskie mury obronne |trans-title=Tarnów – Municipal Defensive Walls |url=https://medievalheritage.eu/pl/strona-glowna/zabytki/polska/tarnow-miejskie-mury-obronne/ |access-date=2025-03-07 |website=Architektura średniowiecza i starożytności |language=pl-PL}}</ref> in je omogočal bočno obrambo odsekov brez obzidja. === 16. in 17. stoletje === [[File:Fragment tarnowskich murów miejskich z furtą - 1 (cropped).jpg|thumb|left|Mestno obzidje in vrata Małe Schody]] Celoten obrambni sistem mesta je bil obnovljen med letoma 1513 in 1544 v obdobju naraščajočega strahu pred turško agresijo. Od leta 1514 je dela sofinanciral in nadzoroval Jan Tarnovski – takratni lastnik Tarnóva, izjemen strokovnjak za umetnost utrjevanja.<ref>{{Cite web |last=Niedojadło |first=Andrzej |title=Jan Tarnowski – właściciel miasta i dóbr tarnowskich |trans-title=Jan Tarnowski – Owner of the Town and Tarnów Estates |url=https://fundacjatarnowskiego.pl/jan-tarnowski-wlasciciel-miasta-i-dobr-tarnowskich/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2025-03-07 |website=fundacjatarnowskiego.pl |language=pl-PL}}</ref> Širitev obzidja je med drugim vključevala podvojitev njegove linije z izgradnjo zunanjega obzidja vzdolž današnje ulice Wałowa in verjetno ulice Targowa in njegovo okrepitev s petimi stolpi ali bastijonskimi stolpi. Gradnja zunanjega obzidja je bila posledica tudi razvoja mestnih stavb. V tem času so bila obnovljena tudi Krakovska vrata (1521) in Plzna vrata (1519). Leta 1520 se je del zunanjega obzidja zaradi vodne erozije zrušil, del pa je bil obnovljen iz nič. Hkrati je bil severni del notranjega obzidja rekonstruiran, pri čemer so bili verjetno spremenjeni obrambni elementi in strelne line, na nekaterih mestih pa je bil zid tudi preplasten.<ref name=":4" /> Kasneje, v 1530-ih, je bil južni del obzidja dodatno ojačan in na nekaterih mestih popolnoma obnovljen. Hkrati je bil razširjen tudi jarek, napolnjen z vodo. Od leta 1544 se v občinskih evidencah niso pojavljali nobeni nadaljnji gradbeni stroški; vendar so se od leta 1537 začeli pojavljati stroški za [[soliter]] in [[smodnik]], kar kaže na to, da so dokončani deli utrdb bili oboroženi. Širitev obrambnega sistema je financiral mestni svet s sredstvi, ki so jih zagotovili mestni lastniki, in deloma verjetno iz občinske blagajne.<ref name=":4" /> [[File:Widoki murów miejskich - Tarnów - Szeroka.jpg|thumb|Obzidje na ulici Szeroka]] V povezavi z gradnjo obzidja je mestni svet organiziral pomembno gradbeno podporo. Občinska opekarna je med gradnjo neprekinjeno proizvajala opeko, če pa je bilo večje povpraševanje, so organizirali začasna mesta za proizvodnjo opeke. Kamnito gradivo, ki so ga uporabljali za spodnje dele obzidja, so v mesto pripeljali iz bližnjih vasi;<ref name=":7">{{Cite book |last=Wróbel |first=S. |title=Opowieści o dawnym Tarnowie |date=2003 |publisher=Muzeum Okręg. w Tarnowie |isbn=978-83-85988-48-9 |location=Tarnów |pages=15–25 |language=pl |trans-title=Tales of Old Tarnów |chapter=Patrz na Tarnów, na gniazdo Tarnowskich |trans-chapter=Look at Tarnów, at the Nest of the Tarnowski Family}}</ref> podobno so bloke [[peščenjak]]a iz Ciężkowice prevažali in lomili v bližnji vasi Skrzyszów. Gradbena dela je izvajalo več izvajalcev, nekateri so bili pripeljani od zunaj mesta. Domneva se, da so bili posamezni deli obzidja skupaj z obrambno infrastrukturo dodeljeni mestnim korporacijam.<ref name=":8">{{Cite book |title=Tarnów – dzieje miasta i regionu: Cz. I – Czasy przedrozbiorowe |publisher=Urząd Miejski w Tarnowie |year=1981 |editor-last=Kiryk |editor-first=Feliks |location=Tarnów |language=pl |trans-title=Tarnów – The History of the Town and Region: Part I – Pre-partition Times |editor-last2=Ruta |editor-first2=Zygmunt}}</ref> Vendar se informacije o teh dodelitvah, pa tudi imena stolpov, ki iz njih izhajajo (razen ene omembe stolpa platnerjev), do danes niso ohranile.<ref name=":8" /> Zaradi širitve v 16. stoletju je bil obrambni sistem Tarnóva znatno okrepljen. Mestne utrdbe so obsegale skupno 9 ali 10 stolpov oziroma bastijonov, 4 mestna vrata (2 glavna in 2 tako imenovana manjša) ter nedoločeno število utrjenih mestnih vrat (verjetno okoli 10). Zahvaljujoč posodobitvi obrambnega sistema je bil Tarnóv v tistem času eno najbolj utrjenih mest na jugu Poljske.<ref name=":1" /> Konec 16. stoletja, ko je mesto prišlo v roke družine Ostroški, so utrdbe vzdrževali v dobrem stanju in jih ohranjali po navodilih novih lastnikov. Med letoma 1567 in 1569 ter med letoma 1574 in 1576 je bil del mestnih dohodkov namenjen popravilu in vzdrževanju obzidja. V prvi polovici 17. stoletja je mesto samo financiralo popravila utrdb. Hkrati so si prizadevali za vzdrževanje oborožitve utrdb v dobrem stanju, leta 1620 pa so v bernardinskem samostanu postavili dva topa. [[File:Basteja w Tarnowie (2).jpg|thumb|Pogled na trg z bastijonom iz 16. stoletja]] Leta 1644 se je na risbi družinskega drevesa družine Tarnovski pojavila podoba mestnega obzidja Tarnóva. Ilustracija je predstavljala panoramo mesta z juga, ki je prikazovala mestna vrata v stolpu in dve vrsti obzidja; Vendar ta upodobitev ni povsem zanesljiva.<ref name=":3" /> Med letoma 1648 in 1651 so bila na utrdbah Tarnóva izvedena nadaljnja večja dela, ko so bile mestne oblasti po odločitvi kneza Vladislava Dominika Zasławskega dolžne popraviti obzidje, prebivalci okrožja Tarnóv pa so dobili nalogo, da zgradijo obzidje. Obseg teh del ni znan, vendar se domneva, da obstoječim utrdbam niso bile dodane nobene nove strukture. Ta prizadevanja so bila vložena zaradi zaskrbljenosti zaradi kozaškega upora v Ukrajini. Leta 1655 so Švedi dosegli Tarnóv in ko so našli vrata odprta, so mesto prisilili k plačilu davka. Istega leta so utrdbe preprečile roparskim četam četrtne armade, da bi vdrle v mesto in ga oropale.<ref name=":6" /> Kmalu zatem pa so švedske čete ponovno vstopile v mesto, zahtevale davek in ga oropale.<ref name=":1" /> === Propad === [[File:Mury miejskie Tarnowa w rejonie ul. Wąskiej.jpg|thumb|left|Fragmenti obzidja v bližini ulice Wąska]] Vsaj do konca 17. stoletja so si prizadevali ohraniti utrdbe v dobrem stanju, vendar je nenehna širitev primestnih območij in mesta delovala proti obrambnim sistemom. Z rastjo mesta od 16. stoletja naprej so začeli prezidavati mestno obzidje, pri čemer so se ti ukrepi začeli v bližini notranjega obzidja ob tarnovski stolnici (čeprav je imela na primer hiša Mikołajowski, ki je bila tam, hodnik, ki je omogočal dostop do obzidja, kot so zahtevale mestne oblasti). Z leti se je ta praksa povečala in lastniki mesta so ji poskušali nasprotovati, čeprav ni jasno, s kakšnim uspehom. Prezidani so bili tudi deli ulice Podmurna, ki so bili namenjeni zagotavljanju prostega dostopa do obzidja. Do konca 17. stoletja je tarnovski obrambni sistem zaradi hitrega razvoja vojaške tehnologije zastarel. Zadnja popravila mestnih utrdb so bila zabeležena v 1680-ih, ko so popravili zgorele obloge obzidja in obrambnih nasipov. Zaradi krize v 18. stoletju so bila popravila in vzdrževanje zastarelih utrdb dokončno opuščena. Glede na lustracijo iz leta 1754 so bile utrdbe v Tarnóvu v zelo slabem stanju in niso bile več primerne za obrambne namene. Po [[delitve Poljskw#Prva delitev Poljske (1772-73)|prvi delitvi Poljske]] so avstrijske oblasti odredile razgradnjo nekdanjega obrambnega sistema.<ref name=":9">{{Cite web |last= |date=28 July 2006 |title=Renesansowa basteja w Tarnowie |trans-title=Renaissance Bastion in Tarnów |url=https://dziennikpolski24.pl/renesansowa-basteja-w-tarnowie/ar/1650394 |access-date=2025-03-07 |website=Dziennik Polski |language=pl-PL}}</ref> Vendar so bile ruševine nekdanjih utrdb verjetno že pred tem uporabljene kot vir gradbenega materiala. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (tako imenovanem ''Miegovem zemljevidu'') iz obdobja med letoma 1779 in 1781 so bili zabeleženi štirje stolpi na severnem delu obzidja, kar kaže na to, da so bili preostali že razstavljeni. Obzidje in jarki so bili poravnani, s čimer so nastale nove ulice: med letoma 1784 in 1785 ulica Wałowa (takrat imenovana ulica Podwale), nekoliko kasneje pa ulice Targowa, Szeroka in Bernardyńska. [[File:Fragment murów miejskich za ulicą Wałową w Tarnowie.jpg|thumb|Ohranjeno obzidje za stavbami na ulici Wałowa]] Po letu 1790 se je začelo načrtovano rušenje neuporabnih ruševin, saj so ovirale razvoj mesta. Porušen je bil del notranjega obzidja, večina zunanjega obzidja in ostanki stolpov. Do danes je ostal le kratek odsek zunanjega obzidja z ohranjenim bastijonom; notranje obzidje je ponekod ostalo v polni višini. Ob notranjem obzidju sta se ohranila tudi dva stolpa. Konec 18. stoletja je ostanke utrdb Tarnóv ovekovečil Zygmunt Vogel. Na eni od svojih risb je upodobil bastijon z bastijonskim stolpom, na drugi pa enega od obstoječih bastijonov. Neporušene ostanke utrdb so bodisi prekrili bodisi jih absorbirale nove stavbe. Po parcelaciji zemljišč in prodaji nekdanjih utrjenih območij leta 1836 se je proces rušenja in gradnje novih stavb znatno pospešil. Načrtovano rušenje nekdanjih obrambnih zidov je bilo končano v začetku 19. stoletja. Zanimanje za nekdanje mestne utrdbe se je obudilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaradi naraščajoče radovednosti o preteklosti mesta. Raziskovalci so začeli ponovno odkrivati ​​njihovo zgodovino, čeprav to takrat ni pripeljalo do znanstvenih rezultatov. Šele z objavo druge monografije mesta leta 1911 je bila na nekdanje utrdbe vrnjena nova luč. Kljub vse večjemu zanimanju za nekdanje obzidje v medvojnem obdobju na njem niso bila izvedena nobena dela. Spremembe so se zgodile med drugo svetovno vojno, ko je uničenje judovskih stavb razkrilo dele obzidja v severovzhodnem delu mesta. Med izkopavanji so odkrili tudi temelje Plznskih vrat. Med vojno je bil porušen tudi eden od ohranjenih bastijonov, ki se je nahajal na ulici Forteczna, kar je razvidno iz medvojnih fotografij. Prve raziskave nekdanjega obrambnega obzidja je med vojno opravil Józef Edward Dutkiewicz in so se nadaljevale po njenem koncu, rezultati pa so bili objavljeni v 1950-ih. Te študije imajo pomembno vlogo pri tem, kako se nekdanje utrdbe dojemajo danes.<ref name=":4" /> Po drugi svetovni vojni so bili po Dutkiewiczevi zasnovi razkriti ohranjeni fragmenti obzidja. Izdelan je bil načrt za nadaljnje razkrivanje delov starih utrdb, ki naj bi se izvedel z rušenjem drugih stavb. Ta načrt so delno uresničili poljski konservatorski ateljeji zgodovinskih spomenikov v 1960-ih. Razkriti deli obzidja so bili obnovljeni med letoma 1954 in 1969 na območjih ulic Żydowska, Wąska, Bernardyńska, Basztowa in Pilznskih vrat. === Trenutno stanje === [[File:Skwer ks. Gajdy i kościół ojców Bernardynów w Tarnowie.jpg|thumb|Pogled na trg pri Małe Schodyjevih vratih; poslikava na stanovanjski hiši prikazuje Tarnóv leta 1644 z vidnimi mestnimi utrdbami]] Do danes so ohranjeni ostanki utrdb Tarnóva v dolžini približno 400 metrov na ulicah Wałowa, Targowa, Szeroka, Bernardyńska, Forteczna in Pilznojskih vratih.<ref>{{Cite web |title=Półbaszta Tarnów |trans-title=Half-Bastion Tarnów |url=https://visitmalopolska.pl/pl/obiekt/-/poi/polbaszta-tarnow |access-date=2025-03-07 |website=visitmalopolska.pl |language=pl }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":10">{{Cite book |last=Krupiński |first=Andrzej Bronisław |title=Zabytki urbanistyki i architektury województwa tarnowskiego |date=1989 |publisher=Kraj |isbn=978-83-7005-224-9 |location=Warsaw |pages=59–60 |language=pl |trans-title=Monuments of Urban Planning and Architecture of the Tarnów Voivodeship |chapter=Mury miejskie z XV i XVI w. Baszta z 1 poł. XVI w. Półbaszta z ok. poł. XVI w. |trans-chapter=City Walls from the 15th and 16th Centuries. Bastion from the First Half of the 16th Century. Half-Bastion from Around the Mid-16th Century}}</ref> Leta 2011 je bila vzdolž ohranjenih delov utrdb vzpostavljena mestna turistična pot ''Srednjeveško obzidje Tarnóva''. Leta 2011 so bili s sredstvi iz Malopoljskega regionalnega operativnega programa revitalizirani ostanki obzidja na ulicah Forteczna, Taras, Plznovih vratih in Szeroka.<ref name=":11">{{Cite web |date=13 October 2011 |title=Zakończyła się renowacja zabytkowych murów obronnych |trans-title=The Renovation of the Historical Defensive Walls Has Been Completed |url=http://tarnow.net.pl/articles/s/i/134914 |access-date=2025-03-07 |website=tarnow.net.pl |language=pl}}</ref> Obseg del je vključeval zapolnjevanje vrzeli, ojačenje malte in opečnih konstrukcij, nanos nove kritine z velikoformatnimi strešniki in čiščenje zidov. Zidovi so bili tudi izolirani, po celotni dolžini pa je bila nameščena razsvetljava. Aprila 2015 so bile mestne utrdbe Tarnóv vpisane v register spomenikov Malopoljskega vojvodstva pod številko A-1413/M.<ref>{{Cite web |last= |date=9 September 2024 |title=Wykaz obiektów wpisanych do rejestru zabytków nieruchomych województwa małopolskiego z uwzględnieniem podziału na powiaty i gminy |trans-title=List of Objects Entered in the Register of Immovable Monuments of the Lesser Poland Voivodeship, Including Division by Counties and Gminas |url=https://www.wuoz.malopolska.pl/rejestrzabytkow/ |access-date=2025-03-07 |website=www.wuoz.malopolska.pl |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2017 in 2018 je bil obnovljen ohranjeni fragment obzidja z vrati, znanimi kot Małe Schody, ki so na ulici Bernardyńska.<ref>{{Cite web |title=Początek remontu Małych Schodów |trans-title=Start of the Renovation of Małe Schody |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Poczatek-remontu-Malych-Schodow |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Cite web |title=Małe Schody wkrótce jak nowe |trans-title=Małe Schody Soon Like New |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Male-Schody-wkrotce-jak-nowe |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2019 in 2020 je bil ob obnovljenem obzidju ustvarjen trg s fontano, na sosednji stavbi pa je bila naslikana freska, ki prikazuje pogled na Tarnóv z utrdbami iz leta 1644. Med temi deli so bili v južnem delu obrambnega oboda prvič odkriti ostanki nekdanjega obrambnega nasipa in zunanjega obzidja.<ref>{{Cite web |last=Chwał |first=Paweł |date=2 October 2019 |title=Tarnów. Przy Małych Schodach wykopano mury obronne z czasów hetmana Tarnowskiego |trans-title=Tarnów. Defensive Walls from the Time of Hetman Tarnowski Were Unearthed by Małe Schody |url=https://tarnow.naszemiasto.pl/tarnow-przy-malych-schodach-wykopano-mury-obronne-z-czasow/ar/c1-7363329 |access-date=2025-03-07 |website=Tarnów Nasze Miasto |language=pl-PL}}</ref> == Arhitektura == === Mestno obzidje === [[File:System fortyfikacji miejskich w Tarnowie.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje lokacije struktur mestnih utrdb Tarnówa]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo zgrajeno na nepravilnem ovalnem tlorisu, ki je tvoril obod, prilagojen obliki mestnega griča. Oval mestnega obzidja, podolgovat vzdolž osi vzhod-zahod, je verjetno pokrival celotno območje prvotnega mesta, ki je bilo veliko približno 6 hektarjev. Dolžina obzidja je bila približno 900 metrov. Obzidje je bilo zgrajeno iz opeke, položene v poljsko vez, in delno v spodnjih delih iz lomljenega in poljskega kamna. Zgrajeno je bilo kot [[kurtina]] z debelino od 1,5 metra do več kot 2 metra na nekaterih mestih. Ena od lokacij, kjer je še danes mogoče opaziti prvotno debelino obzidja, je fragment na ulici Brama Pilźnieńska 4, ki je debel 1,48 metra. Prvotna višina obzidja danes ni znana, vendar verjetno ni bila nižja od 3–4 metrov, ponekod je dosegla 6 metrov ali celo več. Videz krone obzidja je prav tako negotov; morda je imelo obzidje in prehod za stražarje, morda razširjen z leseno ploščadjo. Obzidje je bilo kasneje, verjetno v 16. stoletju, prekrito s streho. Zunanje obzidje, zgrajeno v 16. stoletju, je bilo v spodnjih delih zgrajeno iz kamna, v zgornjih pa iz opeke. Bilo je nižje od notranjega obzidja in je bilo postavljeno na rob obrambnega nasipa, z nagnjenim zidom navznoter, da bi absorbiralo udarce izstrelkov in topovskih krogel. Danes so nekateri fragmenti obzidja integrirani v strukturo stanovanjskih stavb in pogosto služijo kot njihova zadnja stena. Obzidje, ohranjeno na južni strani, na območju Tržnega trga, deluje tudi kot podporni zid. === Strukture vzdolž obzidja === Ob mestnem obzidju Tarnóva je bilo več deset arhitekturnih struktur, vključno z dvojimi glavnimi vrati, približno desetimi manjšimi vrati ter devetimi ali desetimi stolpi in bastijoni. Danes so znane lokacije naslednjih stavb: *Krakovska vrata[1] *Pilzna vrata[1] *Vrata na izhodu ulice Wielkie Schody (znana tudi kot "manjša vrata na strani bolnišnice") *Vrata na izhodu ulice Rybna (znana tudi kot vrata z imenom "Staromensis")[6] *Vrata na ulici Forteczna *Vrata na izhodu ulice Małe Schody *Vrata na današnji ulici Basztowa *Vrata z ulice Wąska *Vrata sv. Ane *Knežji stolp<ref name=":13">{{Cite book |last=Adamczyk |first=Jacek |title=Tarnów – Plan Starego Miasta |publisher=Tarnowskie Centrum Informacji |year=2020 |location=Tarnów |language=pl, en |trans-title=Tarnów – Plan of the Old Town}}</ref> (znan tudi kot stolp ob prezbiteriju) *Bastijon iz prve polovice 16. stoletja (lokalno znan kot polstolp) *Stolp na ulici Forteczna == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Tarnóv]] [[Kategorija:Fortifikacije na Poljskem]] 0pq8pahm8r9kayqeocdzm1cxqf7ai10 6709002 6708998 2026-07-09T18:46:30Z Ljuba24b 92351 /* Propad */ pravopis 6709002 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Mestno obzidje Tarnóva | native_name = Zespół fortyfikacji miejskich Tarnowa | native_name_lang = pl | image = Fragment murów przy ul. Bernardyńskiej - Tarnów.jpg | image_alt = Ohranjen del obzidja s poterno na ulici Bernardyńska | caption = Ohranjen del obzidja s poterno na Bernardyński ulici | address = Brama Pilźnieńska, Rybna, Targova, Valova, Vąska ulica | location_town = [[Tarnóv]] | location_country = {{flag|Poljska}} | coordinates = {{Coord|50|00|49.8|N|20|59|16.8|E|type:landmark|display=inline,title}} | completion_date = 14.–16. stoletje }} '''Mestno obzidje Tarnóva''' je bilo obrambna struktura, sestavljena iz neprekinjenega [[obzidje|zidu]] z utrdbami, kot so utrjeni [[stolp]]i, [[bastijon]]i in [[mestna vrata]], ki je nekoč obdajal mesto (danes del starega mestnega jedra). Utrdbe so bile verjetno zgrajene v 14. stoletju in so bile deležne številnih širitev in posodobitev, zlasti v 16. stoletju. Do 18. stoletja so zaradi obdobja gospodarskega upada zastarele utrdbe propadle, kar je privedlo do njihovega razstavljanja. Proces rušenja se je začel okoli leta 1790 in je bil končan v začetku 19. stoletja. Danes so ostali le kratki deli nekdanjega obrambnega obzidja. == Zgodovina == === Izvor === [[File:Fragment murów miejskich Tarnowa - 1.jpg|thumb|Fragment obzidja v bližini ulice Taras]] [[File:Widok na zachowany fragment tarnowskich murów miejskich w rejonie pomnika J. Bema.jpg|thumb|Fragment mestnega obzidja v bližini kipa Józefa Bema]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo verjetno zgrajeno kmalu po ustanovitvi mesta, verjetno pred sredino 14. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |last=Grabski |first=Marek |date=2011 |title=Karta ewidencyjna zabytków architektury i budownictwa – Mury miejskie |trans-title=Architectural and Construction Heritage Inventory Card – City Walls |url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220723111739/https://zabytek.pl/pl/obiekty/g-262251/dokumenty/PL.1.9.ZIPOZ.NID_N_12_EN.511224/1 |archive-date=2022-07-23 |website=zabytek.pl |language=pl}}</ref><ref name=":1">{{Cite book |last=Moskal |first=Krzysztof |title=Encyklopedia Tarnowa |last2=Trusz |first2=Marek K. |date=2010 |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |isbn=978-83-87366-96-4 |editor-last=Baczyńska-Gawlik |editor-first=Edyta |location=Tarnów |pages=121–123 |language=pl |trans-title=Encyclopedia of Tarnów |chapter=Fortyfikacje miejskie |trans-chapter=City Fortifications |editor-last2=Niedojadło |editor-first2=Andrzej}}</ref><ref name=":2">{{Cite book |last=Dutkiewicz |first=Józef Edward |title=Rocznik Historii Sztuki |publisher=Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk |year=1956 |editor-last=Starzyński |editor-first=Juliusz |location=Wrocław |language=pl |trans-title=Yearbook of Art History |chapter=Materiały źródłowe do budowy murów obronnych miasta Tarnowa z lat 1513–1545 |trans-chapter=Materials for the Construction of Tarnów's Defensive Walls from 1513 to 1545}}</ref> Starost obzidja potrjuje velikost opek, najdenih v najstarejših ohranjenih delih, ki se razlikujejo od kasnejših elementov.<ref name=":3">{{Cite book |last=Widawski |first=Jarosław |title=Miejskie mury obronne w państwie polskim do początku XV wieku |publisher=Bellona Publishing House |year=1973 |pages=462–471 |language=pl |trans-title=Municipal Defensive Walls in the Polish State Until the Beginning of the 15th Century |chapter=Tarnów}}</ref> Glede na njihovo starost so bile te zidane utrdbe verjetno prvotna obramba mesta.<ref name=":4">{{Cite book |last=Trusz |first=M. |title=Tarnów. Wielki przewodnik. 2, Stare Miasto |publisher=Tarnowskie Towarzystwo Kulturalne |year=1995 |isbn=83-901529-5-9 |editor-last=Potępa |editor-first=Stanisław |location=Tarnów |pages=473–502 |language=pl |trans-title=Tarnów. The Great Guide. 2, Old Town |chapter=Miejskie mury obronne |trans-chapter=Municipal Defensive Walls |editor-last2=Banach |editor-first2=Ryszard}}</ref> Po mnenju Józefa Edwarda Dutkiewicza je mestne utrdbe morda financiral Spycimir Leliwita, takratni lastnik mesta.<ref name=":2" /> Prva pisna omemba mestnega obzidja Tarnóva sega v leto 1448, ko je bilo že opisano kot dolgoletno.<ref name=":5">{{Cite web |last=Bańburski |first=Kazimierz |title=Średniowieczne mury Tarnowa |trans-title=Medieval Walls of Tarnów |url=https://www.it.tarnow.pl/atrakcje/szlaki-tematyczne/sredniowieczne-mury-tarnowa/ |access-date=2025-03-07 |website=Tarnowskie Centrum Informacji |language=pl-PL}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja so utrdbe razširili za namestitev strelnega orožja in morda kot odgovor na ogrsko invazijo, med katero je bilo mesto opustošeno.<ref name=":4" /> Izboljšave so vključevale dodatek zemeljskega nasipa, čeprav verjetno ni obkrožil celotnega obrambnega sistema. Morda se je začel v bližini Plznskih vrat in se raztezal do Krakovskih vrat ali ulice Wielkie Schody, pri čemer je pokrival severni in morda del južnega dela utrdb. Verjetno je tudi, da je gradnja nasipa privedla do dodajanja novih zadnjih vrat, delne rekonstrukcije nekaterih stolpov in sprememb parapeta obzidja. Med nasipom in obzidjem se je pojavila pot, ki se je kasneje razvila v ulico znotraj obrambnega hodnika. Utrdbe verjetno niso bile razširjene na vzhodni in južni strani zaradi naravnega terena, ki je vključeval strma pobočja, ojačana z vodnim jarkom, in nekdanjo strugo potoka Wątok, kar je zagotavljalo močne obrambne prednosti. Med letom 1468 in koncem 15. ali začetkom 16. stoletja je bil jugovzhodni del utrdb dodatno okrepljen z dodatkom kompleksa bernardinskega samostana. Ta kompleks, obdan z lastnimi utrdbami, je bil pritrjen na vogal mestnega obzidja<ref name=":6">{{Cite web |title=Tarnów - miejskie mury obronne |trans-title=Tarnów – Municipal Defensive Walls |url=https://medievalheritage.eu/pl/strona-glowna/zabytki/polska/tarnow-miejskie-mury-obronne/ |access-date=2025-03-07 |website=Architektura średniowiecza i starożytności |language=pl-PL}}</ref> in je omogočal bočno obrambo odsekov brez obzidja. === 16. in 17. stoletje === [[File:Fragment tarnowskich murów miejskich z furtą - 1 (cropped).jpg|thumb|left|Mestno obzidje in vrata Małe Schody]] Celoten obrambni sistem mesta je bil obnovljen med letoma 1513 in 1544 v obdobju naraščajočega strahu pred turško agresijo. Od leta 1514 je dela sofinanciral in nadzoroval Jan Tarnovski – takratni lastnik Tarnóva, izjemen strokovnjak za umetnost utrjevanja.<ref>{{Cite web |last=Niedojadło |first=Andrzej |title=Jan Tarnowski – właściciel miasta i dóbr tarnowskich |trans-title=Jan Tarnowski – Owner of the Town and Tarnów Estates |url=https://fundacjatarnowskiego.pl/jan-tarnowski-wlasciciel-miasta-i-dobr-tarnowskich/ |archive-url= |archive-date= |access-date=2025-03-07 |website=fundacjatarnowskiego.pl |language=pl-PL}}</ref> Širitev obzidja je med drugim vključevala podvojitev njegove linije z izgradnjo zunanjega obzidja vzdolž današnje ulice Wałowa in verjetno ulice Targowa in njegovo okrepitev s petimi stolpi ali bastijonskimi stolpi. Gradnja zunanjega obzidja je bila posledica tudi razvoja mestnih stavb. V tem času so bila obnovljena tudi Krakovska vrata (1521) in Plzna vrata (1519). Leta 1520 se je del zunanjega obzidja zaradi vodne erozije zrušil, del pa je bil obnovljen iz nič. Hkrati je bil severni del notranjega obzidja rekonstruiran, pri čemer so bili verjetno spremenjeni obrambni elementi in strelne line, na nekaterih mestih pa je bil zid tudi preplasten.<ref name=":4" /> Kasneje, v 1530-ih, je bil južni del obzidja dodatno ojačan in na nekaterih mestih popolnoma obnovljen. Hkrati je bil razširjen tudi jarek, napolnjen z vodo. Od leta 1544 se v občinskih evidencah niso pojavljali nobeni nadaljnji gradbeni stroški; vendar so se od leta 1537 začeli pojavljati stroški za [[soliter]] in [[smodnik]], kar kaže na to, da so dokončani deli utrdb bili oboroženi. Širitev obrambnega sistema je financiral mestni svet s sredstvi, ki so jih zagotovili mestni lastniki, in deloma verjetno iz občinske blagajne.<ref name=":4" /> [[File:Widoki murów miejskich - Tarnów - Szeroka.jpg|thumb|Obzidje na ulici Szeroka]] V povezavi z gradnjo obzidja je mestni svet organiziral pomembno gradbeno podporo. Občinska opekarna je med gradnjo neprekinjeno proizvajala opeko, če pa je bilo večje povpraševanje, so organizirali začasna mesta za proizvodnjo opeke. Kamnito gradivo, ki so ga uporabljali za spodnje dele obzidja, so v mesto pripeljali iz bližnjih vasi;<ref name=":7">{{Cite book |last=Wróbel |first=S. |title=Opowieści o dawnym Tarnowie |date=2003 |publisher=Muzeum Okręg. w Tarnowie |isbn=978-83-85988-48-9 |location=Tarnów |pages=15–25 |language=pl |trans-title=Tales of Old Tarnów |chapter=Patrz na Tarnów, na gniazdo Tarnowskich |trans-chapter=Look at Tarnów, at the Nest of the Tarnowski Family}}</ref> podobno so bloke [[peščenjak]]a iz Ciężkowice prevažali in lomili v bližnji vasi Skrzyszów. Gradbena dela je izvajalo več izvajalcev, nekateri so bili pripeljani od zunaj mesta. Domneva se, da so bili posamezni deli obzidja skupaj z obrambno infrastrukturo dodeljeni mestnim korporacijam.<ref name=":8">{{Cite book |title=Tarnów – dzieje miasta i regionu: Cz. I – Czasy przedrozbiorowe |publisher=Urząd Miejski w Tarnowie |year=1981 |editor-last=Kiryk |editor-first=Feliks |location=Tarnów |language=pl |trans-title=Tarnów – The History of the Town and Region: Part I – Pre-partition Times |editor-last2=Ruta |editor-first2=Zygmunt}}</ref> Vendar se informacije o teh dodelitvah, pa tudi imena stolpov, ki iz njih izhajajo (razen ene omembe stolpa platnerjev), do danes niso ohranile.<ref name=":8" /> Zaradi širitve v 16. stoletju je bil obrambni sistem Tarnóva znatno okrepljen. Mestne utrdbe so obsegale skupno 9 ali 10 stolpov oziroma bastijonov, 4 mestna vrata (2 glavna in 2 tako imenovana manjša) ter nedoločeno število utrjenih mestnih vrat (verjetno okoli 10). Zahvaljujoč posodobitvi obrambnega sistema je bil Tarnóv v tistem času eno najbolj utrjenih mest na jugu Poljske.<ref name=":1" /> Konec 16. stoletja, ko je mesto prišlo v roke družine Ostroški, so utrdbe vzdrževali v dobrem stanju in jih ohranjali po navodilih novih lastnikov. Med letoma 1567 in 1569 ter med letoma 1574 in 1576 je bil del mestnih dohodkov namenjen popravilu in vzdrževanju obzidja. V prvi polovici 17. stoletja je mesto samo financiralo popravila utrdb. Hkrati so si prizadevali za vzdrževanje oborožitve utrdb v dobrem stanju, leta 1620 pa so v bernardinskem samostanu postavili dva topa. [[File:Basteja w Tarnowie (2).jpg|thumb|Pogled na trg z bastijonom iz 16. stoletja]] Leta 1644 se je na risbi družinskega drevesa družine Tarnovski pojavila podoba mestnega obzidja Tarnóva. Ilustracija je predstavljala panoramo mesta z juga, ki je prikazovala mestna vrata v stolpu in dve vrsti obzidja; Vendar ta upodobitev ni povsem zanesljiva.<ref name=":3" /> Med letoma 1648 in 1651 so bila na utrdbah Tarnóva izvedena nadaljnja večja dela, ko so bile mestne oblasti po odločitvi kneza Vladislava Dominika Zasławskega dolžne popraviti obzidje, prebivalci okrožja Tarnóv pa so dobili nalogo, da zgradijo obzidje. Obseg teh del ni znan, vendar se domneva, da obstoječim utrdbam niso bile dodane nobene nove strukture. Ta prizadevanja so bila vložena zaradi zaskrbljenosti zaradi kozaškega upora v Ukrajini. Leta 1655 so Švedi dosegli Tarnóv in ko so našli vrata odprta, so mesto prisilili k plačilu davka. Istega leta so utrdbe preprečile roparskim četam četrtne armade, da bi vdrle v mesto in ga oropale.<ref name=":6" /> Kmalu zatem pa so švedske čete ponovno vstopile v mesto, zahtevale davek in ga oropale.<ref name=":1" /> === Propad === [[File:Mury miejskie Tarnowa w rejonie ul. Wąskiej.jpg|thumb|left|Fragmenti obzidja v bližini ulice Wąska]] Vsaj do konca 17. stoletja so si prizadevali ohraniti utrdbe v dobrem stanju, vendar je nenehna širitev primestnih območij in mesta delovala proti obrambnim sistemom. Z rastjo mesta od 16. stoletja naprej so začeli prezidavati mestno obzidje, pri čemer so se ti ukrepi začeli v bližini notranjega obzidja ob tarnovski stolnici (čeprav je imela na primer hiša Mikołajowski, ki je bila tam, hodnik, ki je omogočal dostop do obzidja, kot so zahtevale mestne oblasti). Z leti se je ta praksa povečala in lastniki mesta so ji poskušali nasprotovati, čeprav ni jasno, s kakšnim uspehom. Prezidani so bili tudi deli ulice Podmurna, ki so bili namenjeni zagotavljanju prostega dostopa do obzidja. Do konca 17. stoletja je tarnovski obrambni sistem zaradi hitrega razvoja vojaške tehnologije zastarel. Zadnja popravila mestnih utrdb so bila zabeležena v 1680-ih, ko so popravili zgorele obloge obzidja in obrambnih nasipov. Zaradi krize v 18. stoletju so bila popravila in vzdrževanje zastarelih utrdb dokončno opuščena. Glede na lustracijo iz leta 1754 so bile utrdbe v Tarnóvu v zelo slabem stanju in niso bile več primerne za obrambne namene. Po [[delitve Poljske#Prva delitev Poljske (1772-73)|prvi delitvi Poljske]] so avstrijske oblasti odredile razgradnjo nekdanjega obrambnega sistema.<ref name=":9">{{Cite web |last= |date=28 July 2006 |title=Renesansowa basteja w Tarnowie |trans-title=Renaissance Bastion in Tarnów |url=https://dziennikpolski24.pl/renesansowa-basteja-w-tarnowie/ar/1650394 |access-date=2025-03-07 |website=Dziennik Polski |language=pl-PL}}</ref> Vendar so bile ruševine nekdanjih utrdb verjetno že pred tem uporabljene kot vir gradbenega materiala. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu (tako imenovanem ''Miegovem zemljevidu'') iz obdobja med letoma 1779 in 1781 so bili zabeleženi štirje stolpi na severnem delu obzidja, kar kaže na to, da so bili preostali že razstavljeni. Obzidje in jarki so bili poravnani, s čimer so nastale nove ulice: med letoma 1784 in 1785 ulica Vałova (takrat imenovana ulica Podvale), nekoliko kasneje pa ulice Targowa, Szeroka in Bernardyńska. [[File:Fragment murów miejskich za ulicą Wałową w Tarnowie.jpg|thumb|Ohranjeno obzidje za stavbami na ulici Vałova]] Po letu 1790 se je začelo načrtovano rušenje neuporabnih ruševin, saj so ovirale razvoj mesta. Porušen je bil del notranjega obzidja, večina zunanjega obzidja in ostanki stolpov. Do danes je ostal le kratek odsek zunanjega obzidja z ohranjenim bastijonom; notranje obzidje je ponekod ostalo v polni višini. Ob notranjem obzidju sta se ohranila tudi dva stolpa. Konec 18. stoletja je ostanke utrdb Tarnóv ovekovečil Zygmunt Vogel. Na eni od svojih risb je upodobil bastijon z bastijonskim stolpom, na drugi pa enega od obstoječih bastijonov. Neporušene ostanke utrdb so bodisi prekrili bodisi jih absorbirale nove stavbe. Po parcelaciji zemljišč in prodaji nekdanjih utrjenih območij leta 1836 se je proces rušenja in gradnje novih stavb znatno pospešil. Načrtovano rušenje nekdanjih obrambnih zidov je bilo končano v začetku 19. stoletja. Zanimanje za nekdanje mestne utrdbe se je obudilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje zaradi naraščajoče radovednosti o preteklosti mesta. Raziskovalci so začeli ponovno odkrivati ​​njihovo zgodovino, čeprav to takrat ni pripeljalo do znanstvenih rezultatov. Šele z objavo druge monografije mesta leta 1911 je bila na nekdanje utrdbe vrnjena nova luč. Kljub vse večjemu zanimanju za nekdanje obzidje v medvojnem obdobju na njem niso bila izvedena nobena dela. Spremembe so se zgodile med drugo svetovno vojno, ko je uničenje judovskih stavb razkrilo dele obzidja v severovzhodnem delu mesta. Med izkopavanji so odkrili tudi temelje Plznskih vrat. Med vojno je bil porušen tudi eden od ohranjenih bastijonov, ki se je nahajal na ulici Forteczna, kar je razvidno iz medvojnih fotografij. Prve raziskave nekdanjega obrambnega obzidja je med vojno opravil Józef Edward Dutkiewicz in so se nadaljevale po njenem koncu, rezultati pa so bili objavljeni v 1950-ih. Te študije imajo pomembno vlogo pri tem, kako se nekdanje utrdbe dojemajo danes.<ref name=":4" /> Po drugi svetovni vojni so bili po Dutkieviczevi zasnovi razkriti ohranjeni fragmenti obzidja. Izdelan je bil načrt za nadaljnje razkrivanje delov starih utrdb, ki naj bi se izvedel z rušenjem drugih stavb. Ta načrt so delno uresničili poljski konservatorski ateljeji zgodovinskih spomenikov v 1960-ih. Razkriti deli obzidja so bili obnovljeni med letoma 1954 in 1969 na območjih ulic Żidovska, Vąska, Bernardińska, Basztova in Pilznskih vrat. === Trenutno stanje === [[File:Skwer ks. Gajdy i kościół ojców Bernardynów w Tarnowie.jpg|thumb|Pogled na trg pri Małe Schodyjevih vratih; poslikava na stanovanjski hiši prikazuje Tarnóv leta 1644 z vidnimi mestnimi utrdbami]] Do danes so ohranjeni ostanki utrdb Tarnóva v dolžini približno 400 metrov na ulicah Wałowa, Targowa, Szeroka, Bernardyńska, Forteczna in Pilznojskih vratih.<ref>{{Cite web |title=Półbaszta Tarnów |trans-title=Half-Bastion Tarnów |url=https://visitmalopolska.pl/pl/obiekt/-/poi/polbaszta-tarnow |access-date=2025-03-07 |website=visitmalopolska.pl |language=pl }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":10">{{Cite book |last=Krupiński |first=Andrzej Bronisław |title=Zabytki urbanistyki i architektury województwa tarnowskiego |date=1989 |publisher=Kraj |isbn=978-83-7005-224-9 |location=Warsaw |pages=59–60 |language=pl |trans-title=Monuments of Urban Planning and Architecture of the Tarnów Voivodeship |chapter=Mury miejskie z XV i XVI w. Baszta z 1 poł. XVI w. Półbaszta z ok. poł. XVI w. |trans-chapter=City Walls from the 15th and 16th Centuries. Bastion from the First Half of the 16th Century. Half-Bastion from Around the Mid-16th Century}}</ref> Leta 2011 je bila vzdolž ohranjenih delov utrdb vzpostavljena mestna turistična pot ''Srednjeveško obzidje Tarnóva''. Leta 2011 so bili s sredstvi iz Malopoljskega regionalnega operativnega programa revitalizirani ostanki obzidja na ulicah Forteczna, Taras, Plznovih vratih in Szeroka.<ref name=":11">{{Cite web |date=13 October 2011 |title=Zakończyła się renowacja zabytkowych murów obronnych |trans-title=The Renovation of the Historical Defensive Walls Has Been Completed |url=http://tarnow.net.pl/articles/s/i/134914 |access-date=2025-03-07 |website=tarnow.net.pl |language=pl}}</ref> Obseg del je vključeval zapolnjevanje vrzeli, ojačenje malte in opečnih konstrukcij, nanos nove kritine z velikoformatnimi strešniki in čiščenje zidov. Zidovi so bili tudi izolirani, po celotni dolžini pa je bila nameščena razsvetljava. Aprila 2015 so bile mestne utrdbe Tarnóv vpisane v register spomenikov Malopoljskega vojvodstva pod številko A-1413/M.<ref>{{Cite web |last= |date=9 September 2024 |title=Wykaz obiektów wpisanych do rejestru zabytków nieruchomych województwa małopolskiego z uwzględnieniem podziału na powiaty i gminy |trans-title=List of Objects Entered in the Register of Immovable Monuments of the Lesser Poland Voivodeship, Including Division by Counties and Gminas |url=https://www.wuoz.malopolska.pl/rejestrzabytkow/ |access-date=2025-03-07 |website=www.wuoz.malopolska.pl |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2017 in 2018 je bil obnovljen ohranjeni fragment obzidja z vrati, znanimi kot Małe Schody, ki so na ulici Bernardyńska.<ref>{{Cite web |title=Początek remontu Małych Schodów |trans-title=Start of the Renovation of Małe Schody |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Poczatek-remontu-Malych-Schodow |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref><ref>{{Cite web |title=Małe Schody wkrótce jak nowe |trans-title=Małe Schody Soon Like New |url=https://tarnow.pl/Dla-mieszkancow/Aktualnosci/Miasto/Male-Schody-wkrotce-jak-nowe |access-date=2025-03-07 |website=TARNÓW - Polski Biegun Ciepła |language=pl-PL}}</ref> Med letoma 2019 in 2020 je bil ob obnovljenem obzidju ustvarjen trg s fontano, na sosednji stavbi pa je bila naslikana freska, ki prikazuje pogled na Tarnóv z utrdbami iz leta 1644. Med temi deli so bili v južnem delu obrambnega oboda prvič odkriti ostanki nekdanjega obrambnega nasipa in zunanjega obzidja.<ref>{{Cite web |last=Chwał |first=Paweł |date=2 October 2019 |title=Tarnów. Przy Małych Schodach wykopano mury obronne z czasów hetmana Tarnowskiego |trans-title=Tarnów. Defensive Walls from the Time of Hetman Tarnowski Were Unearthed by Małe Schody |url=https://tarnow.naszemiasto.pl/tarnow-przy-malych-schodach-wykopano-mury-obronne-z-czasow/ar/c1-7363329 |access-date=2025-03-07 |website=Tarnów Nasze Miasto |language=pl-PL}}</ref> == Arhitektura == === Mestno obzidje === [[File:System fortyfikacji miejskich w Tarnowie.png|thumb|Zemljevid, ki prikazuje lokacije struktur mestnih utrdb Tarnówa]] Mestno obzidje Tarnóva je bilo zgrajeno na nepravilnem ovalnem tlorisu, ki je tvoril obod, prilagojen obliki mestnega griča. Oval mestnega obzidja, podolgovat vzdolž osi vzhod-zahod, je verjetno pokrival celotno območje prvotnega mesta, ki je bilo veliko približno 6 hektarjev. Dolžina obzidja je bila približno 900 metrov. Obzidje je bilo zgrajeno iz opeke, položene v poljsko vez, in delno v spodnjih delih iz lomljenega in poljskega kamna. Zgrajeno je bilo kot [[kurtina]] z debelino od 1,5 metra do več kot 2 metra na nekaterih mestih. Ena od lokacij, kjer je še danes mogoče opaziti prvotno debelino obzidja, je fragment na ulici Brama Pilźnieńska 4, ki je debel 1,48 metra. Prvotna višina obzidja danes ni znana, vendar verjetno ni bila nižja od 3–4 metrov, ponekod je dosegla 6 metrov ali celo več. Videz krone obzidja je prav tako negotov; morda je imelo obzidje in prehod za stražarje, morda razširjen z leseno ploščadjo. Obzidje je bilo kasneje, verjetno v 16. stoletju, prekrito s streho. Zunanje obzidje, zgrajeno v 16. stoletju, je bilo v spodnjih delih zgrajeno iz kamna, v zgornjih pa iz opeke. Bilo je nižje od notranjega obzidja in je bilo postavljeno na rob obrambnega nasipa, z nagnjenim zidom navznoter, da bi absorbiralo udarce izstrelkov in topovskih krogel. Danes so nekateri fragmenti obzidja integrirani v strukturo stanovanjskih stavb in pogosto služijo kot njihova zadnja stena. Obzidje, ohranjeno na južni strani, na območju Tržnega trga, deluje tudi kot podporni zid. === Strukture vzdolž obzidja === Ob mestnem obzidju Tarnóva je bilo več deset arhitekturnih struktur, vključno z dvojimi glavnimi vrati, približno desetimi manjšimi vrati ter devetimi ali desetimi stolpi in bastijoni. Danes so znane lokacije naslednjih stavb: *Krakovska vrata[1] *Pilzna vrata[1] *Vrata na izhodu ulice Wielkie Schody (znana tudi kot "manjša vrata na strani bolnišnice") *Vrata na izhodu ulice Rybna (znana tudi kot vrata z imenom "Staromensis")[6] *Vrata na ulici Forteczna *Vrata na izhodu ulice Małe Schody *Vrata na današnji ulici Basztowa *Vrata z ulice Wąska *Vrata sv. Ane *Knežji stolp<ref name=":13">{{Cite book |last=Adamczyk |first=Jacek |title=Tarnów – Plan Starego Miasta |publisher=Tarnowskie Centrum Informacji |year=2020 |location=Tarnów |language=pl, en |trans-title=Tarnów – Plan of the Old Town}}</ref> (znan tudi kot stolp ob prezbiteriju) *Bastijon iz prve polovice 16. stoletja (lokalno znan kot polstolp) *Stolp na ulici Forteczna == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Tarnóv]] [[Kategorija:Fortifikacije na Poljskem]] 87vfw1g3yih4587heg69xbtr4pjpt0u 1 600405 6709000 6708777 2026-07-09T18:44:45Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Pogovor:Mestno obzidje Tarnówa]] na [[Pogovor:Mestno obzidje Tarnóva]] prek preusmeritve: pravopis 6708777 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Arhitektura |država=Poljska}} == V Pravopisu == V Pravopisu se ''w'' piše kot ''v''. Predlagam ponoven popravek. [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:52, 9. julij 2026 (CEST) eogvca5acwful5bug0c7va31kj9m8sc 0 600475 6709020 6672441 2026-07-09T19:30:00Z Yerpo 8417 --prazno poglavje 6709020 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |name = Štip |official_name = |other_name = |native_name = {{native name|mk|Штип|italics=off}} |nickname = |settlement_type = [[mesto]] in občina |total_type = |motto = |image_skyline = {{Photomontage|position=center |photo1a = Štip 23.JPG |photo2a = Štip 5.JPG |photo2b = Sv. Arhangel Mihail vo Štip 17.JPG |photo3a = Sv. Nikola - Štip 2.JPG |photo3b = Куќата на Арсови.jpg |photo4a = Isarot-Štip 11.JPG |photo4b = Безистен во Штип.jpg |size = 270 |spacing = 1 |color = #FFFFFF |border = 1 |foot_montage = }} |imagesize = |image_caption = Pogled na Štip |image_flag = Flag of Štip Municipality.svg |flag_size = |image_seal = Coat of arms of Štip Municipality.svg |seal_size = 50px |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |pushpin_map = Severna Makedonija |pushpin_label_position = left |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{NMK}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = [[File:Logo of Eastern Region, North Macedonia.svg|15px]] Vzhodna |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = [[File:Coat of arms of Štip Municipality.svg|15px]] Štip |seat_type = |seat = |parts_type = |parts_style = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Ivan Jordanov (VMRO-DPMNE) |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = Ustanovljen |established_date = 1. stoletje n. št. |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_max_m = |elevation_min_m = |population_as_of = 2021 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 44.866 |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |timezone = [[Central European Time|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |coor_type = <!-- can be used to specify what the coordinates refer to --> |coordinates = {{coord|41|44|15.01|N|22|11|36.81|E|region:MK|display=inline,title}} |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 2000 |area_code = +389 32 |website = [http://www.Stip.gov.mk/ www.Stip.gov.mk/] |footnotes = }} '''Štip''' ({{langx|mk|Штип}} {{IPA|mk|ʃtip||Mk-Shtip.ogg}}) je največje urbano naselje v vzhodnem delu [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]], ki služi kot gospodarsko, industrijsko, zabavno in izobraževalno središče za okoliške občine. Po popisu prebivalstva leta 2021 je imel Štip približno 44.866 prebivalcev, kar ga uvršča na šesto mesto po številu prebivalcev v Severni Makedoniji.<ref name = Statisticaloffice>Macedonian Census (2021), [http://www.stat.gov.mk/publikacii/knigaX.pdf ''Book 5 - Total population according to the Ethnic Affiliation, Mother Tongue and Religion''], The State Statistical Office, Skopje, 2002, p. 196.</ref> Štip je največje središče tekstilne proizvodnje v državi. Je središče modne industrije v Severni Makedoniji in tudi lokacija edine javne univerze v vzhodni Severni Makedoniji, Univerze Goce Delčev v Štipu. Mesto je istoimenski sedež občine Štip. == Ime == Ime ''Astibos'' prvič omenja antični zgodovinar [[Polien]] v 2. stoletju pred našim štetjem, ki ugotavlja, da so se [[Peonija|peonski]] kralji obredno kopali v reki ''Astibo/Brigantium'' (danes Bregalnica) kot obred kronanja. ''Astibo'' je označen tudi v ''[[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]]'' kot ena od postaj od [[Stobi]]ja (blizu sodobnega Gradskega) do [[Serdica|Serdice]] (danes [[Sofija]]). Ime se je razvilo iz antičnega ''Astibosa'', bizantinskega ''Stipeona'' do sodobnega Štipa.<ref>{{Cite thesis|title=ОСНОВНИ ПОДАТОЦИ ЗА ОПШТИНА ШТИП|url=https://www.mchamber.mk/upload/Documents/Regionalni/Osnovni%20podatoci%20za%20opstina%20Stip.pdf|publisher=MChamber|date=2017|language=mk}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Splošno sprejeto je, da slovansko ime ''Štip'' sledi protoalbanskim fonetičnim pravilom in je bilo pridobljeno prek albanskega imena ''Shtip''.<ref>{{Cite book|last=Matzinger|first=Joachim|title=Der altalbanische Text Mbsuame e krështerë (Dottrina cristiana) des Lekë Matrënga von 1592 : eine Einführung in die albanische Sprachwissenschaft|date=2006|publisher=Dettelbach : J.H. Röll, ©2006|isbn=978-3-89754-117-7|location=Dettelbach|language=German|oclc=65166691}}</ref>{{sfn|Prendergast|2017|p=80}}<ref>{{Cite book|last=Katičić|first=Radoslav|url=https://books.google.com/books?id=T8ZhAAAAMAAJ|title=Ancient Languages of the Balkans|date=1976|publisher=Mouton|isbn=978-90-279-3315-7|language=en}}</ref> Štip lahko kaže, da se je v regiji v predslovanski antiki govorila protoalbanščina.{{sfn|Prendergast|2017|p=80}}<ref>{{Cite web|last=Ismajli|first=Rexhep|date=2015|title=STUDIME PËR HISTORINË E SHQIPES NË KONTEKST BALLKANIK|url=http://www.ashak.org/repository/docs/RISMAJLI_397704.pdf|website=Ashak.org}}</ref><ref>[https://www.google.com/books/edition/Kosovo/_FMZQQAACAAJ?hl=en Origins: Serbs, Albanians and Vlachs Chapter 2 in Noel Malcolm's Kosovo, a short history (Macmillan, London, 1998, pp. 22-40)] - 'The evidence is in fact very mixed; some of the Albanian forms (of both urban and rural names) suggest transmission via Slav, but others -including the towns of Shkodra, Drisht, Lezha, Shkup (Skopje) and perhaps Shtip (Stip, southeast of Skopje) - follow the pattern of continuous Albanian development from the Latin.' </ref> Lokalna [[Aromuni|aromunska]] skupnost mesto imenuje tudi {{lang|rup|Shtip}}. == Geografija in podnebje == [[File:Снежна река во Штип.jpg|thumb|210px|left|Zasnežena reka Otinja]] Mesto leži na stičišču dolin Lakavica, Ovče Pole in Kočani. Skozi Štip tečeta dve reki: *reka Bregalnica, ki je druga najdaljša v Severni Makedoniji in *reka Otinja, ki deli mestno središče. Nad mestom dominira hrib Isar z zgodnjesrednjeveško trdnjavo, ki ga pogosto imenujejo ''mesto pod Isarjem''. Območje okoli mesta trpi zaradi [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], kar prispeva k ekstremnim temperaturam, saj so poletja vroča in suha s povprečnimi temperaturami okoli 32 °C in dnevi nad 40 °C. Zime so kratke (običajno manj kot 2 meseca) in mile (čeprav veljajo za to območje za hladne) z običajnimi temperaturami okoli -2 °C, občasno pa se temperature spustijo tudi do -10 °C. Pomlad običajno pride februarja, ko se večina listja obnavlja, čeprav se lahko občasne snežne nevihte pojavijo šele maja. Tla so večinoma peščena in imajo velike zaplate rdeče zemlje ({{langx|mk|Црвеница| crvenica}}), kar kaže na velik odstotek železa v tleh. Geografsko območje mesta Štip meji: *na vzhodu na goro Plačkovica, *na jugovzhodu na dolino Krivolak, *na jugozahodu na ustje reke Bregalnica in *na severu na aluvialno ravnino.<ref>{{cite web|url=http://www.stip.gov.mk/?jazik=1&id=020105|title=Geography of Shtip|date=13 September 2007|access-date=13 September 2007}}</ref> == Zgodovina == [[File:Sveti Nikola Shtip.jpg|thumb|220px|Cerkev sv. Nikole]] === Antika === Verjetno je bilo glavno mesto [[Peonija|paeonske]] kraljeve hiše na območju Astiba (Astivos, Άστιβος v stari grščini).<ref>A History of Macedonia: Historical geography and prehistory p. 202 {{ISBN|0-19-814294-3}}</ref> Peonci so bili v regiji zahodno od rodovitnega porečja reke [[Vardar|Axius]] okoli 5. in 4. stoletja pred našim štetjem. Dve plemeni, ki sta živeli ob reki Astibo, ustju reke Axius, sta bili Deroni, poimenovani po svojem bogu zdravljenja Daronu, in Lejci, ki so kovali svoje težke kovance kot znak svoje suverenosti po zgledu grških mestnih držav na [[Halkidika|Halkidiki]]. Čeprav so bila ta plemena močno oslabljena zaradi perzijske invazije leta 480 pr. n. št., ki jo je vodil kralj [[Kserks I.]], so ostala mogočna sila in dobro organizirano ljudstvo, znano po izdelavi izjemno težkih kovancev z emblemi, vključno z udomačenimi primerki divjih turov, po katerih je bila znana tudi Peonija. Pred letom 360 pr. n. št. jih je [[Aleksander Veliki]] vključil v [[Makedonija (kraljestvo)|Makedonsko kraljestvo]].<ref>{{cite book |title= The Miracle that was Macedonia|last= Hammond|first= N. G. L.|year= 1991|publisher= Sidgwick & Jackson Ltd|location= London|page= 22}}</ref> Območje je prvič omenjeno v spisih zgodovinarja [[Polien]]a iz 3. stoletja pr. n. št., ki govori o reki z imenom ''Astibo'', za katero se domneva, da je današnja reka Bregalnica. Polien tudi navaja, da so bili peonski cesarji kronani v Astibu. Prva omemba naselja sega v obdobje vladavine rimskega cesarja [[Tiberij]]a (14–37 n. št.), ko je ''Estipeon'' omenjen kot pomembno naselje v rimski provinci Peonija in druga postaja na rimski cesti od Stobija do Pavtalije. V 6. stoletju so [[Slovani]] napadli Balkan in uničili bizantinsko naselje, slovansko pleme Sagudatov pa se je trajno naselilo na tem območju. === Srednji vek === V zgodnjem srednjem veku je območje Štipa nadzorovalo veliko vladarjev. Štip je bil del [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]], a je po bizantinski zmagi v [[Bitka na Belasici|bitki pri Kleidionu]] leta 1014 ponovno padel pod bizantinsko oblast, vse do ponovne vzpostavitve [[drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] leta 1185. Od sredine 13. stoletja je mesto večkrat menjalo lastnike. Do leta 1284 je regijo osvojil srbski kralj [[Štefan Milutin]]; Štip je izrecno omenil leta 1308 in ga ni želel predati Bizantincem.<ref name="Srećković1888">{{cite book|author=Pantelija Slavkov Srećković|title=Istorija srpskoga naroda: Vreme kraljevstva i carstva (1159-1367)|url=https://books.google.com/books?id=UG88AAAAMAAJ|year=1888|publisher=Kraljevsko-srpska drž. štamparija|page=223}}</ref> V dokumentu srbskega carja Stefana Milutina iz obdobja med letoma 1293 in 1302, v katerem so imenovani prebivalci Štipa, je naštetih več osebnosti z albanskimi imeni in antroponimijo. Poleg tega je v pismu srbskega carja [[Štefan Dušan|Štefana Dušana]] iz leta 1330 zabeleženih več osebnosti z albanskimi imeni in antroponimijo (vključno s priimkom Arbanasin, ki dobesedno pomeni Albanec).<ref>{{cite book |last1=Gashi |first1=Skënder |title=Emrat e shqiptarëve në shek. XIII-XV në dritën e burimeve kishtare serbe |date=2014 |publisher=TENDA |location=Prishtinë |page=71 |url=https://albanianorthodox.com/emrat-e-shqiptareve-ne-shek-xii-xv-ne-driten-e-burimeve-kishtare-serbe/}}</ref> Leta 1334 je bila cerkev svetega nadangela v Štipu, ki jo je zgradil protosebast Hrelja, ki je imel regijo pod srbsko krono, po njegovi želji podeljena (''metohion'') Hilandarju z listino kralja Štefana Dušana.<ref name="Zirojević1984">{{cite book|author=Olga Zirojević|title=Crkve i manastiri na području Pećke patrijaršije do 1683. godine|url=https://books.google.com/books?id=isAYAAAAMAAJ|year=1984|publisher=Istorijski institut u Beogradu}}</ref> Regija je bila po napadu leta 1385 priključena [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]].<ref>John V. A. Fine, The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest, University of Michigan Press, 1994, p. 407</ref> Znana je bila kot ''Iştip'' in je bila sedež [[sandžak]]a. [[File:Stip-kraiXIXv.jpg|thumb|200px|left|Štip konec 19. stoletja]] O razvoju Štipa med osmansko oblastjo, ki se je nadaljevala naslednjih pet stoletij, prekinjena le med letoma 1689 in 1690, ko so mesto za dve leti zasedli Avstrijci, je malo podatkov. Konec 19. in v začetku 20. stoletja je bil Štip del kosovskega [[vilajet]]a Osmanskega cesarstva. === 20. stoletje === Leta 1912, na začetku [[balkanski vojni|balkanskih vojn]], je Štip in okolico okupirala [[Bolgarija]]. Toda Bolgarija je po porazu, potem ko je nezadovoljna z izidom [[prva balkanska vojna|prve balkanske vojne]] leta 1913 napadla svoje nekdanje zaveznike, kar je povzročilo priključitev celotne Vardarske Makedonije [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevini Srbiji]]. Štip sta med prvo svetovno vojno okupirali Bolgarija in Nemčija. Dogodki v zvezi s Kraljevino Srbijo so pomenili, da je Štip skupaj s preostalo Vardarsko Makedonijo postal del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. [[File:BASA-2072K-1-502-9-Shtip.JPG|right|thumb|Štip leta 1926]] Od leta 1929 do 1941 je bil Štip del Vardarske banovine [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. 6. aprila 1941, ko je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] napadla Jugoslavijo, so mesto bombardirala nemška letala, ki so vzletela iz Bolgarije.<ref>[http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?ItemID=5D2102FC26ED5442A562E17B88A1B876&arc=1 Dnevnik newspaper] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110928045509/http://www.dnevnik.com.mk/default-mk.asp?ItemID=5D2102FC26ED5442A562E17B88A1B876&arc=1 |date=28 September 2011 }}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bolgarske sile, zaveznice osi, mesto okupirale do začetka septembra 1944, nato pa so ga zavzele nemške čete. Štip sta 8. novembra 1944 ponovno zavzeli Makedonska narodnoosvobodilna vojska in novozavezniška Bolgarska vojska, ki je bila zdaj del protiosne koalicije.<ref>{{cite book | last = Williamson | first = Gordon|author-link=| year = 2004 | title = The Waffen-SS (2) 6. to 10. Divisions | publisher = Osprey | isbn = 1-84176-590-2}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.stip.gov.mk/?jazik=1&id=02|date=7 September 2007|title=City of Shtip|access-date=7 September 2007}}</ref> Zato se 8. november v mestu Štip in širši občini praznuje kot ''dan osvoboditve'' in je dela prost dan. == Demografija == Leta 2021 je imelo mesto Štip okoli 42.000 prebivalcev, etnična sestava pa je bila naslednja:<ref name="Statistical Office">{{cite web |title=Archived |url=http://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/en/MakStat/MakStat__Popisi__Popis2021__NaselenieVkupno__PodatociNaselenie/T1503P21.px/table/tableViewLayout2/?rxid=46ee0f64-2992-4b45-a2d9-cb4e5f7ec5ef |website=makstat.stat.gov.mk |access-date=26 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221225143154/http://makstat.stat.gov.mk/PXWeb/pxweb/en/MakStat/MakStat__Popisi__Popis2021__NaselenieVkupno__PodatociNaselenie/T1503P21.px/table/tableViewLayout2/?rxid=46ee0f64-2992-4b45-a2d9-cb4e5f7ec5ef |archive-date=December 25, 2022}}</ref> *Makedonci – 32.658 *Romi – 2293 *Aromani – 1389 *Turki – 1022 *Srbi – 163 *Albanci – 29 *Bošnjaki – 12 *Drugi – 288 *Osebe brez podatkov – 4146 == Gospodarstvo == Danes je Štip središče severnomakedonske tekstilne in modne industrije. Nekoč je bil Štip dom industrijskih velikanov v nekdanji Jugoslaviji, kot je bilo podjetje za bombažno industrijo ''Makedonka'' - Štip z ogromnim primestnim kampusom in modna znamka ''Astibo'', iz njihovega pepela pa so nastale številne zasebne mini tovarne, večinoma delo nekdanjih menedžerjev v socialističnih velikanih, ki danes zaposlujejo večino žensk v mestu, pri čemer sta moda in tekstil še vedno osrednji veščini mestnega prebivalstva, kar ohranja izobraževalni sistem. == Arhitektura in znamenitosti == [[File:National Museum (Shtip) 15.JPG|thumbnail|right|Narodni muzej v Štipu]] [[File:Shtip-Alexander.jpg|thumb|220px|Kip Aleksandra Velikega na mestnem trgu]] Štip ima ruševine starega gradu, ki iz Isarskega hriba budno opazuje mesto. V mestu in okolici so tri cerkve iz 14. stoletja, zgrajene v času, ko je bilo mesto del srednjeveške Srbije. *Najstarejša je samostanska cerkev sv. Mihaela pod Isarskim hribom, ki jo je leta 1332 zgradil protosevast Hrelja in jo podaril Hilandarju, srbskemu samostanu na gori Atos. *Na južnem pobočju Isarja stoji majhna cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku, ki jo je leta 1350 zgradil plemič Jovan Probištitović. *Enoladijsko cerkev, posvečeno Jezusovemu vnebohodu (Sveti Spas), je leta 1369 zgradil vojvoda Dimitrije. V njej si lahko še vedno ogledate originalne freske iz 14. stoletja, pa tudi tiste iz njene rekonstrukcije leta 1601, ki jo je naredil mojster Jovan.<ref>''Blago na putevima Jugoslavije'', Belgrade 1983, p. 573</ref> Bezisten, masivna kamnita stavba, ki je bila nekoč notranji bazar (danes umetniška galerija), je ostanek osmanskega vpliva v mestu. V starih delih mesta (in še posebej v Novem Selu) je še vedno mogoče najti nekaj hiš, zgrajenih v osmanskem slogu arhitekture. Mesto se ponaša tudi z zdravilnimi močmi mineralnega kopališča Kežovica in z ruševinami starodavnega mesta Bargala. Antično mesto Bargala je ob vznožju gore Plačkovica. V bližini je reka Kozjačka in majhna vas Kozjak. Domneva se, da tam najdene ruševine pripadajo starodavnemu mestu. Mesto je bilo zgrajeno v začetku 4. stoletja, saj so našli nekaj rimskih dokumentov, ki vsebujejo podatke, da je mestna vrata Bargale zgradil Anton Alipius, upravitelj province. Kip Aleksandra Velikega je bil na mestnem trgu postavljen leta 2006.<ref>{{cite web |title=Исчкртана и откорната таблата пред споменикот на Александар Велики во Штип |url=https://meta.mk/ischkrtana-i-otkornata-tablata-pred-spomenikot-na-aleksandar-veliki-vo-shtip/ |website=Meta mk |language=mk |date=7 October 2020}}</ref> == Umetnost in kultura == Štip se ponaša z največjim festivalom pop glasbe v Severni Makedoniji, imenovanim ''MakFest''. Že več kot dve desetletji se vsako leto novembra odvija v kulturnem centru ''Aco Šopov''. Drug velik kulturni dogodek v Štipu je ''Štipsko poletje kulture'' ({{langx|mk|Штипско Културно Лето}}), ki je enomesečni festival, ki poteka od 1. julija do 1. avgusta, od leta 1987.<ref>{{cite web|url=http://www.stip.gov.mk/?jazik=1&id=020401|title=Cultural Manifestations|date=13 September 2007|access-date=13 September 2007}}</ref> Prva znana operna predstava v Severni Makedoniji je bila uprizorjena v Štipu leta 1925.<ref name="opera">{{cite web|url=http://www.eurm.edu.mk/international-students/about-macedonia/101-facts-on-macedonia.html|title=101 Facts About Macedonia|date=4 November 2010|access-date=4 November 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140306232647/http://www.eurm.edu.mk/international-students/about-macedonia/101-facts-on-macedonia.html|archive-date=6 March 2014}}</ref> Leta 2013 je bil ''praznik Svetih štiridesetih mučencev'' (''Feast of the Holy Forty Martyrs in Štip'') vpisan na seznam nematerialne kulturne dediščine Severne Makedonije pri Unescu.<ref>{{cite web| title= Feast of the Holy Forty Martyrs in Štip|url= https://ich.unesco.org/en/RL/feast-of-the-holy-forty-martyrs-in-stip-00734 |publisher= unesco.org|access-date=2015-12-23}}</ref> Praznik svetih štiridesetih mučencev poteka vsako leto 22. marca v čast sebastijskim mučencem iz 4. stoletja in obeležuje prvi pomladni dan. Udeleženci se zberejo na ulicah in trgih Štipa, nato pa se povzpnejo na hrib Isar in se na poti ustavijo pri cerkvi, da bi se poklonili svetim štiridesetim mučencem. Med vzponom morajo – po tradiciji – udeleženci pozdraviti štirideset znancev in nabrati štirideset kamenčkov ter štirideset cvetov ali vejic z bližnjih mandljevcev. Ko dosežejo vrh, si udeleženci zaželijo nekaj želja in vržejo devetintrideset kamenčkov v reko Bregalnico spodaj. Preostali kamenček se shrani in položi pod blazino, preden zaspijo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Štip}} {{wikivoyage|Štip}} * [http://www.stip.gov.mk/ Official web site of the city of Štip] * [http://www.kanal77.com.mk/ Official web page for National Broadcast Radio Network Kanal77] * [https://web.archive.org/web/20090422012838/http://www.tvstar.com.mk/ TV Star] * [http://www.iris.com.mk/ Iris TV] [[Kategorija:Mesta v Severni Makedoniji]] [[Kategorija:Štip| ]] h4kgx5s3bmjpcdr77zr9rhi1c071jv2 0 601784 6708906 6707575 2026-07-09T15:27:21Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6708906 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''457''' profesionalnih zmag (do 9. julija 2026).<ref>{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''160''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|7. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''152''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|13. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''139''' |- style="text-align:center;" | align=center|15. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|16. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center|17. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''123''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|20. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|22. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''115''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''113''' |- style="text-align:center;" | align=center|25. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] | '''100''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''92''' |- style="text-align:center;" | align=center|40. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''81''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''74''' |- style="text-align:center;" | align=center|81. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''60''' |- style="text-align:center;" | align=center|96. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}} | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''3''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;"| '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} == Opombe == {{Notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] 09n1ee07t433ieepulve2ct3u2ttn5d 0 602838 6709026 6677933 2026-07-09T19:42:36Z Yerpo 8417 /* Razporeditev */ tn 6709026 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building |name = Rimske terme v Ankari |image = Ankara_Thermen12.jpg |caption = |pushpin_map = Turčija |coordinates = {{coord|39.9465|32.853|display=inline}} |location_town = [[Ankara]] |location_country = [[Turčija]] |architect = |client = |engineer = |construction_start_date = |demolished_date = |cost = |structural_system = |owner = |architectural_style = [[rimske terme]] |size = }} '''Rimske terme v Ankari''' so ruševine starodavnega rimskega kopališkega kompleksa v [[Ankara|Ankari]] v [[Turčija|Turčiji]], ki so jih odkrili med izkopavanji, izvedenimi v letih 1937–1944, in so bile nato odprte za javnost kot muzej na prostem.<ref name=touurank01>{{cite book | first=Mehmet | last=Hengirmen | year=2006 | title=Touristic Ankara | publisher=Engin Publications | location=Ankara | pages=16–17 | isbn=975-320-124-9 }}</ref><ref name="boank01">{{cite journal |title=Important Historical Sites |journal=The Guide - Ankara |year=2009 |page=45 | publisher=APA Uniprint | location=Istanbul | issn=1303-054X }}</ref><ref name="infpan01">{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Rimske terme se nahajajo na ulici Çankırı Caddesi med trgoma Ulus in Yıldrım Beyazıt, na zahodni strani ulice, približno 400 metrov od Ulusa. Nahajajo se na planoti, ki se dviga 2,5 metra nad nivojem ulice. Ta planota je bila znana kot höyük - starodavna naselbinska gomila. Leta 1937 je prof. dr. Remzi Oğuz Arık izkopal gomilo in našel ostanke iz frigijskega in rimskega obdobja. Izkopavanja je v letih 1938–1939 izvedel generalni direktor muzejev Hamit Z. Koşay. Ta izkopavanja so razkrila kopališča, ki so bila v celoti razkrita v letih 1940–1943 pod vodstvom Hamita Z. Koşaya s pomočjo terenskega direktorja Necatija Dolunaya, financiralo pa jih je Türk Tarih Kurumnu (Turško zgodovinsko društvo). Arhitekt izkopavanj, Mahmut Akok, je raziskal in narisal rekonstruiran načrt kopališč, nakar se je začela njihova obnova. }}</ref> == Zgodovina == Terme so nahajajo na planoti, tradicionalno znani kot Çankırı Kapı, ki se dviga 2,5 metra nad zahodno stranjo Çankırı Caddesi, približno 400 metrov od središča starega okrožja Ulus v Ankari in je bila identificirana kot ''höyük'' (gomila) z rimskim, pomešanim z bizantinskim in seldžuškim materialom na vrhu in frigijskim naselbinskim materialom ob vznožju.<ref name="infpan02">{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Ploščad, na kateri so stale terme, je starodavna mestna gomila. Na vrhu gomile so ostanki iz rimskega obdobja (z nekaj primesmi bizantinskega in seldžuškega materiala); na dnu so ostanki fizirskega naselja. Na območju, tradicionalno znanem kot Çankırı Kapı, je mogoče ločiti rimske ostanke dveh različnih vrst. 1 - Odsek stebričaste ceste iz starodavnega rimskega mesta Ancyra. 2 - Rimske terme in palestre. Na območju so sledi temeljev drugih rimskih stavb.}}</ref> Starodavno mesto ''Ancyra'' (sodobna Ankara) je stalo na križišču med Vzhodom in Zahodom, v rimskem obdobju pa je strateška lega mesta privedla do njegovega vzpona kot glavnega mesta [[Galatija (rimska provinca)|province Galatija]]. Vzhodno od te planote je tekla cesta iz mestnega svetega območja, območja Avgustovega in Rimskega templja, katere del, obdan s stebri iz sivožilnega marmorja s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i iz drugega ali tretjega stoletja, je bil odkrit med gradnjo Çankırı Caddesi, med razvojem Ankare v novo turško prestolnico v 1930-ih.<ref name="infpan03">{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Vzhodno od kopališča in [[palestra|palestre]] leži odsek stebričaste ceste, ki je potekala od svetega območja starodavne Ancire, območja Avgustovega templja. V zgodnjih letih Turške republike, ko se je razvijalo sodobno mesto Ankara, je gradnja Çankiri Caddesi prinesla ostanke stebričaste ulice, ki večinoma še vedno leži pod zemljo. Stebri, ki očitno izvirajo iz 2. ali 3. stoletja našega štetja, so izdelani iz sivega marmorja z žilami in imajo korintske kapitele.}}</ref><ref name="infpan04">{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Kopališča: Starodavna Ancira, ki so ji v galatijskem obdobju vladali Tektosagi Galatčani, je stala na križišču med Vzhodom in Zahodom. V rimskem obdobju sta pomembna lokacija mesta in njegov pomen kot glavnega mesta province Galatije privedla do njegovega nadaljnjega razvoja. Izkopavanja, izvedena med letoma 1937 in 1944, so razkrila veličasten rimski stavbni kompleks, vključno s palestro in pokritimi kopališči. }}</ref> Terme je v 3. stoletju zgradil rimski cesar [[Karakala]] (vladal 198–217), ki je v Rimu zgradil tudi [[Karakalove terme]] v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Terme so bile v uporabi do 8. stoletja, ko jih je uničil požar, tako da so ostale le ruševine kleti in prvega nadstropja.<ref name=touurank01 /><ref name="boank01" /> Sosednji ''höyük'' (gomila) je leta 1937 izkopal prof. dr. Remzi Oğuz Arık in razkril frigijske in rimske ostanke. Generalni direktor muzejev Hamit Z. Koşay in terenski direktor Necati Dolunay sta vodila nadaljnja izkopavanja, ki jih je financiralo ''Türk Tarih Kurumu'' (Turško zgodovinsko društvo), pri katerih so terme razkrili v letih 1938–1939 in jih v celoti razkrili v letih 1940–1943. Arhitekt izkopavanj Mahmut Akok je pred začetkom obnove kopališč raziskal in narisal rekonstruiran načrt.<ref name="infpan01" /> Prof. dr. Arık je lahko gradnjo kopališč datiral v obdobje vladavine Karakale na podlagi kovancev, najdenih med izkopavanji, kar podpirajo sodobni napisi, medtem ko nadaljnji kovanci kažejo, da so bila kopališča neprekinjeno v uporabi približno 500 let in so bila občasno popravljena.<ref name="infpan05">{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Gradnjo kopališč datirajo kovanci, najdeni med izkopavanji, v obdobje vladavine rimskega cesarja Karakale (212–217 n. št.). To datacijo podpira več sodobnih napisov, ki omenjajo Tiberija Julija Justa Juniana, pomembnega meščana mesta, ki je bil odgovoren za gradnjo kopališč. Drugi kovanci, najdeni med izkopavanji, kažejo, da so bila kopališča neprekinjeno v uporabi približno 500 let in so bila občasno popravljena. Kopališča so v javnosti znana kot Karakalove terme. }}</ref> == Razporeditev == Vstop na lokacijo je mogoč skozi blagajno na ulici Çankırı Caddesi, ki se odpira na staro [[palestra|palestro]] (igrišče za rokoborbo), ki jo je obdajal [[portik]] s 128 marmornimi stebri (32 na vsaki strani), ki so danes porušeni in so dom razstave nagrobnikov, oltarjev in drugih napisov iz rimskega, bizantinskega in poznega helenističnega obdobja.<ref name="infpan06">{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Vhod v terme je na ulici Çankırı Caddesi, ki se odpira v palestro ali rokoborsko igrišče. Veliko osrednje odprto območje obdajajo ostanki stebričastega portika. Ta portik je imel na vsaki strani 32 marmornih stebrov oziroma 128 stebrov po obodu. Danes je na odprtem dvorišču razstavljena bogata zbirka napisov iz rimskega obdobja.}}</ref> Za palestro so apoditerij (garderoba) in trije deli term: [[kaldarij]] (vroča kopel), [[tepidarij]] (topla kopel) in [[frigidarij]] (hladna kopel), razporejene v tipični zasnovi. Nenavadno velike dimenzije tepidarija in kaldarija so posledica priljubljenosti teh toplejših območij med mrzlimi zimami v mestu. Najbolj izstopajoča ohranjena značilnost so opečni stebri, ki so podpirali tla in okoli katerih je krožil zrak, segret v podzemnih pečeh, za ogrevanje prostorov zgoraj.<ref name="infpan07">{{cite news | title=Rimske terme v Ankari | publisher=information panel | quote=}}</ref> Ostanki stebričaste ceste so vidni severno od palestre. == Galerija == <gallery class="center"> File:Ankara Roma Hamamı Caldarium.jpg|[[Kaldarij]] File:Ankara Roma Hamamı Hypocaust.jpg|[[Hipokavst]] File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 45.jpg|Bazen File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 32.jpg|[[Tepidarij]] File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 37.jpg|[[Sarkofag]] File:Ankara Ancient Roman Bath sarcophagus's inscription.JPG|Napis na sarkofagu File:Ankara Roma Hamamı Tunnel of service.jpg|Servisni predor File:Roman bath in Ankara 0231.JPG|Kapiteli stebrov in rimski nagrobni napisi, raztreseni po Rimskih termah v Ankari File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 31.jpg|Rimska vaza File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 35.jpg|Avenija levov </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Caracalla Bath}} * [http://arkeo.bilkent.edu.tr/newsletter2/newsle24.html The Remnants of Roman Ancyra], Bilkent University Department of Archaeology * [http://www.turkinfo.at/index.php?id=1356 Ankara Römisches Bad] [[Kategorija:Ankara]] [[Kategorija:Rimska arhitektura]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] [[Kategorija:Muzeji v Turčiji]] k8nclbymy455bvm6cblx001he0pq9vq 0 602841 6709027 6677947 2026-07-09T19:44:14Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */ slo 6709027 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Uzunköprü (most) |image = Uzunköprü the Long Bridge approach from north 6365.jpg |caption = most Uzunköprü leta 2008 |official_name = |carries = |crosses = reka Ergene |locale = Uzunköprü, [[Odrin]], Turčija |maint = |id = |designer = Muslihiddin |design = |material = kamen |spans = 168 |pierswater = |mainspan = |length = 1306,2 m |width = 6,80 m |height = |load = |clearance = |below = |traffic = |begin = 1426 ali 1427 |complete = 1443 ali 1444 |open = 1444 |heritage = |collapsed = |preceded = |followed = |closed = 2013 (težka vozila) <br> September 2021 (vsi) |toll = |map_cue = |map_image = |map_text = |map_width = |coordinates = {{coord|41.2745|26.6784|type:landmark_region:TR|display=title,inline}} |mapframe = yes |mapframe-zoom = 6 |lat = |long = |extra = }} '''Uzunköprü''' (dobesedno prevedeno ''Dolgi most''), prej '''Cisr-i Ergene''', je osmanski [[kamniti most]] iz 15. stoletja čez reko Ergene v [[Odrin (provinca)|provinci Odrin]] v severozahodni [[Turčija|Turčiji]]. Most je dal ime bližnjemu mestu [[Uzunköprü]]. Trdijo, da je najdaljši kamniti most na svetu. Zgrajen je bil za lažji prehod reke Ergene za vojake med poplavami in za zamenjavo lesenega mostu; prejšnje konstrukcije so se hitro poslabšale ali uničile. Gradnja mostu se je začela leta 1426 ali 1427 in končala leta 1443 ali 1444. Novo zgrajeni most je bil dolg 1392 metrov in je imel 174 lokov. Kamni vključujejo več figur in motivov, ki so bili sčasoma zamenjani. Most je bil popravljen po [[potres]]ih in [[poplava]]h, zaradi česar se je zmanjšala njegova dolžina in število lokov. Leta 1971 so ga razširili na 6,80 metra in ga prekrili z jeklom in betonom. Leta 2013 je bila uporaba mostu prepovedana za težka vozila, saj so gradili alternativni betonski most. Most je bil septembra 2021 zaprt za promet zaradi drugega obnovitvenega projekta, potem ko so se nekaj let prej v kamnih začele pojavljati razpoke. Eden od ciljev obnove je izkopavanje nekaterih zakopanih lokov. == Ozadje == Močvirnata narava območja je bila neprimerna za naselitev vse do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega obdobja]]; prvi naseljenci so živeli v okoliških hribovitih predelih.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=135}} Občasne poplave pri Ergene so oteževale prehode osmanskih vojaških odprav v [[Rumelija|Rumelijo]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=26}} Tla, kjer stoji most, imajo strukturo iz [[glina|gline]] in [[peščenjak]]a.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=135}} Na isti lokaciji je že pred sedanjo strukturo stalo več lesenih mostov. Lesene mostove so hitro uničili bodisi sovražniki bodisi poplave. Sultan [[Murat II.]] je ukazal zgraditi nov kamniti most, ki naj bo dolg in močan, da bi bil še vedno prehoden med poplavo.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=136}} Poleg tega je kamniti most zagotavljal varen prehod čez močvirno območje na poti [[Galipoli]]–[[Odrin]].{{Sfn|Singer|2016|p=97}} == Zgodovina == === Gradnja in odprtje === [[File:Uzunköprü the Long Bridge crossing the river 6362.jpg|thumb|Gradnja lokov nad hitro tekočo reko se je izkazala za tehnični izziv]] Zemljišče, kjer naj bi bil zgrajen most Uzunköprü, je bilo treba najprej očistiti trnastih struktur in druge vegetacije,{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}} ki je nudila zavetje tatovom in nasilnežem. Osmanski učenjaki se razlikujejo glede leta začetka gradnje mostu – po mnenju Hoce Sadeddina Efendija se je začela leta 1426/7, vendar je Karaçelebizade Abdülaziz Efendi{{efn|829 oziroma 831 po islamskem koledarju.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://islamansiklopedisi.org.tr/uzunkopru--ergene|title=Uzunköprü|date=|access-date=28 May 2022|first1=Nesrin Çiçek|last1=Akçıl|website=İslâm Ansiklopedisi|archive-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029105503/https://islamansiklopedisi.org.tr/uzunkopru--ergene|url-status=live|language=Turkish}}</ref>}} zapisal, da se je gradnja mostu začela leta 1427/8, ki jo je zasnoval sultanov glavni arhitekt Muslihiddin in obrtnik Mehmed, dokončana pa je bila leta 1443/4.<ref name="auto" /> Kamni so bili pridobljeni iz kamnolomov v bližnjih vaseh Yağmurca, Eskiköy in Hasırcıarnavut. Most je bil zgrajen iz vnaprej razrezanih blokov [[apnenec|apnenca]]. Za vezavo blokov so uporabljali horasansko malto, ki se ob stiku z zrakom počasi strdi. Na mestih, kjer opornikov ni bilo mogoče zgraditi na trdnem kamnitem temelju, so uporabili lesene pilote. Ni znano, ali so bili uporabljeni [[Keson (inženirstvo)|kesoni]], vendar verjetno ne, saj je večina del na mostu potekala v sušnih obdobjih, ko je bila gladina reke nižja.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}} Ko so bili temelji pripravljeni, so kamne, ki sestavljajo loke, položili z lesenimi kalupi v obliki lokov. V vlažnih obdobjih ali na mestih, kjer je tekla reka, so opaž namestili v posebne reže, kar je bil težaven postopek. To je razlog, zakaj je gradnja trajala šestnajst let.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=140}} Most so poimenovali ''Cisr-i Ergene'' ('Ergenejski most'). Zgrajeni so bili tudi [[mošeja]], [[imaret]] in [[medresa]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}} Na zahodnem koncu je nastala vas Yaylar, na vzhodnem koncu pa mesto Uzunköprü (dobesedno Dolgi most),{{sfn|Şimşek|2019|p=7}} ki je ime dobilo po mostu. Veličastne otvoritvene slovesnosti mostu se je udeležil sultan, ki se je po zmagi v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] vračal v [[Konstantinopel]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}} === 16. do 20. stoletje === [[File:The Uzunköprü Bridge and mill in 1908.jpg|thumb|right|Most in njegov vodni mlin leta 1908]] Prvič je znano, da je bil most Uzunköprü popravljen leta 1546, ko so bila opravljena dela na mostu in več mlinih na reki Ergene. Prva večja obnova je bila leta 1620. Most je bil leta 1718 preimenovan v ''Kasr-i Ergene'', vendar je prvotno ime dobil do leta 1727, ko je francoski raziskovalec Aubry de La Mottraye zapisal, da so lokalni prebivalci tako mesto kot most imenovali Uzunköprü.{{sfn|de La Mottraye|2007|p=396}} Potem ko so se leta 1822/3 zaradi potresov in poplav zrušili štirje loki mostu, so bili namesto njih zgrajeni trije večji loki.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=137}} Potem ko je vrsta potresov, ki so se zgodili konec 19. stoletja in uničili tri loke leta 1901, sta bila zgrajena dva nova loka. Dokončana sta bila tri leta pozneje.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=137}} Leta 1908 je občina z mostu odstranila kamnite bloke, da bi v mestu zgradila pitnike.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=32}} Leta 1956 je po posebej hudi zimi poplava odnesla zadnji od dveh mlinov na mostu.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|pp=30{{ndash}}31}} Leta 1957 je bil 25-metrski del pomola zasut, da bi ustvarili parkirišče.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=32}} Med letoma 1964 in 1971 je most obnovila Generalna direkcija za avtoceste, ki ga je razširila za 150 centimetrov na 6,80 metra in vrh prekrila z 20-centimetrsko jekleno-betonsko ploščadjo za dvosmerni promet.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=30}} Nastali gost promet, ki je uporabljal most, je povzročil hudo škodo na njegovi konstrukciji.<ref name="TRT" /> Nastale vrzeli med kamni so bile leta 1993 zapolnjene s kamnito malto.<ref>{{Cite news|url=https://www.dha.com.tr/gundem/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-suruyor-2033914|title=Tarihi Uzunköprü'de restorasyon sürüyor|date=5 March 2022|access-date=31 May 2022|website=Demirören News Agency|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305112427/https://www.dha.com.tr/gundem/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-suruyor-2033914|url-status=live|language=Turkish}}</ref> === 21. stoletje === [[File:Uzunköprü - panoramio.jpg|thumb|right|220px|Znaki, ki označujejo prepoved težkega prometa na začetku mostu]] Leta 2013 je bil odprt nov betonski most, zgrajen en kilometer stran in težkim vozilom je bila prepovedana uporaba zgodovinskega mostu.<ref name="TRT">{{Cite web|url=https://www.trthaber.com/haber/kultur-sanat/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-calismalari-basladi-568425.html|title=Tarihi Uzunköprü'de restorasyon çalışmaları başladı|date=29 March 2021|access-date=10 June 2022|website=TRT Haber|language=tr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420110321/https://www.trthaber.com/haber/kultur-sanat/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-calismalari-basladi-568425.html|url-status=live}}</ref> Leta 2015 je bil most dodan na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine v kategoriji Kulturno.<ref name="UNE">{{cite web |title=The Bridge of Uzunköprü |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6042/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=4 August 2023}}</ref> Leta 2018 naj bi bila slika zgodovinskega mostu postavljena na prvo stran novega turškega potnega lista. Vendar je ministrstvo za notranje zadeve pomotoma uporabilo sliko mostu Meriç, medtem ko je bila fotografija še vedno označena kot Uzunköprü.<ref>{{Cite web|url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/pasaportlara-uzunkopru-diye-meric-koprusunun-resmi-konulmus-41009565|title=Tartışma yaratan iddia: Yanlış fotoğraf kullanıldı|date=5 November 2018|access-date=1 June 2022|first1=Engin|last1=Özmen|website=Hürriyet|archive-date=7 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107225929/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/pasaportlara-uzunkopru-diye-meric-koprusunun-resmi-konulmus-41009565|url-status=live|language=tr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.cumhuriyet.com.tr/haber/pasaportlarda-uzunkopru-diye-yanlislikla-bakin-hangi-fotograf-kullanilmis-1132057|title=Pasaportlarda Uzunköprü diye yanlışlıkla bakın hangi fotoğraf kullanılmış|date=5 November 2018|access-date=1 June 2022|website=Cumhuriyet|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601105521/https://www.cumhuriyet.com.tr/haber/pasaportlarda-uzunkopru-diye-yanlislikla-bakin-hangi-fotograf-kullanilmis-1132057|url-status=live|language=tr}}</ref> V začetku leta 2019 so se na kamnih ob vznožju začele pojavljati razpoke, ki so bile vidne vsakih 50–60 metrov. Domačini so zahtevali, da se most obnovi v prvotno obliko, saj je odstopal od svoje oblike z obnovo leta 1971, in da se ohrani kot kulturna dobrina.<ref name="auto2">{{Cite web|url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/catlaklar-olusan-tarihi-uzunkopru-icin-koruma-talebi-41110023|title=Çatlaklar oluşan tarihi Uzunköprü için koruma talebi|date=8 February 2019|access-date=31 May 2022|first1=Ali Can|last1=Zeray|website=Hürriyet|language=tr|archive-date=21 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191021193103/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/catlaklar-olusan-tarihi-uzunkopru-icin-koruma-talebi-41110023|url-status=live}}</ref> Marca 2021 je bilo objavljeno, da je razpis za obnovo zaključen in da se bodo dela na mostu kmalu začela.<ref>{{Cite web|url=https://www.aa.com.tr/tr/kultur-sanat/restorasyon-ihalesi-tamamlanan-tarihi-uzunkoprunun-onarimina-baslanacak/2162165|title=Restorasyon ihalesi tamamlanan tarihi Uzunköprü'nün onarımına başlanacak|date=2 March 2021|access-date=23 May 2022|first1=Cihan|last1=Demirci|website=Anadolu Agency|archive-date=23 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523155148/https://www.aa.com.tr/tr/kultur-sanat/restorasyon-ihalesi-tamamlanan-tarihi-uzunkoprunun-onarimina-baslanacak/2162165|url-status=live|language=tr}}</ref> Septembra 2021 je bil most zaprt, da bi se lahko izvedla nadaljnja obnovitvena dela, vključno s popravilom 25 lokov, zamenjavo asfaltnobetonske cestne površine s kamni in zamenjavo morebitnih manjkajočih kamnitih blokov.<ref name="TRT" /> Takrat je bilo objavljeno, da bo obnova trajala od tri do štiri leta.<ref>{{Cite web|url=https://www.aa.com.tr/tr/gundem/tarihi-uzunkopru-restorasyon-calismalari-nedeniyle-trafige-kapatildi/2369780|title=Tarihi Uzunköprü, restorasyon çalışmaları nedeniyle trafiğe kapatıldı|date=20 September 2021|access-date=23 May 2022|first1=Gökhan|last1=Zobar|first2=Hakan Mehmet|last2=Şahin|website=Anadolu Agency|archive-date=23 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523155147/https://www.aa.com.tr/tr/gundem/tarihi-uzunkopru-restorasyon-calismalari-nedeniyle-trafige-kapatildi/2369780|url-status=live|language=tr}}</ref> == Specifikacije == Uzunköprü je najdaljši kamniti most na svetu.<ref name="UNE" /> Ko je bil prvič dokončan, je bil dolg 1392 metrov in širok 5,24 metra.<ref name="auto"/> Most je bil najdaljši v Osmanskem cesarstvu in kasneje v Turčiji, naziv, ki ga je nosil 530 let, vse do leta 1973, ko ga je prekosil [[Bosporski most]] v [[Carigrad]]u.<ref>{{Cite web|url=https://www.turkiyegazetesi.com.tr/Genel/a52977.aspx?/Genel/a52977.aspx&|title=Köprüler yaptırdım...|date=3 April 2000|access-date=31 May 2022|website=Türkiye|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531192730/https://www.turkiyegazetesi.com.tr/Genel/a52977.aspx?%2FGenel%2Fa52977.aspx&|url-status=live|language=tr}}</ref> Osmanski raziskovalec Evlija Čelebi je leta 1658 obiskal mesto Uzunköprü in most opisal kot dolg 2000 »raztegnjenih stopnic«.{{sfn|Kahraman|Dağlı|2011|p=184}} Leta 1978 je bila dolžina mostu izmerjena na 1266 metrov; leta 1989 je bila določena na 1254 metrov.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=31}} Leta 2018 so ugotovili, da je most dolg 1306,2 metra, ko so ga izmerili za Guinnessovo knjigo rekordov.<ref name="auto2"/> [[File:Uzunköprü the Long Bridge to town 6385 (cropped).jpg|thumb|Figura tulipana in leva na mostu]] Most je bil prvotno zgrajen s 174 loki, od katerih je imel največji razpon 14 metrov. Nekateri loki so koničasti, nekateri pa polkrožni.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}} Nekateri oporniki imajo rezbarije figur živali, kot so sloni, levi in ​​ptice, nekatere od njih pa niso več vidne.{{sfn|Tanyeli|2018|p=70}} Obstajajo tudi motivi, povezani s Seldžuškim cesarstvom.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=134}} Domneva se, da so bile nekatere figure in motivi spremenjeni med restavracijami, ki so potekale pred 19. stoletjem.{{sfn|Tanyeli|2018|p=71}} Restavratorska dela na mostu so skozi leta zmanjšala število lokov na 172. Od teh jih je osem zakopanih pod zemljo, kar pomeni, da je zdaj 164 lokov.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=136}} Restavratorska dela leta 2021 si prizadevajo odkriti več teh zakopanih lokov.<ref>{{Cite web|url=https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/tarihi-uzunkoprunun-kaybolan-ayaklari-gun-yuzune-cikarilacak,q5mKVrK-HECGy3cECPgR0g/Ku7gVGnUy0qXRObuL-adPQ|title=Tarihi Uzunköprü'nün kaybolan ayakları gün yüzüne çıkarılacak|date=30 March 2018|access-date=28 May 2022|website=NTV|language=Turkish|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531184655/https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/tarihi-uzunkoprunun-kaybolan-ayaklari-gun-yuzune-cikarilacak,q5mKVrK-HECGy3cECPgR0g/Ku7gVGnUy0qXRObuL-adPQ|url-status=live}}</ref> Na mostu sta dva balkona. Eden je nad lokoma 40 in 41 ter je dolg 3,40 metra krat 0,40 metra. Drugi balkon je nad lokoma 102 in 103 ter meri 9,40 metra krat 0,40 metra.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{refbegin}} {{Div col|colwidth=30em}} *{{cite book|last1=Kahraman|first1=Seyit Ali|last2=Dağlı|first2=Yücel|date=2011|title=Günümüz Türkçesiyle Evliya Çelebi Seyahatnâmesi|publisher=Yapı Kredi Yayınları|isbn=9789750824326|language=tr}} *{{cite book|last=de La Mottraye|first=Aubry|translator-last1=Demirtaş|translator-first1=Nedim|date=2007|title=La Motraye Seyahatnamesi|trans-title=Travel Book of La Motraye|language=tr|location=Istanbul|publisher=İstiklal Kitabevi}} *{{cite journal|last1=Özkök|first1=Mete Korhan|last2=Azsöz|first2=Gökben|last3=Erşan|first3=Şevket|date=15 May 2015|title=Erken ve Klasik Dönem (14.-17. Yy) Osmanlı Köprülerinin Tarihsel Gelişimlerinin ve Yapım Tekniklerinin İncelenmesi: Edirne/Uzunköprü Örneği|url=https://www.imo.org.tr/Eklenti/4518,175524322pdf.pdf?0&_tag1=EF418697C6F9E40EF7A40E9C4367B05187544EFB|journal=3. Köprüler Viyadükler Sempozyumu|publisher=Union of Chambers of Turkish Engineers and Architects|access-date=2 August 2022|archive-date=2 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220802234621/https://www.imo.org.tr/Eklenti/4518%2C175524322pdf.pdf?0=&_tag1=EF418697C6F9E40EF7A40E9C4367B05187544EFB|url-status=live|pages=129–142|isbn=9786050107425|language=tr}} *{{cite journal|last=Singer|first=Amy|date=May 2016|title=Enter, Riding on an Elephant: How to Approach Early Ottoman Edirne|journal=Journal of the Ottoman and Turkish Studies Association| url=https://www.jstor.org/stable/10.2979/jottturstuass.3.1.06|access-date=3 August 2022|archive-date=2 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220802235446/https://www.jstor.org/stable/10.2979/jottturstuass.3.1.06|url-status=live|doi=10.2979/jottturstuass.3.1.06|issn=2376-0699|volume=3|issue=1 |pages=89–109|jstor=10.2979/jottturstuass.3.1.06 |url-access=subscription}} *{{cite thesis|last=Şimşek|first=Mehmet|date=2019|title=19. Yüzyılda Cisr-i-Ergene Kazasında Nüfus ve Sosyal Yapı|url=http://acikerisim.nku.edu.tr:8080/xmlui/bitstream/handle/20.500.11776/3846/0063451.pdf?sequence=1&isAllowed=y|type=Doctoral|publisher=Erciyes University|access-date=31 May 2022|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531191802/http://acikerisim.nku.edu.tr:8080/xmlui/bitstream/handle/20.500.11776/3846/0063451.pdf?sequence=1&isAllowed=y|url-status=live|language=tr}} *{{cite journal|last1=Tanyeli|first1=Gülsün|date=February 2018|title=Türkiye Köprüleri|url=https://www.spo.org.tr/resimler/ekler/4129ae50197feaa_ek.pdf|journal=Mühendislik Mimarlık Öyküleri|publisher=Union of Chambers of Turkish Engineers and Architects|issue=8|pages=224|access-date=28 May 2022|isbn=9786050111606|archive-date=14 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210814172228/https://www.spo.org.tr/resimler/ekler/4129ae50197feaa_ek.pdf|url-status=live|language=tr}} *{{Cite journal|last1=Yüksel|first1=Fethi Ahmet|last2=Bülbül|first2=Ahmet Hamdi|last3=Gündüz|first3=Müslüm|date=2011|title=Uzunköprü (Cisr-i Ergene)|url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/806741|issue=7|journal=Restorasyon ve Konservasyon Çalışmaları Dergisi|access-date=30 May 2022|pages=26–40|issn=1309-7016|archive-date=9 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809172413/https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/806741|url-status=live|language=tr}} {{div col end}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Uzunköprü Bridge}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1443]] [[Kategorija:Mostovi v Turčiji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Kamniti mostovi]] smdeyhkmcr5k22iw5k3dk8gzt6g5c95 0 604027 6709056 6708336 2026-07-10T05:18:46Z Sporti 5955 /* Izločilni boji */ dp 6709056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|BEL}}| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=Tekma 98 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] ;7 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] {{column}} * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] hvgi16z215vvgkzfa47frx7uixyolqw 6709057 6709056 2026-07-10T05:20:08Z Sporti 5955 /* Statistika */ pos. 6709057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, RSA, KOR, CZE <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_MEX=3 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=6 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=1 |draw_RSA=1 |loss_RSA=1 |gf_RSA=2 |ga_RSA=3 |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=2 |gf_KOR=2 |ga_KOR=3 |win_CZE=0 |draw_CZE=1 |loss_CZE=2 |gf_CZE=2 |ga_CZE=6 <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 9'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 67' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev= 80.824 |sodnik= {{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021443 "Mexico vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12452/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M01%20MEX%20V%20RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. South Africa"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|KOR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CZE}} |goli1=[[Hwang In-beom]] 67'<br>[[Oh Hyeon-gyu]] 80' |goli2=[[Ladislav Krejčí (footballer, born 1999)|Krejčí]] 59' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=44.985 |sodnik= {{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar|Amin Mohamed Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021441 "Korea Republic vs Czechia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 11, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12450/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 11, 2026. Retrieved June 11, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M02%20KOR%20V%20CZE%20.pdf "Post match summary report – Group A – Korea Republic v. Czechia"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|RSA}} |goli1= *[[Michal Sadílek|Sadílek]] {{goal|6}} |goli2=[[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Mokoena]] {{goal|83|pen.}} |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.442 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Tori Penso]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021440 "Czech Republic vs South Africa {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12449/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M25-CZE-V-RSA.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. South Africa"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Luis Romo|Romo]] 50 |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.522 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021442 "Mexico vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12451/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M28-MEX-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – Mexico v. Korea Republic"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|CZE}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MEX}} |goli1= |goli2=[[Mateo Chávez|M. Chávez]] 55'<br>[[Julián Quiñones|Quiñones]] 61'<br>[[Álvaro Fidalgo|Fidalgo]] 90+4' |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021444 "Czechia vs Mexico {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12453/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M53-CZE-V-MEX.pdf "Post match summary report – Group A – Czechia v. Mexico"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|KOR}} |goli1=[[Thapelo Maseko|Maseko]] 63' |goli2= |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021445 "South Africa vs Korea Republic {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12454/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M54-RSA-V-KOR.pdf "Post match summary report – Group A – South Africa v. Korea Republic"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SUI, CAN, BIH, QAT <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_CAN=1 |draw_CAN=1 |loss_CAN=1 |gf_CAN=8 |ga_CAN=3 |status_CAN=H |win_BIH=1 |draw_BIH=1 |loss_BIH=1 |gf_BIH=5 |ga_BIH=6 |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=2 |gf_QAT=2 |ga_QAT=10 |win_SUI=2 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=7 |ga_SUI=3 <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 78' |goli2=[[Jovo Lukić|Lukić]] 21' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.002 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021449 "Canada vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12458/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M03-CAN-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|QAT}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1=[[Miro Muheim|Muheim]] 90+4' o.g. |goli2=[[Breel Embolo|Embolo]] 17' pen. |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=67.966 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021447 "Qatar vs Switzerland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12456/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M08-QAT-V-SUI.pdf "Post match summary report – Group B – Qatar v. Switzerland"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Johan Manzambi|Manzambi]] 74, 90<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] 84<br>[[Granit Xhaka|Xhaka]] 90+7 pen |goli2=[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 90+3 |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.026 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik) |João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021446 "Switzerland vs Bosnia and Herzegovina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12455/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M26-SUI-V-BIH.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Bosnia and Herzegovina"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|18}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=6–0 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Cyle Larin|Larin]] 16<br>[[Jonathan David|J. David]] 29, 45+3, 90+2<br>[[Nathan Saliba|Saliba]] 64<br>[[Mohamed Manai|Manai]] 75 og |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|CHI}} [[Cristián Garay]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021450 "Canada vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12459/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M27-CAN-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Canada v. Qatar"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1=[[Rubén Vargas|Vargas]] 46'<br>[[Johan Manzambi|Manzambi]] 57' |goli2=[[Promise David|P. David]] 76' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021451 "Switzerland vs Canada {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12460/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M51-SUI-V-CAN.pdf "Post match summary report – Group B – Switzerland v. Canada"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BIH}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|QAT}} |goli1=[[Kerim Alajbegović|Alajbegović]] 29'<br>[[Mahmud Abunada|Abunada]] 34' og<br>[[Ermin Mahmić|Mahmić]] 80' |goli2=[[Hassan Al-Haydos|Al-Haydos]] 42' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021448 "Bosnia and Herzegovina vs Qatar {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12457/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M52-BIH-V-QAT.pdf "Post match summary report – Group B – Bosnia and Herzegovina v. Qatar"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, SCO, HAI <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BRA=2 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=7 |ga_BRA=1 |win_MAR=2 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=6 |ga_MAR=3 |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=3 |gf_HAI=2 |ga_HAI=8 |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=2 |gf_SCO=1 |ga_SCO=4 <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 32' |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 21' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev= 80.663 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021456 "Brazil vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12465/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M07-BRA-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Morocco"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|HAI}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|SCO}} |goli1= |goli2=[[John McGinn|McGinn]] 28' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021453 "Haiti vs Scotland {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 13, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12462/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M05-HAI-V-SCO.pdf "Post match summary report – Group C – Haiti v. Scotland"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Ismael Saibari|Saibari]] 2' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021454 "Scotland vs Morocco {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12463/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M30-SCO-V-MAR.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Morocco"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Matheus Cunha|Cunha]] 23', 36'<br>[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 45+3' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Hernández Hernández]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021457 "Brazil vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12466/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M29-BRA-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Brazil v. Haiti"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SCO}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|BRA}} |goli1= |goli2=[[Vinícius Júnior|Vinícius]] 7', 45+3'<br>[[Matheus Cunha|Cunha]] 60' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021455 "Scotland vs Brazil {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12464/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M49-SCO-V-BRA.pdf "Post match summary report – Group C – Scotland v. Brazil"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|24}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|MAR}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|HAI}} |goli1=[[Achraf Hakimi|Hakimi]] 39'<br>[[Ismael Saibari|Saibari]] 45+1'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 78'<br>[[Gessime Yassine|Yassine]] 89' |goli2=[[Yassine Bounou|Bounou]] 10' og<br>[[Wilson Isidor|Isidor]] 43' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021452 "Morocco vs Haiti {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12461/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M50-MAR-V-HAI.pdf "Post match summary report – Group C – Morocco v. Haiti"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, PAR, TUR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_USA=2 |draw_USA=0 |loss_USA=1 |gf_USA=8 |ga_USA=4 |status_USA=H |win_PAR=1 |draw_PAR=1 |loss_PAR=1 |gf_PAR=2 |ga_PAR=4 |win_AUS=1 |draw_AUS=1 |loss_AUS=1 |gf_AUS=2 |ga_AUS=2 |win_TUR=1 |draw_TUR=0 |loss_TUR=2 |gf_TUR=3 |ga_TUR=5 <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|12}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=4–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Damián Bobadilla|Bobadilla]] 7' o.g.<br>[[Folarin Balogun|Balogun]] 31', 45+5'<br>[[Giovanni Reyna|Reyna]] 90+8' |goli2=[[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] 73' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021458 "USA vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 12, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12467/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 12, 2026. Retrieved June 12, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M04-USA-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Paraguay"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 13, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|13}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|TUR}} |goli1=[[Nestory Irankunda|Irankunda]] 27'<br>[[Connor Metcalfe|Metcalfe]] 75' |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev= 52.497 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021463 "Australia vs Türkiye {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12472/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 13, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M06-AUS-V-TUR.pdf "Post match summary report – Group D – Australia v. Türkiye"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1=[[Cameron Burgess|Burgess]] 11' og<br>[[Alex Freeman|Freeman]] 43' |goli2= |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021462 "USA vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12471/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 19, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M32-USA-V-AUS.pdf "Post match summary report – Group D – USA v. Australia"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|19}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1= |goli2=[[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]] 2' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021460 "Türkiye vs Paraguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 19, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12470/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M31-TUR-V-PAR.pdf "Post match summary report – Group D – Türkiye v. Paraguay"]. FIFA. June 19, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|TUR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|USA}} |goli1=[[Arda Güler|Güler]] 10'<br>[[Barış Alper Yılmaz|Yılmaz]] 31'<br>[[Kaan Ayhan|Ayhan]] 90+8' |goli2=[[Auston Trusty|Trusty]] 3'<br>[[Sebastian Berhalter|Berhalter]] 49' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|ALG}} [[Mustapha Ghorbal]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021459 "Türkiye vs USA {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12468/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Türkiye v. USA"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|AUS}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021461 "Paraguay vs Australia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12469/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group D – Paraguay v. Australia"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GER=2 |draw_GER=0 |loss_GER=1 |gf_GER=10|ga_GER=4 |win_CUW=0 |draw_CUW=1 |loss_CUW=2 |gf_CUW=1 |ga_CUW=9 |win_CIV=2 |draw_CIV=0 |loss_CIV=1 |gf_CIV=4 |ga_CIV=2 |win_ECU=1 |draw_ECU=1 |loss_ECU=1 |gf_ECU=2 |ga_ECU=2 <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=7–1 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1=[[Felix Nmecha|Nmecha]] 6'<br>[[Nico Schlotterbeck|Schlotterbeck]] 38'<br>[[Kai Havertz|Havertz]] 45+5' pen., 88'<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] 47'<br>[[Nathaniel Brown (nogometaš)|Brown]] 68'<br>[[Deniz Undav|Undav]] 78' |goli2=[[Livano Comenencia|Comenencia]] 21' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.021 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021464 "Germany vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12473/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M10-GER-V-CUW-V2.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Curaçao"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 90' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev= 68.274 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]]<ref>{{Cite web |last1=Fish |first1=Hal |date=June 12, 2026 |title=English Referee Michael Oliver Out of 2026 World Cup Match as FIFA Issue Statement |url=https://www.givemesport.com/referee-michael-oliver-out-world-cup-match-injury-fifa-statement/ |access-date=June 12, 2026 |website=GiveMeSport}}</ref> |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021467 "Côte d'Ivoire vs Ecuador {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12476/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M09-CIV-V-ECU.pdf "Post match summary report – Group E – Côte d'Ivoire v. Ecuador"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1=[[Deniz Undav|Undav]] 68', 90+4' |goli2= *[[Franck Kessié|Kessié]] 30' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|PAR}} [[Juan Gabriel Benítez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021469 "Germany vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12478/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M33-GER-V-CIV.pdf "Post match summary report – Group E – Germany v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CUW}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.598 |sodnik={{ikonazastave|CHN}} [[Ma Ning (sodnik)|Ma Ning]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021465 "Ecuador vs Curaçao {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12474/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M34-ECU-V-CUW.pdf "Post match summary report – Group E – Ecuador v. Curaçao"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CUW}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|CIV}} |goli1= |goli2=[[Nicolas Pépé|Pépé]] 7', 64' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021468 "Curaçao vs Côte d'Ivoire {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12477/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Curaçao v. Côte d'Ivoire"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ECU}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GER}} |goli1=[[Nilson Angulo|Angulo]] 9'<br>[[Gonzalo Plata|Plata]] 77' |goli2=[[Leroy Sané|Sané]] 2' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021466 "Ecuador vs Germany {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 25, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12475/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group E – Ecuador v. Germany"]. FIFA. June 25, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=NED, JPN, SWE, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_NED=2 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=10|ga_NED=4 |win_JPN=1 |draw_JPN=2 |loss_JPN=0 |gf_JPN=7 |ga_JPN=3 |win_SWE=1 |draw_SWE=1 |loss_SWE=1 |gf_SWE=7 |ga_SWE=7 |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=3 |gf_TUN=2 |ga_TUN=12 <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Virgil van Dijk|Van Dijk]] 51'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 64' |goli2=[[Keito Nakamura|Nakamura]] 57'<br>[[Daiči Kamada|Kamada]] 88' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.285 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref|[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021470 "Netherlands vs Japan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026.|[https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12480/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 14, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M11-NED-V-JPN.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Japan"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|14}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|SWE}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|TUN}} |goli1=[[Yasin Ayari|Ayari]] 7', 90+6'<br>[[Alexander Isak|Isak]] 30'<br>[[Viktor Gyökeres|Gyökeres]] 59'<br>[[Mattias Svanberg|Svanberg]] 84' |goli2=[[Omar Rekik|Rekik]] 43' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=50.987 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021474 "Sweden vs Tunisia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 14, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12484/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf" Match Report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M12-SWE-V-TUN.pdf "Post match summary report – Group F – Sweden v. Tunisia"]. FIFA. June 14, 2026. Retrieved June 15, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|20}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=5–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Brian Brobbey|Brobbey]] 5', 17'<br>[[Cody Gakpo|Gakpo]] 47', 54'<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] 89' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 59' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021472 "Netherlands vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 20, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12481/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 20, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M35-NED-V-SWE.pdf "Post match summary report – Group F – Netherlands v. Sweden"]. FIFA. June 20, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JPN}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Daizen Maeda|Maeda]] 56' |goli2=[[Anthony Elanga|Elanga]] 62' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.137 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021471 "Japan vs Sweden {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12479/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Japan v. Sweden"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|25}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|TUN}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|NED}} |goli1=[[Hazem Mastouri|Mastouri]] 54' |goli2=[[Ellyes Skhiri|Skhiri]] 3' og<br>[[Brian Brobbey|Brobbey]] 7'<br>[[Jan Paul van Hecke|Van Hecke]] 62' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=68.391 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[Katia Itzel García]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021473 "Tunisia vs Netherlands {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12482/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group F – Tunisia v. Netherlands"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order= BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_BEL=1 |draw_BEL=2 |loss_BEL=0 |gf_BEL=6 |ga_BEL=2 |win_EGY=1 |draw_EGY=2 |loss_EGY=0 |gf_EGY=5 |ga_EGY=3 |win_IRN=0 |draw_IRN=3 |loss_IRN=0 |gf_IRN=3 |ga_IRN=3 |win_NZL=0 |draw_NZL=1 |loss_NZL=2 |gf_NZL=4 |ga_NZL=10 <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 66' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 19' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.775 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Ramon Abatti]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021478 "Belgium vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12488/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M16-BEL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. Egypt"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|IRN}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|NZL}} |goli1=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 32'<br>[[Mohammad Mohebi|Mohebi]] 64' |goli2=[[Elijah Just|Just]] 7', 54' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, California|Inglewood]] |gledalcev=70.108 |sodnik={{ikonazastave|MEX}} [[César Arturo Ramos]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021476 "IR Iran vs New Zealand {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12485/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M15-IRN-V-NZL.pdf "Post match summary report – Group G – IR Iran v. New Zealand"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 16, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.317 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Darío Herrera (sodnik)|Darío Herrera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021477 "Belgium vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12486/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M39-BEL-V-IRN.pdf "Post match summary report – Group G – Belgium v. IR Iran"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Finn Surman|Surman]] 15' |goli2=[[Mostafa Ziko|Ziko]] 58'<br>[[Mohamed Salah|Salah]] 67'<br>[[Trézéguet (nogometaš)|Trézéguet]] 82' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|UAE}} [[Omar Al Ali]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021480 "New Zealand vs Egypt {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12489/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M40-NZL-V-EGY.pdf "Post match summary report – Group G – New Zealand v. Egypt"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|EGY}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|IRN}} |goli1=[[Mahmoud Saber|Saber]] 5' |goli2=[[Ramin Rezaeian|Rezaeian]] 14' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021479 "Egypt vs IR Iran {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|NZL}} |izid=1–5 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Elijah Just|Just]] 84' |goli2=[[Leandro Trossard|Trossard]] 28', 50'<br>[[Kevin De Bruyne|De Bruyne]] 66'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Alexis Saelemaekers|Saelemaekers]] 90+4' |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021481 "New Zealand vs Belgium {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, URU, KSA <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ESP=2 |draw_ESP=1 |loss_ESP=0 |gf_ESP=5 |ga_ESP=0 |win_CPV=0 |draw_CPV=3 |loss_CPV=0 |gf_CPV=2 |ga_CPV=2 |win_KSA=0 |draw_KSA=2 |loss_KSA=1 |gf_KSA=1 |ga_KSA=5 |win_URU=0 |draw_URU=2 |loss_URU=1 |gf_URU=3 |ga_URU=4 <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=67.640 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021482 "Spain vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12492/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M14-ESP-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Cabo Verde"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|15}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|KSA}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|URU}} |goli1=[[Abdulelah Al-Amri|Al-Amri]] 41' |goli2=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 80' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=62.764 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021486 "Saudi Arabia vs Uruguay {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12495/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. Retrieved June 15, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M13-KSA-V-URU.pdf "Post match summary report – Group H – Saudi Arabia v. Uruguay"]. FIFA. June 15, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=4–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1=[[Lamine Yamal|Yamal]] 10'<br>[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 21', 24'<br>[[Hassan Al-Tambakti|Al-Tambakti]] 49' (og) |goli2= |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021483 "Spain vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 21, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12491/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 21, 2026. Retrieved June 21, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M38-ESP-V-KSA.pdf "Post match summary report – Group H – Spain v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|21}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=2–2 |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Maximiliano Araújo|M. Araújo]] 44'<br>[[Agustín Canobbio|Canobbio]] 45+6' |goli2=[[Kevin Pina (nogometaš)|K. Pina]] 21'<br>[[Hélio Varela|Varela]] 61' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.003 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021487 "Uruguay vs Cabo Verde {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12496/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M37-URU-V-CPV.pdf "Post match summary report – Group H – Uruguay v. Cabo Verde"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CPV}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|KSA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.278 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021485 "Cabo Verde vs Saudi Arabia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12494/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Cabo Verde v. Saudi Arabia"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|URU}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Álex Baena|Baena]] 42' |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.065 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021484 "Uruguay vs Spain {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12493/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group H – Uruguay v. Spain"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, NOR, SEN, IRQ <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_FRA=3 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=10|ga_FRA=2 |win_SEN=1 |draw_SEN=0 |loss_SEN=2 |gf_SEN=8 |ga_SEN=6 |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=3 |gf_IRQ=1 |ga_IRQ=12 |win_NOR=2 |draw_NOR=0 |loss_NOR=1 |gf_NOR=8 |ga_NOR=7 <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 66', 90+6'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 82' |goli2=[[Ibrahim Mbaye|Mbaye]] 90+5' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.545 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021490 "France vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12499/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M17-FRA-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Senegal"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|IRQ}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Aymen Hussein|Hussein]] 39' |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 29', 43'<br>[[Leo Østigård|Østigård]] 76'<br>[[Aymen Hussein|Hussein]] 90+6' o.g. |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.106 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021488 "Iraq vs Norway {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12497/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M18-IRQ-V-NOR.pdf "Post match summary report – Group I – Iraq v. Norway"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|SEN}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Habib Diarra|Diarra]] 4'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 56'<br>[[Pape Gueye|P. Gueye]] 59', 71'<br>[[Iliman Ndiaye|I. Ndiaye]] 82' |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021493 "Senegal vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12502/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Senegal v. Iraq"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|IRQ}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 14', 54'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021492 "France vs Iraq {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12501/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M42-FRA-V-IRQ.pdf "Post match summary report – Group I – France v. Iraq"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=3–2 |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Marcus Holmgren Pedersen|Pedersen]] 43'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 48', 58' |goli2=[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 53', 90+3' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021491 "Norway vs Senegal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12500/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M41-NOR-V-SEN.pdf "Post match summary report – Group I – Norway v. Senegal"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|26}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=1–4 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1=[[Thelo Aasgaard|Aasgaard]] 21' |goli2=[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 7', 20', 32'<br>[[Désiré Doué|Doué]] 90+4' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=64.146 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021489 "Norway vs France {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12498/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group I – Norway v. France"]. FIFA. June 26, 2026. Retrieved June 26, 2026. }}</ref> }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, AUT, ALG, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ARG=3 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=8 |ga_ARG=1 |win_ALG=1 |draw_ALG=1 |loss_ALG=1 |gf_ALG=5 |ga_ALG=7 |win_AUT=1 |draw_AUT=1 |loss_AUT=1 |gf_AUT=6 |ga_AUT=6 |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=3 |gf_JOR=3 |ga_JOR=8 <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 17', 60', 76' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|POL}} [[Szymon Marciniak]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021496 "Argentina vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12506/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M19-ARG-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Algeria"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|16}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|AUT}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|JOR}} |goli1=[[Romano Schmid|Schmid]] 20'<br>[[Yazan Al-Arab|Al-Arab]] 76' o.g.<br>[[Marko Arnautović|Arnautović]] 90+12 pen. |goli2=[[Ali Olwan|Olwan]] 50' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.527 |sodnik={{ikonazastave|MRT}} [[Dahane Beida]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021498 "Austria vs Jordan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. [[FIFA]]. Retrieved June 16, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12508/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M20-AUT-V-JOR.pdf "Post match summary report – Group J – Austria v. Jordan"]. FIFA. June 16, 2026. Retrieved June 17, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 38', 90+5' |goli2= |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|EGY}} [[Amin Omar]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021494 "Argentina vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12504/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 22, 2026. Retrieved June 22, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M43-ARG-V-AUT.pdf "Post match summary report – Group J – Argentina v. Austria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|22}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Nizar Al-Rashdan|Al-Rashdan]] 36' |goli2=[[Nadhir Benbouali|Benbouali]] 69'<br>[[Amine Gouiri|Gouiri]] 82' |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.371 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021499 "Jordan vs Algeria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 22, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12507/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M44-JOR-V-ALG.pdf "Post match summary report – Group J – Jordan v. Algeria"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ALG}} |izid=3–3 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Rafik Belghali|Belghali]] 45'<br>[[Riyad Mahrez|Mahrez]] 60', 90+3' |goli2=[[Marko Arnautović|Arnautović]] 28'<br>[[Marcel Sabitzer|Sabitzer]] 55'<br>[[Saša Kalajdžić|Kalajdžić]] 90+6' |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021497 "Algeria vs Austria {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12505/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Algeria v. Austria"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=9:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|JOR}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|ARG}} |goli1=[[Musa Al-Taamari|Al-Taamari]] 55' |goli2=[[Giovani Lo Celso|Lo Celso]] 19'<br>[[Lautaro Martínez|La. Martínez]] 31' pen<br>[[Lionel Messi|Messi]] 80' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ROM}} [[István Kovács (sodnik)|István Kovács]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021495 "Jordan vs Argentina {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12503/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group J – Jordan v. Argentina"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=COL, POR, COD, UZB <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_POR=1 |draw_POR=2 |loss_POR=0 |gf_POR=6 |ga_POR=1 |win_COD=1 |draw_COD=1 |loss_COD=1 |gf_COD=4 |ga_COD=3 |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=3 |gf_UZB=2 |ga_UZB=11 |win_COL=2 |draw_COL=1 |loss_COL=0 |gf_COL=4 |ga_COL=1 <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=1–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[João Neves|J. Neves]] 6' |goli2=[[Yoane Wissa|Wissa]] 45+5' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021502 "Portugal vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12511/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M23-POR-V-COD.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Congo DR"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|UZB}} |izid=1–3 |ekipa2={{fb|COL}} |goli1=[[Abbosbek Fayzullaev|Fayzullaev]] {{goal|60}} |goli2=[[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] {{goal|40}}<br>[[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] {{goal|65}}<br>[[Jaminton Campaz|Campaz]] {{goal|90+9}} |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021504 "Uzbekistan vs Colombia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12513/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M24-UZB-V-COL-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Uzbekistan v. Colombia"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=5–0 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 6', 39'<br>[[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Mendes]] 17'<br>[[Abduvohid Nematov|Nematov]] 60' o.g.<br>[[Rafael Leão|Leão]] 87' |goli2= |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021503 "Portugal vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12512/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M47-POR-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group K – Portugal v. Uzbekistan"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1= [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Muñoz]] 76' |goli2= |stadion=[[Estadio Akron]], [[Zapopan]] |gledalcev=45.358 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021501 "Colombia vs Congo DR {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12510/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M48-COL-V-COD-V2.pdf "Post match summary report – Group K – Colombia v. Congo DR"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|POR}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021505 "Colombia vs Portugal {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12514/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Colombia v. Portugal"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=7:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|COD}} |izid=3–1 |ekipa2={{fb|UZB}} |goli1=[[Yoane Wissa|Wissa]] 68' pen, 90+1'<br>[[Fiston Mayele|Mayele]] 78' |goli2=[[Eldor Shomurodov|Shomurodov]] 10' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|GER}} [[Felix Zwayer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021500 "Congo DR vs Uzbekistan {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 28, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12509/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group K – Congo DR v. Uzbekistan"]. FIFA. June 28, 2026. Retrieved June 28, 2026. }}</ref> }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_ENG=2 |draw_ENG=1 |loss_ENG=0 |gf_ENG=6 |ga_ENG=2 |win_CRO=2 |draw_CRO=0 |loss_CRO=1 |gf_CRO=5 |ga_CRO=5 |win_GHA=1 |draw_GHA=1 |loss_GHA=1 |gf_GHA=2 |ga_GHA=2 |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=3 |gf_PAN=0 |ga_PAN=4 <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=3:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=4–2 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 12' pen., 42'<br>[[Jude Bellingham|Bellingham]] 47'<br>[[Marcus Rashford|Rashford]] 85' |goli2=[[Martin Baturina|Baturina]] 36'<br>[[Petar Musa|Musa]] 45+5' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.389 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021507 "England vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 17, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12516/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 17, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M22-ENG-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Croatia"]. FIFA. June 17, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|17}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GHA}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|PAN}} |goli1=[[Caleb Yirenkyi|Yirenkyi]] {{goal|90+5}} |goli2= |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=42.942 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021510 "Ghana vs Panama {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 18, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12519/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 18, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M21-GHA-V-PAN-V2.pdf "Post match summary report – Group L – Ghana v. Panama"]. FIFA. June 18, 2026. Retrieved June 19, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=0–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.983 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021506 "England vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 23, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12515/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 23, 2026. Retrieved June 23, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M45-ENG-V-GHA.pdf "Post match summary report – Group L – England v. Ghana"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|23}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1= |goli2=[[Ante Budimir|Budimir]] 54' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|GAB}} [[Pierre Atcho]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021511 "Panama vs Croatia {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 24, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12520/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 24, 2026. | [https://www.fifatrainingcentre.com/media/native/tournaments/fifa-world-cup/2026/PMSR-M46-PAN-V-CRO.pdf "Post match summary report – Group L – Panama v. Croatia"]. FIFA. June 24, 2026. Retrieved June 25, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAN}} |izid=0–2 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] {{goal|62}}<br>[[Harry Kane|Kane]] {{goal|67}} |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|QAT}} [[Abdulrahman Al-Jassim]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021508 "Panama vs England {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12517/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Panama v. England"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|27}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|CRO}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Petar Sučić|P. Sučić]] 31'<br>[[Nikola Vlašić|Vlašić]] 83' |goli2=[[Derrick Luckassen|Luckassen]] 73' |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">{{multiref | [https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289273/400021509 "Croatia vs Ghana {{!}} First Stage {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026. | [https://fdp.fifa.org/assetspublic/ce281/r12518/pdf/FullTimeMatchReport-English.pdf "Match Report – Group L – Croatia v. Ghana"]. FIFA. June 27, 2026. Retrieved June 27, 2026. }}</ref> }} === Razvrstitev tretjih === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |class_rules=1) Points; 2) Goal difference; 3) Goals scored; 4) Team conduct ("fair play") score; 5) Latest [[FIFA Men's World Ranking|FIFA ranking]] (June 11, 2026); 6) Previous FIFA ranking(s) report. |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GrK, GrF, GrL, GrE, GrB, GrJ, GrD, GrI, GrG, GrA, GrC, GrH <!--Update team results below (including date)--> |update=complete |win_GrA=1 |draw_GrA=0 |loss_GrA=2 |gf_GrA=2 |ga_GrA=3 |win_GrB=1 |draw_GrB=1 |loss_GrB=1 |gf_GrB=5 |ga_GrB=6 |win_GrC=1 |draw_GrC=0 |loss_GrC=2 |gf_GrC=1 |ga_GrC=4 |win_GrD=1 |draw_GrD=1 |loss_GrD=1 |gf_GrD=2 |ga_GrD=4 |win_GrE=1 |draw_GrE=1 |loss_GrE=1 |gf_GrE=2 |ga_GrE=2 |win_GrF=1 |draw_GrF=1 |loss_GrF=1 |gf_GrF=7 |ga_GrF=7 |win_GrG=0 |draw_GrG=3 |loss_GrG=0 |gf_GrG=3 |ga_GrG=3 |win_GrH=0 |draw_GrH=2 |loss_GrH=1 |gf_GrH=3 |ga_GrH=4 |win_GrI=1 |draw_GrI=0 |loss_GrI=2 |gf_GrI=8 |ga_GrI=6 |win_GrJ=1 |draw_GrJ=1 |loss_GrJ=1 |gf_GrJ=5 |ga_GrJ=7 |win_GrK=1 |draw_GrK=1 |loss_GrK=1 |gf_GrK=4 |ga_GrK=3 |win_GrL=1 |draw_GrL=1 |loss_GrL=1 |gf_GrL=2 |ga_GrL=2 <!--Team definitions--> |name_GrA={{fb|KOR}} |name_GrB={{fb|BIH}} |name_GrC={{fb|SCO}} |name_GrD={{fb|PAR}} |name_GrE={{fb|ECU}} |name_GrF={{fb|SWE}} |name_GrG={{fb|IRN}} |name_GrH={{fb|URU}} |name_GrI={{fb|SEN}} |name_GrJ={{fb|ALG}} |name_GrK={{fb|COD}} |name_GrL={{fb|GHA}} <!--Group definitions--> |show_groups=T |group_GrA=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina A|A]] |group_GrB=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina B|B]] |group_GrC=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|C]] |group_GrD=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina D|D]] |group_GrE=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina E|E]] |group_GrF=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina F|F]] |group_GrG=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina G|G]] |group_GrH=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina H|H]] |group_GrI=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina I|I]] |group_GrJ=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina J|J]] |group_GrK=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina K|K]] |group_GrL=[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina L|L]] <!--Ranking tie-breaker notes--> |hth_GrL = Fair play score: Ghana −3, Ecuador −5 |hth_GrE = GrL <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=KO |result4=KO |result5=KO |result6=KO |result7=KO |result8=KO |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del|[[2026 FIFA World Cup#Knockout stage|Knockout stage]]|[[2026 FIFA World Cup knockout stage|knockout stage]]}} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N32 |style=white-space:nowrap|widescore=yes|bold_winner=high|3rdplace=yes |RD1=Šestnajstina finala |RD2=Osmina finala |RD3=Četrtfinale |RD4=Polfinale |RD5=Finale |Consol=Za 3. mesto <!--Date – Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2--> <!--Round of 32--> |29. junij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|GER}}|1 (3)|{{fb|PAR}} {{pso}}|1 (4) |30. junij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|FRA}}|3|{{fb|SWE}}|0 |28. junij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|RSA}}|0|{{fb|CAN}}|1 |29. junij – [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]]|{{fb|NED}}|1 (2)|{{fb|MAR}} {{pso}}|1 (3) |2. julij – [[Toronto]]|{{fb|POR}}|2|{{fb|CRO}}|1 |2. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}|3|{{fb|AUT}}|0 |1. julij – [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]]|{{fb|USA}}|2|{{fb|BIH}}|0 |1. julij – [[Seattle]]|{{fb|BEL}} {{aet}}|3|{{fb|SEN}}|2 |29. junij – [[Houston]]|{{fb|BRA}}|2|{{fb|JPN}}|1 |30. junij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|CIV}}|1|{{fb|NOR}}|2 |30. junij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ECU}}|0 |1. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ENG}}|2|{{fb|COD}}|1 |3. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|ARG}} {{aet}}|3|{{fb|CPV}}|2 |3. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|AUS}}|1 (2)|{{fb|EGY}} {{pso}}|1 (4) |2. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}}|2|{{fb|ALG}}|0 |3. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|COL}}|1|{{fb|GHA}}|0 <!--Round of 16--> |4. julij – [[Philadelphia]]|{{fb|PAR}}|0|{{fb|FRA}}|1 |4. julij – [[Houston]]|{{fb|CAN}}|0|{{fb|MAR}}|3 |6. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|POR}}|0|{{fb|ESP}}|1 |6. julij – [[Seattle]]|{{fb|USA}}|1|{{fb|BEL}}|4 |5. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|{{fb|BRA}}|1|{{fb|NOR}}|2 |5. julij – [[Ciudad de México]]|{{fb|MEX}}|2|{{fb|ENG}}|3 |7. julij – [[Atlanta]]|{{fb|ARG}}|3|{{fb|EGY}}|2 |7. julij – [[Vancouver]]|{{fb|SUI}} {{pso}}|0 (4)|{{fb|COL}}|0 (3) <!--Quarterfinals--> |9. julij – [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]]|{{fb|FRA}}|2|{{fb|MAR}}|0 |10. julij – [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]]|{{fb|ESP}}||{{fb|BEL}}| |11. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|{{fb|NOR}}||{{fb|ENG}}| |11. julij – [[Kansas City, Missouri|Kansas City]]|{{fb|ARG}}||{{fb|SUI}}| <!--Semifinals--> |14. julij – [[Arlington, Texas|Arlington]]|{{fb|FRA}}||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 98| |15. julij – [[Atlanta]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 99||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 100| <!--Final--> |19. julij – [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]]|<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 101||<!--{{fb|}}-->Zmagovalec tekme 102| <!--Match for third place--> |18. julij – [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]]|<!--{{fb|}}-->Poraženec Match 101||<!--{{fb|}}-->Poraženec tekme 102| }} === Šestnajstina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|28}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|RSA}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|CAN}} |goli1= |goli2=[[Stephen Eustáquio|Eustáquio]] 90+2' |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=69.237 |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)| João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021518 "South Africa vs Canada {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|JPN}} |goli1=[[Casemiro]] 56'<br>[[Gabriel Martinelli|Martinelli]] 90+5' |goli2=[[Kaišu Sano|Sano]] 29' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ITA}} [[Maurizio Mariani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021516 "Brazil vs Japan {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=4:30&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|GER}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|PAR}} |goli1=[[Kai Havertz|Havertz]] 54' |goli2=[[Julio Enciso (nogometaš, rojen 2004)|Enciso]] 42' |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.945 |sodnik={{ikonazastave|MAR}} [[Jalal Jayed]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021513 "Germany vs Paraguay {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Kai Havertz|Havertz]] {{penmiss}}<br>[[Joshua Kimmich|Kimmich]] {{pengoal}}<br>[[Jamal Musiala|Musiala]] {{pengoal}}<br>[[Nick Woltemade|Woltemade]] {{penmiss}}<br>[[Nadiem Amiri|Amiri]] {{pengoal}}<br>[[Jonathan Tah|Tah]] {{penmiss}} |ksizid=3–4 |ks2={{pengoal}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]]<br>{{pengoal}} [[Gustavo Gómez|G. Gómez]]<br>{{pengoal}} [[Matías Galarza (nogometaš)|Galarza]]<br>{{penmiss}} [[Antonio Sanabria|Sanabria]]<br>{{penmiss}} [[Fabián Balbuena|Balbuena]]<br>{{pengoal}} [[José Canale|Canale]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|29}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|NED}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Cody Gakpo|Gakpo]] 72' |goli2=[[Issa Diop (nogometaš)|Diop]] 90+1' |stadion=[[Estadio BBVA]], [[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]] |gledalcev=51.243 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Wilton Sampaio]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021522 "Netherlands vs Morocco {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Teun Koopmeiners|Koopmeiners]] {{pengoal}}<br>[[Justin Kluivert|Kluivert]] {{penmiss}}<br>[[Wout Weghorst|Weghorst]] {{pengoal}}<br>[[Quinten Timber|Timber]] {{penmiss}}<br>[[Crysencio Summerville|Summerville]] {{penmiss}} |ksizid=2–3 |ks2={{penmiss}} [[Neil El Aynaoui|El Aynaoui]]<br>{{pengoal}} [[Soufiane Rahimi|Rahimi]]<br>{{pengoal}} [[Chemsdine Talbi|Talbi]]<br>{{penmiss}} [[Achraf Hakimi|Hakimi]]<br>{{pengoal}} [[Ismael Saibari|Saibari]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CIV}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Amad Diallo|Diallo]] 74' |goli2=[[Antonio Nusa|Nusa]] 39'<br>[[Erling Haaland|Haaland]] 86' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=69.665 |sodnik={{ikonazastave|VEN}} [[Jesús Valenzuela]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021514 "Côte d'Ivoire vs Norway {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|SWE}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 45', 74'<br>[[Bradley Barcola|Barcola]] 53' |goli2= |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|NED}} [[Danny Makkelie]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021523 "France vs Sweden {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|6|30}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ECU}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 22'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 31' |goli2= |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|SLO}} [[Slavko Vinčić]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021520 "Mexico vs Ecuador {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ENG}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|COD}} |goli1=[[Harry Kane|Kane]] 75', 86' |goli2=[[Brian Cipenga|Cipenga]] 7' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021512 "England vs Congo DR {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|BEL}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|SEN}} |goli1=[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 86'<br>[[Youri Tielemans|Tielemans]] 89', 120+5' pen |goli2=[[Habib Diarra|Diarra]] 25'<br>[[Ismaïla Sarr|I. Sarr]] 51' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|HON}} [[Saíd Martínez]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021525 "Belgium vs Senegal {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|1}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|BIH}} |goli1=[[Folarin Balogun|Balogun]] 45'<br>[[Malik Tillman|Tillman]] 82' |goli2= |stadion=[[Levi's Stadium]], [[Santa Clara, Kalifornija|Santa Clara]] |gledalcev=68.827 |sodnik={{ikonazastave|BRA}} [[Raphael Claus]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021524 "USA vs Bosnia and Herzegovina {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 26, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=3–0 |ekipa2={{fb|AUT}} |goli1=[[Mikel Oyarzabal|Oyarzabal]] 36', 89'<br>[[Pedro Porro|Porro]] 66' |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev=70.492 |sodnik={{ikonazastave|SWE}} [[Glenn Nyberg]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021519 "Spain vs Austria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=2–1 |ekipa2={{fb|CRO}} |goli1=[[Cristiano Ronaldo|Ronaldo]] 68' pen<br>[[Gonçalo Ramos|Ramos]] 90+4' |goli2=[[Ivan Perišić|Perišić]] 53' |stadion=[[BMO Field]], [[Toronto]] |gledalcev=43.036 |sodnik={{ikonazastave|NOR}} [[Espen Eskås]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021526 "Portugal vs Croatia {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|2}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|ALG}} |goli1=[[Breel Embolo|Embolo]] 10’<br>[[Dan Ndoye|Ndoye]] 46’ |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Yael Falcón]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021527 "Switzerland vs Algeria {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|AUS}} |izid=1–1 {{pso}} |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Mohamed Hany|Hany]] 55' o.g. |goli2=[[Emam Ashour|Ashour]] 13' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.244 |sodnik={{ikonazastave|URU}} [[Gustavo Tejera]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021515 "Australia vs Egypt {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Harry Souttar|Souttar]] {{penmiss}}<br>[[Jackson Irvine|Irvine]] {{pengoal}}<br>[[Awer Mabil|Mabil]] {{pengoal}}<br>[[Lucas Herrington|Herrington]] {{penmiss}} |ksizid=2–4 |ks2={{pengoal}} [[Mahmoud Saber|Saber]]<br>{{pengoal}} [[Ramy Rabia|Rabia]]<br>{{pengoal}} [[Mohamed Salah|Salah]]<br>{{pengoal}} [[Hossam Abdelmaguid|Abdelmaguid]] }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=6:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3–2 {{aet}} |ekipa2={{fb|CPV}} |goli1=[[Lionel Messi|Messi]] 29'<br>[[Lisandro Martínez|Li. Martínez]] 92'<br>[[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] 111' o.g. |goli2=[[Deroy Duarte|D. Duarte]] 59'<br>[[Sidny Lopes Cabral|Lopes Cabral]] 103' |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev=64.478 |sodnik={{ikonazastave|CAN}} [[Drew Fischer]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021521 "Argentina vs Cabo Verde {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|3}} |čas=8:30&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|COL}} |izid=1–0 |ekipa2={{fb|GHA}} |goli1=[[Jhon Arias (footballer)|J. Arias]] 14' |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev=69.045 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289287/400021517 "Colombia vs Ghana {{!}} Round of 32 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 27, 2026.</ref> }} === Osmina finala === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|CAN}} |izid=0–3 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1= |goli2=[[Azzedine Ounahi|Ounahi]] 50', 82'<br>[[Soufiane Rahimi|Rahimi]] 90+8' |stadion=[[NRG Stadium]], [[Houston]] |gledalcev=68.777 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021530 "Canada vs Morocco {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|4}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|PAR}} |izid=0–1 |ekipa2={{fb|FRA}} |goli1= |goli2=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 70' pen. |stadion=[[Lincoln Financial Field]], [[Philadelphia]] |gledalcev=68.324 |sodnik={{ikonazastave|UZB}} [[Ilgiz Tantashev]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021533 "Paraguay vs France {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|BRA}} |izid=1–2 |ekipa2={{fb|NOR}} |goli1=[[Neymar]] 90+10' pen. |goli2=[[Erling Haaland|Haaland]] 79', 90' |stadion=[[MetLife Stadium]], [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherford]] |gledalcev=80.663 |sodnik={{ikonazastave|USA}} [[Ismail Elfath]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021532 "Brazil vs Norway {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved June 30, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|5}} |čas=7:00&nbsp;p.m. [[UTC−06:00|UTC−6]] |ekipa1={{fb-rt|MEX}} |izid=2–3 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1=[[Julián Quiñones|Quiñones]] 42'<br>[[Raúl Jiménez|Jiménez]] 69' pen. |goli2=[[Jude Bellingham|Bellingham]] 36', 38'<br>[[Harry Kane|Kane]] 60' pen. |stadion=[[Estadio Azteca]], [[Ciudad de México]] |gledalcev=80.824 |sodnik={{ikonazastave|AUS}} [[Alireza Faghani]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021531 "Mexico vs England {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=2:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|POR}} |izid=0-1 |ekipa2={{fb|ESP}} |goli1= |goli2=[[Mikel Merino|Merino]] 90+1' |stadion=[[AT&T Stadium]], [[Arlington, Texas|Arlington]] |gledalcev=70.649 |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Anthony Taylor (sodnik)|Anthony Taylor]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021529 "Portugal vs Spain {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|6}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|USA}} |izid=1-4 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1=[[Malik Tillman|Tillman]] 31' |goli2=[[Charles De Ketelaere|De Ketelaere]] 9', 33'<br>[[Hans Vanaken|Vanaken]] 57'<br>[[Romelu Lukaku|Lukaku]] 90 + 3' |stadion=[[Lumen Field]], [[Seattle]] |gledalcev=66.925 |sodnik={{ikonazastave|JOR}} [[Adham Makhadmeh]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021534 "USA vs Belgium {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=3-2 |ekipa2={{fb|EGY}} |goli1=[[Cristian Romero|Romero]] 79'<br>[[Lionel Messi|Messi]] 83'<br>[[Enzo Fernandez|Fernandez]] 92' |goli2=[[Yasser Ibrahim|Ibrahim]] 15'<br>[[Mostafa Ziko|Ziko]] 67' |stadion=[[Mercedes-Benz Stadium]], [[Atlanta]] |gledalcev=68.239 |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[François Letexier]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021528 "Argentina vs Egypt {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|7}} |čas=1:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|SUI}} |izid=0–0 {{pso}} |ekipa2={{fb|COL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[BC Place]], [[Vancouver]] |gledalcev=52.497 |sodnik={{ikonazastave|SLV}} [[Iván Barton]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289288/400021535 "Switzerland vs Colombia {{!}} Round of 16 {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved May 1, 2026.</ref> }} {{kazenski streli |ks1=[[Granit Xhaka|Xhaka]] {{pengoal}}<br>[[Zeki Amdouni|Amdouni]] {{pengoal}}<br>[[Manuel Akanji|Akanji]] {{penmiss}}<br>[[Cedric Itten|Itten]] {{pengoal}}<br>[[Rubén Vargas|Vargas]] {{pengoal}} |ksizid=4–3 |ks2={{pengoal}} [[Juan Fernando Quintero|Quintero]]<br>{{penmiss}} [[Davinson Sánchez|Sánchez]]<br>{{pengoal}} [[Jaminton Campaz|Campaz]]<br>{{penmiss}} [[Cucho Hernández|Hernández]]<br>{{pengoal}} [[Luis Díaz (nogometaš, rojen 1997)|Díaz]] }} === Četrtfinale === {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|9}} |čas=4:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|FRA}} |izid=2–0 |ekipa2={{fb|MAR}} |goli1=[[Kylian Mbappé|Mbappé]] 60'<br>[[Ousmane Dembélé|Dembélé]] 66' |goli2= |stadion=[[Gillette Stadium]], [[Foxborough, Massachusetts|Foxborough]] |gledalcev=63.811 |sodnik={{ikonazastave|ARG}} [[Facundo Tello]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021536 "France vs Morocco {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 5, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|10}} |čas=12:00&nbsp;p.m. [[UTC−07:00|UTC−7]] |ekipa1={{fb-rt|ESP}} |izid=Tekma 98 |ekipa2={{fb|BEL}} |goli1= |goli2= |stadion=[[SoFi Stadium]], [[Inglewood, Kalifornija|Inglewood]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|ENG}} [[Michael Oliver (sodnik)|Michael Oliver]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021538 "Spain vs Belgium {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 7, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=5:00&nbsp;p.m. [[UTC−04:00|UTC−4]] |ekipa1={{fb-rt|NOR}} |izid=Tekma 99 |ekipa2={{fb|ENG}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Hard Rock Stadium]], [[Miami Gardens, Florida|Miami Gardens]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|FRA}} [[Clément Turpin]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021539 "Norway vs England {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} {{footballbox |datum={{Start date|2026|7|11}} |čas=8:00&nbsp;p.m. [[UTC−05:00|UTC−5]] |ekipa1={{fb-rt|ARG}} |izid=Tekma 100 |ekipa2={{fb|SUI}} |goli1= |goli2= |stadion=[[Arrowhead Stadium]], [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] |gledalcev= |sodnik={{ikonazastave|POR}} [[João Pinheiro (sodnik)|João Pinheiro]] |poročilo=<ref group="Poročilo">[https://www.fifa.com/en/match-centre/match/17/285023/289289/400021537 "Argentina vs Switzerland {{!}} Quarter-final {{!}} FIFA World Cup 2026"]. FIFA. Retrieved July 6, 2026.</ref> }} == Statistika == === Strelci === {{columns-start}} ;8 golov * {{ikonazastave|ARG}} [[Lionel Messi]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Kylian Mbappé]] ;7 golov * {{ikonazastave|NOR}} [[Erling Haaland]] ;6 golov * {{ikonazastave|ENG}} [[Harry Kane]] ;5 golov * {{ikonazastave|FRA}} [[Ousmane Dembélé]] ;4 goli * {{ikonazastave|BRA}} [[Vinícius Júnior]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Jude Bellingham]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Julián Quiñones]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ismaila Sarr]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Oyarzabal]] ;3 goli * {{ikonazastave|BEL}} [[Romelu Lukaku]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Matheus Cunha]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Jonathan David]] * {{ikonazastave|COD}} [[Yoane Wissa]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Kai Havertz]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Deniz Undav]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Raúl Jiménez]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Ismael Saibari]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Brian Brobbey]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Cody Gakpo]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Elijah Just]] * {{ikonazastave|POR}} [[Cristiano Ronaldo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Johan Manzambi]] * {{ikonazastave|USA}} [[Folarin Balogun]] ;2 gola * {{ikonazastave|ALG}} [[Riyad Mahrez]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marko Arnautović]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Youri Tielemans]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Leandro Trossard]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Charles De Ketelaere]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Ermin Mahmić]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Cyle Larin]] * {{ikonazastave|COL}} [[Daniel Muñoz (nogometaš)|Daniel Muñoz]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Emam Ashour]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mostafa Ziko]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Bradley Barcola]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Ramin Rezaeian]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Amad Diallo]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Nicolas Pépé]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daiči Kamada]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Ajase Ueda]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Azzedine Ounahi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Soufiane Rahimi]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Crysencio Summerville]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Habib Diarra]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Pape Gueye]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Yasin Ayari]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Anthony Elanga]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Breel Embolo]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Ruben Vargas]] * {{ikonazastave|USA}} [[Malik Tillman]] * {{ikonazastave|URU}} [[Maximiliano Araújo]] ;1 gol * {{ikonazastave|ALG}} [[Rafik Belghali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Nadhir Benbouali]] * {{ikonazastave|ALG}} [[Amine Gouiri]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Giovani Lo Celso]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lautaro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Lisandro Martínez]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Cristian Romero]] * {{ikonazastave|ARG}} [[Enzo Fernandez]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Nestory Irankunda]] * {{ikonazastave|AUS}} [[Connor Metcalfe]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Saša Kalajdžić]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Marcel Sabitzer]] * {{ikonazastave|AUT}} [[Romano Schmid]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Kevin De Bruyne]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Alexis Saelemaekers]] * {{ikonazastave|BEL}} [[Hans Vanaken]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Kerim Alajbegović]] * {{ikonazastave|BIH}} [[Jovo Lukić]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Casemiro]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Gabriel Martinelli]] * {{ikonazastave|BRA}} [[Neymar]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Promise David]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Stephen Eustáquio]] * {{ikonazastave|CAN}} [[Nathan Saliba]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Deroy Duarte]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Sidny Lopes Cabral]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Kevin Pina]] * {{ikonazastave|CPV}} [[Hélio Varela]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jhon Arias]] * {{ikonazastave|COL}} [[Jaminton Campaz]] * {{ikonazastave|COL}} [[Luis Díaz (nogometaš)|Luis Díaz]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Martin Baturina]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ante Budimir]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Musa]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Ivan Perišić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Petar Sučić]] * {{ikonazastave|HRV}} [[Nikola Vlašić]] {{column}} * {{ikonazastave|CUW}} [[Livano Comenencia]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Ladislav Krejčí (nogometaš, rojen 1999)|Ladislav Krejčí]] * {{ikonazastave|CZE}} [[Michal Sadílek]] * {{ikonazastave|COD}} [[Brian Cipenga]] * {{ikonazastave|COD}} [[Fiston Mayele]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Nilson Angulo]] * {{ikonazastave|ECU}} [[Gonzalo Plata]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mahmoud Saber]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Salah]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Trézéguet (nogometaš, rojen 1994)|Trézéguet]] * {{ikonazastave|EGY}} [[Yasser Ibrahim]] * {{ikonazastave|ENG}} [[Marcus Rashford]] * {{ikonazastave|FRA}} [[Désiré Doué]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nathaniel Brown]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Jamal Musiala]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Felix Nmecha]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Leroy Sané]] * {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Schlotterbeck]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Derrick Luckassen]] * {{ikonazastave|GHA}} [[Caleb Yirenkyi]] * {{ikonazastave|HAI}} [[Wilson Isidor]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mohammad Mohebi]] * {{ikonazastave|IRQ}} [[Aymen Hussein]] * {{ikonazastave|CIV}} [[Franck Kessié]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Džunja Ito]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Daizen Maeda]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Keito Nakamura]] * {{ikonazastave|JPN}} [[Kaišu Sano]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Ali Olwan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Nizar Al-Rashdan]] * {{ikonazastave|JOR}} [[Musa Al-Taamari]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Mateo Chávez]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Álvaro Fidalgo]] * {{ikonazastave|MEX}} [[Luis Romo]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Issa Diop (nogometaš)|Issa Diop]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Achraf Hakimi]] * {{ikonazastave|MAR}} [[Gessime Yassine]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Virgil van Dijk]] * {{ikonazastave|NLD}} [[Jan Paul van Hecke]] * {{ikonazastave|NZL}} [[Finn Surman]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Thelo Aasgaard]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Antonio Nusa]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Leo Skiri Østigård]] * {{ikonazastave|NOR}} [[Marcus Holmgren Pedersen]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Julio Enciso (nogometaš)|Julio Enciso]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Matías Galarza]] * {{ikonazastave|PAR}} [[Maurício (nogometaš, rojen 2001)|Maurício]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Rafael Leão]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Nuno Mendes (nogometaš, rojen 2002)|Nuno Mendes]] * {{ikonazastave|PRT}} [[João Neves]] * {{ikonazastave|PRT}} [[Gonçalo Ramos]] * {{ikonazastave|QAT}} [[Hassan Al-Haydos]] * {{ikonazastave|KSA}} [[Abdulelah Al-Amri]] * {{ikonazastave|SCO}} [[John McGinn]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Ibrahim Mbaye]] * {{ikonazastave|SEN}} [[Iliman Ndiaye]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Thapelo Maseko]] * {{ikonazastave|ZAF}} [[Teboho Mokoena (nogometaš, rojen 1997)|Teboho Mokoena]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Hwang In-beom]] * {{ikonazastave|KOR}} [[Oh Hyeon-gyu]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Álex Baena]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Porro]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Lamine Yamal]] * {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Merino]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Viktor Gyökeres]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Alexander Isak]] * {{ikonazastave|SWE}} [[Mattias Svanberg]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Dan Ndoye]] * {{ikonazastave|CHE}} [[Granit Xhaka]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Hazem Mastouri]] * {{ikonazastave|TUN}} [[Omar Rekik]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Kaan Ayhan]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Arda Güler]] * {{ikonazastave|TUR}} [[Barış Alper Yılmaz]] * {{ikonazastave|USA}} [[Sebastian Berhalter]] * {{ikonazastave|USA}} [[Alex Freeman]] * {{ikonazastave|USA}} [[Giovanni Reyna]] * {{ikonazastave|USA}} [[Auston Trusty]] * {{ikonazastave|URU}} [[Agustín Canobbio]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Abbosbek Fayzullayev]] * {{ikonazastave|UZB}} [[Eldor Shomurodov]] ;1 avtogol * {{ikonazastave|AUS}} [[Cameron Burgess]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|CPV}} [[Diney (nogometaš, rojen 1995)|Diney]] (proti Argentini) * {{ikonazastave|IRQ}} [[Ayman Hussein]] (proti Norveški) * {{ikonazastave|JOR}} [[Yazan Abu Arab]] (proti Avstriji) * {{ikonazastave|MAR}} [[Yassine Bounou]] (proti Haitiju) * {{ikonazastave|PAR}} [[Damián Bobadilla]] (proti ZDA) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mahmud Abunada]] (proti Bosni in Hercegovini) * {{ikonazastave|QAT}} [[Mohamed Manai]] (proti Kanadi) * {{ikonazastave|SAU}} [[Hassan Al-Tambakti]] (proti Španiji) * {{ikonazastave|CHE}} [[Miro Muheim]] (proti Katarju) * {{ikonazastave|TUN}} [[Ellyes Skhiri]] (proti Nizozemski) * {{ikonazastave|UZB}} [[Abduvohid Nematov]] (proti Portugalski) ;2 avtogola * {{ikonazastave|EGY}} [[Mohamed Hany]] (proti Avstraliji in Belgiji) {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} === Poročila === {{reflist|group=Poročilo}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] l569auf6yj8p6h9y5gveg5vqoi383h3 0 604367 6708914 6708640 2026-07-09T15:42:36Z Pv21 142817 Selitev minsitrstva 6708914 wikitext text/x-wiki '''Četrti mandat Janeza Janše''' se je pričel 4. junija 2026, ko je prisegla [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Odločitve in delo vlade == === Junij 2026 === Na svoji ustanovni seji, ki je potekala 4. junija 2026 po primopredaji poslov, je vlada za podpredsednika vlade imenovala [[Jernej Vrtovec|Jerneja Vrtovca]] in [[Anže Logar|Anžeta Logarja]]. Za generalno sekretarko vlade je bila imenovana Janja Garvas, ki je to funkcijo že opravljala v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]], imenovani pa so bili tudi državni in generalni sekretarji ter generalni direktorji direktoratov na večini ministrstev.<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Za [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja UKOM]] je bil imenovan [[Sebastjan Jeretič]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja vlade prinesla nova (stara) imena: novi šefi Policije, Sove, Fursa ... {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prva-seja-vlade-prinesla-nova-stara-imena-nov-sefi-policije-sove-fursa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref> Poleg tega je vlada imenovala Danijela Lorbeka za vršilca dolžnosti [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja policije]], [[Janez Stušek|Janeza Stuška]] za direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVE]], Janka Preaca za vršilca dolžnosti generalnega direktorja [[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]], Nika Gamulina za v. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost ter [[Gregor Perič|Gregorja Periča]] za v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelo policije Danijel Lorbek, vodenje Sove prevzema Janez Stušek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celo-policije-danijel-lorbek-vodenje-sove-prevzema-janez-stusek/784368|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Ministri so posle prevzeli naslednjega dne, 5. junija 2026, ko je bila opravljena večina primopredaj.<ref>{{Navedi splet|title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=P.|last=J}}</ref> 10. junija je Slovenijo zajelo močno deževje z nalivi in točo, ki je najbolj prizadelo območje Gorenjske in okolico Ptuja.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenijo prešla silovita neurja, največ škode na Gorenjskem in v okolici Ptuja|url=https://www.rtvslo.si/okolje/slovenijo-presla-silovita-neurja-najvec-skode-na-gorenjskem-in-v-okolici-ptuja/784856|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. S. , T. K.|last=B}}</ref> Posledice neurja si je prihodnjega dne ogledala vladna ekipa, premier Janša je ob tem napovedal takojšnjo državno pomoč in podporo ter popravo nekaterih standardov na področju gradnje in umeščanja v prostor.<ref>{{Navedi splet|title=Šestan: Veliko sem doživel in videl, ampak takega razdejanja skoraj ne. Janša obljublja pomoč.|url=https://www.rtvslo.si/okolje/sestan-veliko-sem-dozivel-in-videl-ampak-takega-razdejanja-skoraj-ne-jansa-obljublja-pomoc/784966|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G. K. , T. L.|last=Š}}</ref> 11. junija je vlada odpravila ukrepe proti [[Izrael|Izraelu]], ki jih je julija 2025 sprejela [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]; razveljavila je sklep o prepovedi trgovine z orožjem z Izraelom ter sklepe o prepovedi vstopa v državo trem vodilnim članom izraelske vlade, premierju [[Benjamin Netanjahu|Benjaminu Netanjahuju]], ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Ben-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Becalelu Smotriču]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razveljavila ukrepe proti Izraelu, med drugim prepoved izvoza in tranzita orožja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razveljavila-ukrepe-proti-izraelu-med-drugim-prepoved-izvoza-in-tranzita-orozja/785063|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Odločitev je vlada sprejela za vzpostavljanje pogojev za politični dialog z Izraelom, opozicija pa je potezo vlade ostro kritizirala.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija odpravo ukrepov proti Izraelu označuje za korak v napačno smer in "sramotno odločitev"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-odpravo-ukrepov-proti-izraelu-oznacuje-za-korak-v-napacno-smer-in-sramotno-odlocitev/785197|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> ==== Partnerstvo za razvoj ==== 10. junija je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade [[Vinko Gorenak]] predstavil t. i. partnerstvo za uspešno Slovenijo, ki ga je vlada ponudila opozicijskim strankam z namenom sodelovanja pri pripravi zakonodaje; slednja bi vključevala tako ustavne spremembe kot nekatere sistemske reforme za pospešitev gospodarskega razvoja in dvig blaginje prebivalstva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenak: Opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje brez drugih obveznosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gorenak-opoziciji-ponujamo-sodelovanje-pri-pripravi-zakonodaje-brez-drugih-obveznosti/784852|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> V [[Levica (Slovenija)|Levici]] so sporazum zavrnili še pred njegovo uradno predstavitvijo, saj da ne želijo sodelovati pri »razgradnji socialne države pod krinko reform, ki jih ni.«<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Pred opozicijo Janševa ponudba partnerstva za razvoj. Levica že zavrnila ponudbo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pred-opozicijo-janseva-ponudba-partnerstva-za-razvoj-levica-ze-zavrnila-ponudbo/784621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Podoben odziv so 15. junija dali v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], saj da naj predlog partnerstva »ne bi vseboval nikakršne vsebine«, so pa napovedali oblikovanje »vlade v senci« za pripravo konkretnih programskih predlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda se ne bo pridružilo partnerstvu za boljšo Slovenijo, oblikovali bodo vlado v senci|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-se-ne-bo-pridruzilo-partnerstvu-za-boljso-slovenijo-oblikovali-bodo-vlado-v-senci/785399|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Resni.ca]] in [[Socialni demokrati|SD]] o sodelovanju v partnerstvu na organih še nista razpravljali.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo odločitev o sodelovanju z Janševo vlado sprejela najpozneje do nedelje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-odlocitev-o-sodelovanju-z-jansevo-vlado-sprejela-najpozneje-do-nedelje/785526|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-18|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> === Julij 2026 === [[Slika:NATO Family Photo at the Presidential Palace in Ankara - 2026.jpg|sličica|Vrh Nata 2026]] Na vrhu [[NATO|zveze NATO]] v Ankari 7. in 8. julija 2026 je premier Janša napovedal, da bo Slovenija spoštovala zaveze zavezništva. Pri tem je bil kritičen do [[15. vlada Republike Slovenije|predhodne Golobove vlade]], da kljub obljubi ni zagotovila dveh odstotkov BDP za obrambo in bila po Natovih poročilih edina članica, ki do zasedanja tega cilja ni dosegla, prav tako, da je prejšnja vlada ob začetku mandata prekinila nakup oklepnikov boxer.<ref>{{Citat|title=Trump napovedal konec dogovora o premirju z Iranom|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/danes-do-1300/38/175234997|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Janša je še pozval Ustavno sodišče Republike Slovenije naj čimprej odloči glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj da brez odločitve ni mogoče sprejemati popravkov proračuna.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Janša: "Slovenija bo v Natu odslej držala besedo." Ukrajini tudi prihodnje leto 50 milijonov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-slovenija-bo-v-natu-odslej-drzala-besedo-ukrajini-tudi-prihodnje-leto-50-milijonov/787523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Janša po vrhu Nata: Trump izrekel nekaj kritik, vendar večjih napetosti ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-jansa-po-vrhu-nata-trump-izrekel-nekaj-kritik-vendar-vecjih-napetosti-ni-bilo/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}</ref> Na omenjenem vrhu se je Janša zavezal tudi k izplačilu 50 milijonov evrov pomoči za Ukrajino.<ref name=":1" /> 8. julija 2026 je [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] uradno preneslo svoj sedež v Maribor in tako postalo prvo ministrstvo s sedežem izven Ljubljane. Ob tem je ohranilo tudi svoje prostore in del tam zaposlenih v Ljubljani in Štanjelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj uradno preneslo sedež v Maribor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-09-ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-kohezijo-in-regionalni-razvoj-uradno-preneslo-sedez-v-maribor/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Ministrstvo za lokalno samoupravo uradno v Mariboru, tam bodo prednostno iskali morebitne nove kadre|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-lokalno-samoupravo-uradno-v-mariboru-tam-bodo-prednostno-iskali-morebitne-nove-kadre/787691|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kam se selijo ministrstva: Maribor, Celje, Novo mesto ...|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/decentralizacija-ministrstvo-selitev-vlada-koalicija-lokalna-samouprava|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}</ref> V mariborskem centru City v začetku deluje 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki jim je Maribor bližnje kot Ljubljana, ministrica Monika Kirbiš Rojs pa je napovedala, da bodo vnaprej zaposlene iskali v okolici Maribora. Projekt selitve ministrstva je del napovedi vlade o decentralizaciji države.<ref name=":2" /> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] sf56h5dt8ld3o0x2njq59aue7x6o7mm 4 604477 6708836 6698710 2026-07-09T12:53:29Z Pinky sl 2932 /* Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg */ 6708836 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg|Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg]]=== [[Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg|250px|Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg]] * {{info}} '''Portret [[Fran Erjavec|Frana Erjavca]]''', olje na platnu ok. 1860, vir fotografije: [https://artsandculture.google.com/asset/fran-erjavec/3wGvBAZDSzr2cQ Google Arts & Culture] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:07, 20. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:14, 21. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 9. julij 2026 (CEST) pgp6ffqs5tc4z82r7u2pnaa0uzkuytb 0 604560 6709039 6704127 2026-07-09T21:07:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709039 wikitext text/x-wiki [[Image:Governorates of Tunisia.svg|thumb|right|200px|Guvernati Tunizije]] [[Tunizija]] je razdeljena na 24 guvernatov (''provinc''). Guvernati so razdeljeni na 264 ''Mutamadiyat'' (delegacije) in nadalje razdeljene na 350 ''Baladiyah'' (občine)<ref>[http://www.statoids.com/utn.html Tunisia Governorates<!-- Bot generated title -->]</ref> in 2073 ''Imadat'' (sektorji).<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?mcat=12&mrub=105&msrub=204&dev=true ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130106172919/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/Fr/doc.asp?mcat=12&mrub=105&msrub=204&dev=true |date=2013-01-06 }}, in French</ref> == Okrožja == V skladu z odlokom 589 z dne 21. septembra 2023 je bilo ustanovljenih 5 upravnih okrožij:<ref>{{cite news |title=Tunisia-Tunisia is now made up of five districts |url=https://news-tunisia.tunisienumerique.com/tunisia-tunisia-is-now-made-up-of-five-districts/ |access-date=22 September 2023 |work=Tunisia News |date=22 September 2023 |language=fr-FR |archive-date=2023-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231203231835/https://news-tunisia.tunisienumerique.com/tunisia-tunisia-is-now-made-up-of-five-districts/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite news |title=Nouveau découpage territorial |url=https://www.mosaiquefm.net/fr/actualite-national-tunisie/1192453/jort-le-decret-sur-le-decoupage-territorial-publie |access-date=22 September 2023 |work=RadioMosaiqueFM |date=22 September 2023 |language=fr}}</ref> Okrožje 1: guvernati Bizerte, Beja, Jendouba in Kef. Okrožje 2: guvernati Tunis, Ariana, Ben Arous, Zaghouan, Manouba in Nabeul. Okrožje 3: guvernatie Siliana, Sousse, Kasserine, Kairouan, Monastir in Mahdia. Okrožje 4: guvernati Tozeur, Sidi Bouzid, Sfax in Gafsa. Okrožje 5: guvernati Tataouine, Gabès, Kébili in Médenine. == Guvernati == {| class="wikitable sortable" |- align="center" bgcolor="#ffbbbb" ! Key !Guvernat ! štev. prebivalcev <br>(2023)<ref name="census">{{cite web|url=https://www.ins.tn/ar/statistiques/111 |title=2023 Tunisian census data |access-date=19 April 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.tuniscope.com/ar/article/364697/arabe/actu-arabe/tunisie-221715 |title=2023 Tunisian population data |access-date=21 April 2025}}</ref> ! Površina<br/>(km²)<ref name="area">{{cite web |url=http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?mcat=12&mrub=105&msrub=205 |title=tunisieindustrie.nat.tn |access-date=2016-11-16 |archive-date=2014-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141217082131/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?mcat=12&mrub=105&msrub=205 |url-status=dead }}</ref> !Gostota preb. |- | style="text-align:left;" | 1 | style="text-align: left;" |[[Ariana (guvernat)|Ariana]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=588&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de l'Ariana" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045901/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=588&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> # Ariana Medina # Ettadhamen # Kalaat El Andalous # Mnihla # Raoued # Sidi Thabet # Soukra]] | style="text-align: center;" | 674.025 | style="text-align: center;" | 482 | style="text-align: center;" | 1195,20 |- | style="text-align:left;" | 2 | style="text-align: left;" |[[Béja (guvernat)|Béja]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=589&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Béja" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045909/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=589&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> # Amdoun # Béja|Beja North # Béja|Beja South # Goubellat # Medjez el Bab # Nefza # Teboursouk # Testour # Thibar | style="text-align: center;" | 308.710 | style="text-align: center;" | 3740 | style="text-align: center;" | 81,02 |- | style="text-align:left;" | 3 | style="text-align: left;" |[[Ben Arous (guvernat)|Ben Arous]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=590&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Ben Arous" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141219140949/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=590&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2014-12-19 }}, in French</ref> #Ben Arous #Bou Mhel el-Bassatine #El Mourouj #Ezzahra #Fouchana #Hammam Chott #Hammam-Lif #M'Hamdia #Medina Jedida #Mégrine #Mornag #Radès|Rades | style="text-align: center;" | 721.956 | style="text-align: center;" | 761 | style="text-align: center;" | 830,28 |- | style="text-align:left;" | 4 | style="text-align: left;" |[[Bizerte (guvernat)|Bizerte]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=591&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Bizerte" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045354/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=591&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Bizerte North #Bizerte South #Djoumime #El Alia #Ghar al Milh #Ghezala #Mateur #Menzel Bourguiba #Menzel Jemil Delegation #Ras Jebel #Sejnane|Sejenane #Tinja #Utica #Zarzouna | style="text-align: center;" | 600.012 | style="text-align: center;" | 3750 | style="text-align: center;" | 151,53 |- | style="text-align:left;" | 5 | style="text-align: left;" |[[Gabès (guvernat)|Gabès]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=592&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Gabès" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141219141051/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=592&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2014-12-19 }}, in French</ref> #Gabes Medina #Gabes West #Gabes South #Ghannouch #Hamma #Mareth #Matmata Delegation #New Matmata #Menzel Habib #Métouia | style="text-align: center;" | 407.078 | style="text-align: center;" | 7166 | style="text-align: center;" | 52,23 |- | style="text-align:left;" | 6 | style="text-align: left;" |[[Gafsa (guvernat)|Gafsa]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=643&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Gafsa" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141219140910/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=643&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2014-12-19 }}, in French</ref> #Belkhir #Gafsa North #Gafsa South #Guetar #Ksar #Mdhilla #Metlaoui #Oum Larais #Redeyef #Sened #Sidi Aich | style="text-align: center;" | 355.341 | style="text-align: center;" | 7807 | style="text-align: center;" | 43,21 |- | style="text-align:left;" | 7 | style="text-align: left;" |[[Jendouba (guvernat)|Jendouba]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=593&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Jendouba" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141219140757/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=593&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2014-12-19 }}, in French</ref> #Aïn Draham Delegation #Balta #Bousalem #Fernana #Ghardimaou #Jendouba #Jendouba Nord #Oued Mliz #[[Tabarka Delegation|Tabarka]] | style="text-align: center;" | 405.167 | style="text-align: center;" | 3102 | style="text-align: center;" | 129,43 |- | style="text-align:left;" | 8 | style="text-align: left;" |[[Kairouan (guvernat)|Kairouan]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=594&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Kairouan" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045404/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=594&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Alaa #Bouhajla #Chebika #Chrarda #Haffouz #Hajeb El Ayoun #Kairouan North #Kairouan South #Nasrallah #Oueslatia #Sbikha | style="text-align: center;" | 601.915 | style="text-align: center;" | 6712 | style="text-align: center;" | 85,01 |- | style="text-align:left;" | 9 | style="text-align: left;" |[[Kasserine (guvernat)|Kasserine]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=645&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Kasserine" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045949/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=645&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Ayoun #Ezzouhour #Feriana #Foussana #Hassi El Ferid #Hidra #Jedeliane #Kasserine North #Kasserine South #Majel Belabbes #[[Sbeitla Delegation|Sbeitla]] #Sbiba #Thala | style="text-align: center;" | 465.832 | style="text-align: center;" | 8260 | style="text-align: center;" | 53,18 |- | style="text-align:left;" | 10 | style="text-align: left;" |[[Kebili (guvernat)|Kebili]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=595&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Kébili" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045919/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=595&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French, note the division of Douz is not shown on the map</ref> #Douz North #Douz South #Faouar Delegation #Kebili North #Kebili South #Souk El Ahed Delegation | style="text-align: center;" | 171.478 | style="text-align: center;" | 22.454 | style="text-align: center;" | 6,99 |- | style="text-align:left;" | 11 | style="text-align: left;" |[[Kef (guvernat)|Kef]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=596&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat du Kef" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045409/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=596&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Dahmani #Es Sers #Jerissa #Kalaa Khasbat #Kalaat Senane #Kef East #Kef West #Ksour #Nebeur #Sakiet Sidi Youssef #Tajerouine | style="text-align: center;" | 247.741 | style="text-align: center;" | 4965 | style="text-align: center;" | 48,97 |- | style="text-align:left;" | 12 | style="text-align: left;" |[[Mahdia (guvernat)|Mahdia]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=597&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Mahdia" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045414/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=597&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Boumerdes #Chebba #Chorbane #El Djem Delegation #Hbira #Ksour Essef #Mahdia #Melloulech #Ouled Chamekh #Sidi Alouane #Souassi | style="text-align: center;" | 448.273 | style="text-align: center;" | 2966 | style="text-align: center;" | 138,51 |- | style="text-align:left;" | 13 | style="text-align: left;" |[[Manouba (guvernat)|Manouba]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=598&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Manouba" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045419/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=598&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Borj El Amri #Douar Hicher #El Battan #Jedaida #Manouba #Mornaguia #Oued Ellil #Tebourba | style="text-align: center;" | 426.525 | style="text-align: center;" | 1137 | style="text-align: center;" | 333,79 |- | style="text-align:left;" | 14 | style="text-align: left;" |[[Medenine (guvernat)|Medenine]] <ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=599&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Médenine" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045924/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=599&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Ben Guerdane #Beni Khedache #Djerba Ajim #Djerba Midoun #Djerba Houmt Souk Delegation #Medenine North #Medenine South #Sidi Makhlouf #[[Zarzis Delegation|Zarzis]] | style="text-align: center;" | 522.294 | style="text-align: center;" | 9167 | style="text-align: center;" | 52,31 |- | style="text-align:left;" | 15 | style="text-align: left;" |[[Monastir (guvernat)|Monastir]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=600&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Monastir" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045929/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=600&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Bekalta #Bembla #Beni Hassen #Jammel #Ksar Hellal #Ksibet El Mediouni #Moknine #Monastir #Ouerdanine #Sahline #Sayada-Lamta-Bou Hjar #Teboulba #Zeramdine | style="text-align: center;" | 611.118 | style="text-align: center;" | 1019 | style="text-align: center;" | 538,59 |- | style="text-align:left;" | 16 | style="text-align: left;" |[[Nabeul (guvernat)|Nabeul]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=601&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Nabeul" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045430/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=601&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Beni Khalled #Beni Khiar #Bou Argoub #Dar Chaabane El Fehri #El Mida #Grombalia #Hammam Ghezaz #Hammamet Delegation #Haouaria #Kelibia Delegation #Korba #Menzel Bouzelfa #Menzel Temime #Nabeul #Soliman #Takelsa | style="text-align: center;" | 873.824 | style="text-align: center;" | 2788 | style="text-align: center;" | 282,61 |- | style="text-align:left;" | 17 | style="text-align: left;" |[[Sfax (guvernat)|Sfax]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=602&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Sfax" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045444/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=602&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Agareb #Bir Ali Ben Khelifa #El Amra #El Ghraiba #Hencha #Jebeniana #Kerkennah Delegation #Mahres #Menzel Chaker #Sakiet Eddaier #Sakiet Ezzit #Sfax Medina #Sfax West #Sfax South #Skhira #Thyna | style="text-align: center;" | 1.028.364 | style="text-align: center;" | 7545 | style="text-align: center;" | 126,63 |- | style="text-align:left;" | 18 | style="text-align: left;" |[[Sidi Bouzid (guvernat)|Sidi Bouzid]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=603&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Sidi Bouzid" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045934/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=603&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Bir El Hfay #Jelma #Mazzouna #Meknassi #Menzel Bouzaiene #Ouled Haffouz #Regueb #Sabalat Ouled Asker #Sidi Ali Ben Aoun #Sidi Bouzid East #Sidi Bouzid West #Souk Jedid | style="text-align: center;" | 459.891 | style="text-align: center;" | 7405 | style="text-align: center;" | 58,06 |- | style="text-align:left;" | 19 | style="text-align: left;" |[[Siliana (guvernat)|Siliana]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=646&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Siliana" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217050025/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=646&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Bargou #Bouarada #El Aroussa #El Krib #Gaafour #Kesra #Makthar #Rouhia #Sidi Bourouis #Siliana North #Siliana South | style="text-align: center;" | 229.153 | style="text-align: center;" | 4642 | style="text-align: center;" | 48,06 |- | style="text-align:left;" | 20 | style="text-align: left;" |[[Sousse (guvernat)|Sousse]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=604&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Sousse" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045939/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=604&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Akouda #Bouficha #Enfidha #Hammam Sousse #Hergla #Kalaa Kebira #Kalaa Sghira #Kondar #M'Saken #Sidi Bou Ali #Sidi El Heni #Sousse Jaouhara #Sousse Medina #Sousse Riadh #Sousse Sidi Abdelhamid #Zaouia Ksiba Thrayat | style="text-align: center;" | 753.670 | style="text-align: center;" | 2669 | style="text-align: center;" | 252,89 |- | style="text-align:left;" | 21 | style="text-align: left;" |[[Tataouine (guvernat)|Tataouine]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=605&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Tataouine" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045503/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=605&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Bir Lahmar #Dhiba #Ghomrassen Delegation #Remada #Samar #Tataouine North #Tataouine South | style="text-align: center;" | 152.069 | style="text-align: center;" | 38.889 | style="text-align: center;" | 3,84 |- | style="text-align:left;" | 22 | style="text-align: left;" |[[Tozeur (guvernat)|Tozeur]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=606&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Tozeur" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045508/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=606&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Degueche #Hazoua #Nefta Delegation #Tamaghza #Tozeur | style="text-align: center;" | 116.316 | style="text-align: center;" | 5593 | style="text-align: center;" | 22,87 |- | style="text-align:left;" | 23 | style="text-align: left;" |[[Tunis (guvernat)|Tunis]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=644&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Tunis" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217045600/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=644&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2009-02-17 }}, in French</ref> #Bab Bhar #Bab Souika #Le Bardo #Bouhaira #Kartagina #El Khadra #El Menzah #El Ouardia #El Tahrir #Ezzouhour #Hrairia #Jebel Jelloud #Kabaria #La Goulette #La Marsa #Le Kram #Medina #Omrane #Omrane Superieur #Sidi El Bechir #Sidi Hassine #Sijoumi | style="text-align: center;" | 1.078.412 | style="text-align: center;" | 288 | style="text-align: center;" | 3052,74 |- | style="text-align:left;" | 24 | style="text-align: left;" |[[Zaghouan (guvernat)|Zaghouan]]<ref>[http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=607&mcat=12&mrub=105&msrub=205 "Gouvernorat de Zaghouan" ''Portail de l'industrie Tunisienne''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081228013711/http://www.tunisieindustrie.nat.tn/fr/doc.asp?docid=607&mcat=12&mrub=105&msrub=205 |date=2008-12-28 }}, in French</ref> #Bir Mchergua #Fahs #Nadhour #Saouaf #Zaghouan #Zriba | style="text-align: center;" | 191.066 | style="text-align: center;" | 2820 | style="text-align: center;" | 63,93 |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Upravna delitev po državah]] [[Kategorija:Politika Tunizije]] jxh1ui16bqkhsa5qtyvmw5u0jjqmjmj 1 604600 6708910 6708641 2026-07-09T15:32:46Z VidicK01 193275 /* Bolj določljiv naslov */ odgovor 6708910 wikitext text/x-wiki == Bolj določljiv naslov == Pozdrav, opozoril bi, da je naslov te strani premalo določljiv; ne vemo, ali gre za četrti premierski mandat Janez Janše (torej njegovo osebno delovanje znotraj 16. vlade) ali za celotno delo vlade ali pa Janšev četrti mandat na čelu SDS ipd. Predlagam, da se dopolni, da bo tudi bolj jasno, kaj je namen in vsebina te strani. lp [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 21:17, 23. junij 2026 (CEST) :Glede na vsebino bi bilo tole kar za prenos v članek [[16. vlada Republike Slovenije]] ... — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:28, 23. junij 2026 (CEST) :: {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:01, 26. junij 2026 (CEST) :: {{za}}, sem tudi jaz nameraval vprašati, čemu sploh ločen članek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:59, 26. junij 2026 (CEST) :: {{proti}}, svoj članek sem zasnoval ravno zato, ker bo o delu vlade zagotovo veliko za napisati. Že v enem mesecu se je nabralo mnogo informacij. V članku o 16. vladi damo poudarek na ministrsko ekipo, državne sekretarje in druge funkcionarje, odstope, interpelacije ... ter vključimo povzetek odločitev vlade, ki pa so nato podrobno zapisane in razdelane tu. Bolj določljiv naslov je vsekakor dober predlog. — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:47, 29. junij 2026 (CEST) :::{{komentar}} Jaz bi dal raje sezname interpelacij in tovrstnih tehnikalij ločeno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:53, 29. junij 2026 (CEST) ::::Ločeno v še tretji članek? Moj predlog je temeljil na pregledu člankov preteklih vlad. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:03, 29. junij 2026 (CEST) :::::Kakšno odločitev sprejmemo? Takšen naslov, kot je, mislim, da je najslabša možnost. :::::DODATNO me zanima še, kako pisat vsebino te strani; ostanimo pri zapisu po mesecih, ali delimo po temah (morda kot so ministrski resorji), kakor je bilo v člankih prejšnjih vlad? :::::lp [[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 21:03, 8. julij 2026 (CEST) ::::::Predlagam “Delo (in odločitve) četrte vlade Janeza Janše” oz. nekaj v tem smislu. Predlagam tudi kronološko beleženje po mesecih in kasneje letih, v članku 16. vlade pa lahko naredimo povzetek po področjih. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:32, 9. julij 2026 (CEST) 55dqiuncqmctg64660gd0di5espwysb 4 604719 6708834 6707669 2026-07-09T12:53:09Z Pinky sl 2932 /* Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg */ 6708834 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg|Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg]]=== [[Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg|400px|Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg]] * {{info}} Premočen '''[[kosec]]''', foto [https://www.flickr.com/photos/francesco_veronesi/ Francesco Veronesi]. * {{za}}. Meni zelo prisrčna slika, bi ji pa bilo po pravilih še treba najti mesto v vsaj enem članku. Ima kdo predlog, kam bi najbolj pasala? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:37, 26. junij 2026 (CEST) :* Pmm lahko gre kar v poglavje o življenjskem prostoru, prostora je dovolj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:49, 26. junij 2026 (CEST) ::* Lahko. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:07, 26. junij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:51, 30. junij 2026 (CEST) * {{za}}, simpatičen moment. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 07:13, 4. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:01, 6. julij 2026 (CEST) * {{Za}}. A je možno ugotovit, kje je bilo to slikano? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:15, 6. julij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:53, 9. julij 2026 (CEST) f3wnvc169tdjhfb7qo5ogb4ouutbqov 0 604727 6709060 6707232 2026-07-10T05:22:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6709060 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = Zobna gniloba | synonyms = zobni karies, zobna piškavost<ref name=sms/> | image = Dental Caries Cavity 2.JPG | caption = Razgradnja zoba zaradi zobne gnilobe | image_size = 300 | field = [[zobozdravstvo]] | pronounce = | symptoms = [[zobobol]], oteženo prehranjevanje<ref name=Lau2014/><ref name=WHO2012/> | complications = [[parodontalna bolezen|vnetje obzobnih tkiv]], [[izguba zoba]], okužba ali [[zobni ognojek|ognojek]]<ref name=Lau2014/><ref name="Taber2013">{{cite book|title=Taber's cyclopedic medical dictionary|date=2013|publisher=F.A. Davis Co.|location=Philadelphia|isbn=978-0-8036-3909-6|page=401|edition=Ed. 22, illustrated in full color|url=https://books.google.com/books?id=VdY-AAAAQBAJ&pg=PA401|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150713035028/https://books.google.com/books?id=VdY-AAAAQBAJ&pg=PA401|archive-date=2015-07-13}}</ref> | onset = | duration = dolgotrajno | causes = bakterije, ki proizvajajo kisline iz ostankov hrane<ref name=Peads2014/> | risks = prehrana, bogata z enostavnimi sladkorji, [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]], zdravila, ki zavirajo tvorbo sline<ref name=Peads2014/> | diagnosis = | differential = | prevention = prehrana z nizko vsebnostjo enostavnih sladkorjev, ščetkanje zob, [[fluorid]], [[nitkanje zob]]<ref name=WHO2012/><ref name=Oli2017/> | treatment = | medication = [[paracetamol]], [[ibuprofen]]<ref name=Silk2014/> | frequency = 3,6&nbsp;milijarde (2016)<ref name=WHO2016Epi/> | deaths = }} '''Zobna gniloba''' ali '''zobni karies''' je bolezenska razgradnja trdih zobnih tkiv, ki se začne z demineralizacijo, nadaljuje pa se z encimsko razgradnjo organskih snovi.<ref name=sms>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522051/karies?query=Karies&SearchIn=All , Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 26. 6. 2026.</ref> Povzročajo ga bakterije iz zobnih oblog, ki razgrajujejo [[Ogljikov hidrat|ogljikove hidrate]], pri čemer nastanejo [[organske kisline]].<ref name=Vrbic/><ref name="Silk2014">{{cite journal|last1=Silk|first1=H|title=Diseases of the mouth|journal=Primary Care: Clinics in Office Practice|date=March 2014|volume=41|issue=1|pages=75–90|pmid=24439882|doi=10.1016/j.pop.2013.10.011|s2cid=9127595}}</ref> Te kisline topijo oziroma demineralizirajo zobno substanco iz [[Hidroksiapatit|hidroksiapatita]], penetrirajo v notranjost [[Sklenina|sklenine]] in povzročajo najprej podpovršinske belkaste madeže, pozneje pa kavitirane kariozne lezije.<ref name=Vrbic>Vrbič V. Demineralizacija in remineralizacija skleninske površine. V: Zbornik predavanj 18. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 12.-13. april 2019. Ljubljana : Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za zobne bolezni in endodontijo, 2019: 11−12.</ref> Nastala '''zobna kaviteta''' je lahko različno obarvana, od rumene do črne.<ref name="Lau2014">{{cite journal|last1=Laudenbach|first1=JM|last2=Simon|first2=Z|title=Common Dental and Periodontal Diseases: Evaluation and Management|journal=The Medical Clinics of North America|date=November 2014|volume=98|issue=6|pages=1239–1260|pmid=25443675|doi=10.1016/j.mcna.2014.08.002}}</ref> Simptomi vključujejo [[zobobol]] in težave pri prehranjevanju.<ref name="Lau2014" /><ref name="WHO2012" /> Možni zapleti so [[parodontalna bolezen]] (vnetje obzobnih tkiv), [[izpad zoba]], [[okužba|okužbe]] in zobni ali obzobni [[ognojek]].<ref name="Lau2014" /><ref name="Taber2013" /> Zdravljenje je simptomatsko, potekajo pa raziskave z matičnimi celicami za regeneracijo zob, cilj katerih je obrniti proces propadanja zobnih tkiv. <!-- Vzrok --> Zobno gnilobo povzročajo kisline, ki jih tvorijo bakterije in raztapljajo trda zobna tkiva ([[sklenina|sklenino]], [[zobovina|zobovino]] in [[zobni cement]]).<ref name=Peads2014/> Bakterije tvorijo kisline z razgradnjo ostankov hrane in sladkorjev na zobni površini.<ref name=Peads2014/> Primarni vir energije teh bakterij so [[Enostavni sladkor|enostavni sladkorji]], zato hrana, bogata z enostavnimi sladkorji, predstavlja dejavnik tveganja za razvoj zobne gnilobe.<ref name=Peads2014/> Zobna gniloba lahko nastopi, če je stopnja zobne demineralizacije večja od stopnje remineralizacije, pri čemer igra pomembno vlogo tudi slina.<ref name=Peads2014/> Med dejavnike tveganja spadajo stanja, pri katerih je zmanjšano izločanje sline, na primer [[sladkorna bolezen]], [[Sjögrenov sindrom]] in uporaba nekaterih zdravil,<ref name=Peads2014/> vključno s [[psihostimulans]]i, [[antihistaminik]]i in [[antidepresiv]]i.<ref name="Peads2014">{{cite journal|last1=SECTION ON ORAL|first1=HEALTH|last2=SECTION ON ORAL|first2=HEALTH|title=Maintaining and improving the oral health of young children|journal=Pediatrics|date=December 2014|volume=134|issue=6|pages=1224–9|pmid=25422016|doi=10.1542/peds.2014-2984|s2cid=32580232|doi-access=free}}</ref> Zobna gniloba je povezana tudi z revščino, slabo ustno higieno in odmaknjenimi dlesnimi oziroma [[Dlesnin umik|dlesninim umikom]], pri čemer pride do izpostavljenosti zobnih korenin.<ref name=Silk2014/><ref>{{cite journal|last1=Schwendicke|first1=F|last2=Dörfer|first2=CE|last3=Schlattmann|first3=P|last4=Page|first4=LF|last5=Thomson|first5=WM|last6=Paris|first6=S|title=Socioeconomic Inequality and Caries: A Systematic Review and Meta-Analysis|journal=Journal of Dental Research|date=January 2015|volume=94|issue=1|pages=10–18|pmid=25394849|doi=10.1177/0022034514557546|s2cid=24227334}}</ref> <!-- Preprečevanje in zdravljenje --> Preprečevanje zobne gnilobe vključuje redno čiščenje zob, prehrano z malo sladkorji in izpostavljenost fluoridom.<ref name=WHO2012/><ref name=Peads2014/> Priporoča se dvakrat dnevno ščetkanje zob in enkrat dnevno nitkanje.<ref name="Peads2014"/><ref name=Silk2014/> Fluoride lahko ljudje dobijo med drugim s pitno vodo, ki ji dodajajo fluorid, soljo ali iz [[Zobna pasta|zobnih past]].<ref name=WHO2012/> V Sloveniji se fluorid pitni vodi ali namizni soli ne dodaja, zato je pomembna uporaba zobnih past s fluoridom.<ref name="Vrbic" /> Zdravljenje zobne gnilobe pri materah lahko zmanjša tveganje za pojav zobne gnilobe pri njihovih otrocih, saj se zmanjša verjetnost za prenos določenih bakterij na otroke.<ref name=Peads2014/> Presejanje na zobno gnilobo lahko pomaga pri njeni zgodnejši prepoznavi.<ref name=Silk2014/> Odvisno od obsega razgradnje zoba se lahko z različnimi načini zdravljenja zob obnovi z namenom doseganja normalne funkcije zoba, če pa to ni možno, pa je potrebno izdrtje zoba.<ref name=Silk2014/> Na voljo ni metod za naravno obnovo večjega dela zoba.<ref>{{cite journal|last1=Otsu|first1=K|last2=Kumakami-Sakano|first2=M|last3=Fujiwara|first3=N|last4=Kikuchi|first4=K|last5=Keller|first5=L|last6=Lesot|first6=H|last7=Harada|first7=H|title=Stem cell sources for tooth regeneration: current status and future prospects|journal=Frontiers in Physiology|year=2014|volume=5|page=36|pmid=24550845|doi=10.3389/fphys.2014.00036|pmc=3912331|doi-access=free}}</ref> Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je dostop do zdravljenja zob, ki jih je prizadela zobna gniloba, marsikje v svetu v razvoju slab.<ref name=WHO2012/> Zobobol, ki ga povzroča zobna gniloba, se lahko blaži s protibolečinskimi zdravili, kot sta [[paracetamol]] in [[ibuprofen]].<ref name=Silk2014/> <!-- Epidemiologija -->Po ocenah za leto 2026 je imelo v svetu okoli 3,6 milijarde ljudi (48 % svetovnega prebivalstva) zobno gnilobo v svojem stalnem zobovju.<ref name="WHO2016Epi">{{Cite web|url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|title=Oral health|publisher=World Health Organization|language=en|access-date=2019-09-14|archive-date=2019-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017233214/https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health|url-status=live}}</ref> Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ima tekom svojega življenja skorajda vsakdo kdaj zobno gnilobo.<ref name="WHO2012">{{cite web|title=Oral health Fact sheet N°318|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|publisher=World Health Organization|access-date=10 December 2014|date=April 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20141208132427/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs318/en/|archive-date=8 December 2014}}</ref> Zobna gniloba v mlečnem zobovju je po ocenah za leto 2010 v svetu prizadela okoli 620 milijonov otrok, kar je predstavljalo 9,02 % svetovnega prebivalstva.<ref name="Lancet2012Epi">{{cite journal|last1=Vos|first1=Theo|last2=Flaxman|first2=Abraham D.|last3=Naghavi|first3=Mohsen|last4=Lozano|first4=Rafael|last5=Michaud|first5=Catherine|last6=Ezzati|first6=Majid|last7=Shibuya|first7=Kenji|last8=Salomon|first8=Joshua A.|last9=Abdalla|first9=Safa|last10=Aboyans|first10=Victor|last11=Abraham|first11=Jerry|last12=Ackerman|first12=Ilana|last13=Aggarwal|first13=Rakesh|last14=Ahn|first14=Stephanie Y.|last15=Ali|first15=Mohammed K.|last16=Alvarado|first16=Miriam|last17=Anderson|first17=H. Ross|last18=Anderson|first18=Laurie M.|last19=Andrews|first19=Kathryn G.|last20=Atkinson|first20=Charles|last21=Baddour|first21=Larry M.|last22=Bahalim|first22=Adil N.|last23=Barker-Collo|first23=Suzanne|last24=Barrero|first24=Lope H.|last25=Bartels|first25=David H.|last26=Basáñez|first26=Maria-Gloria|last27=Baxter|first27=Amanda|last28=Bell|first28=Michelle L.|last29=Benjamin|first29=Emelia J.|last30=Bennett|first30=Derrick|last31=Bernabé|first31=Eduardo|last32=Bhalla|first32=Kavi|last33=Bhandari|first33=Bishal|last34=Bikbov|first34=Boris|last35=Bin Abdulhak|first35=Aref|last36=Birbeck|first36=Gretchen|last37=Black|first37=James A.|last38=Blencowe|first38=Hannah|last39=Blore|first39=Jed D.|last40=Blyth|first40=Fiona|last41=Bolliger|first41=Ian|last42=Bonaventure|first42=Audrey|last43=Boufous|first43=Soufiane|last44=Bourne|first44=Rupert|last45=Boussinesq|first45=Michel|last46=Braithwaite|first46=Tasanee|last47=Brayne|first47=Carol|last48=Bridgett|first48=Lisa|last49=Brooker|first49=Simon|last50=Brooks|first50=Peter|last51=Brugha|first51=Traolach S.|last52=Bryan-Hancock|first52=Claire|last53=Bucello|first53=Chiara|last54=Buchbinder|first54=Rachelle|last55=Buckle|first55=Geoffrey|last56=Budke|first56=Christine M.|last57=Burch|first57=Michael|last58=Burney|first58=Peter|last59=Burstein|first59=Roy|last60=Calabria|first60=Bianca|last61=Campbell|first61=Benjamin|last62=Canter|first62=Charles E.|last63=Carabin|first63=Hélène|last64=Carapetis|first64=Jonathan|last65=Carmona|first65=Loreto|last66=Cella|first66=Claudia|last67=Charlson|first67=Fiona|last68=Chen|first68=Honglei|last69=Cheng|first69=Andrew Tai-Ann|last70=Chou|first70=David|last71=Chugh|first71=Sumeet S.|last72=Coffeng|first72=Luc E.|last73=Colan|first73=Steven D.|last74=Colquhoun|first74=Samantha|last75=Colson|first75=K. Ellicott|last76=Condon|first76=John|last77=Connor|first77=Myles D.|last78=Cooper|first78=Leslie T.|last79=Corriere|first79=Matthew|last80=Cortinovis|first80=Monica|last81=de Vaccaro|first81=Karen Courville|last82=Couser|first82=William|last83=Cowie|first83=Benjamin C.|last84=Criqui|first84=Michael H.|last85=Cross|first85=Marita|last86=Dabhadkar|first86=Kaustubh C.|last87=Dahiya|first87=Manu|last88=Dahodwala|first88=Nabila|last89=Damsere-Derry|first89=James|last90=Danaei|first90=Goodarz|last91=Davis|first91=Adrian|last92=De Leo|first92=Diego|last93=Degenhardt|first93=Louisa|last94=Dellavalle|first94=Robert|last95=Delossantos|first95=Allyne|last96=Denenberg|first96=Julie|last97=Derrett|first97=Sarah|last98=Des Jarlais|first98=Don C.|last99=Dharmaratne|first99=Samath D.|last100=Dherani|first100=Mukesh|last101=Diaz-Torne|first101=Cesar|last102=Dolk|first102=Helen|last103=Dorsey|first103=E. Ray|last104=Driscoll|first104=Tim|last105=Duber|first105=Herbert|last106=Ebel|first106=Beth|last107=Edmond|first107=Karen|last108=Elbaz|first108=Alexis|last109=Ali|first109=Suad Eltahir|last110=Erskine|first110=Holly|last111=Erwin|first111=Patricia J.|last112=Espindola|first112=Patricia|last113=Ewoigbokhan|first113=Stalin E.|last114=Farzadfar|first114=Farshad|last115=Feigin|first115=Valery|last116=Felson|first116=David T.|last117=Ferrari|first117=Alize|last118=Ferri|first118=Cleusa P.|last119=Fèvre|first119=Eric M.|last120=Finucane|first120=Mariel M.|last121=Flaxman|first121=Seth|last122=Flood|first122=Louise|last123=Foreman|first123=Kyle|last124=Forouzanfar|first124=Mohammad H.|last125=Fowkes|first125=Francis Gerry R.|last126=Franklin|first126=Richard|last127=Fransen|first127=Marlene|last128=Freeman|first128=Michael K.|last129=Gabbe|first129=Belinda J.|last130=Gabriel|first130=Sherine E.|last131=Gakidou|first131=Emmanuela|last132=Ganatra|first132=Hammad A.|last133=Garcia|first133=Bianca|last134=Gaspari|first134=Flavio|last135=Gillum|first135=Richard F.|last136=Gmel|first136=Gerhard|last137=Gosselin|first137=Richard|last138=Grainger|first138=Rebecca|last139=Groeger|first139=Justina|last140=Guillemin|first140=Francis|last141=Gunnell|first141=David|last142=Gupta|first142=Ramyani|last143=Haagsma|first143=Juanita|last144=Hagan|first144=Holly|last145=Halasa|first145=Yara A.|last146=Hall|first146=Wayne|last147=Haring|first147=Diana|last148=Haro|first148=Josep Maria|last149=Harrison|first149=James E.|last150=Havmoeller|first150=Rasmus|last151=Hay|first151=Roderick J.|last152=Higashi|first152=Hideki|last153=Hill|first153=Catherine|last154=Hoen|first154=Bruno|last155=Hoffman|first155=Howard|last156=Hotez|first156=Peter J.|last157=Hoy|first157=Damian|last158=Huang|first158=John J.|last159=Ibeanusi|first159=Sydney E.|last160=Jacobsen|first160=Kathryn H.|last161=James|first161=Spencer L.|last162=Jarvis|first162=Deborah|last163=Jasrasaria|first163=Rashmi|last164=Jayaraman|first164=Sudha|last165=Johns|first165=Nicole|last166=Jonas|first166=Jost B.|last167=Karthikeyan|first167=Ganesan|last168=Kassebaum|first168=Nicholas|last169=Kawakami|first169=Norito|last170=Keren|first170=Andre|last171=Khoo|first171=Jon-Paul|last172=King|first172=Charles H.|last173=Knowlton|first173=Lisa Marie|last174=Kobusingye|first174=Olive|last175=Koranteng|first175=Adofo|last176=Krishnamurthi|first176=Rita|last177=Lalloo|first177=Ratilal|last178=Laslett|first178=Laura L.|last179=Lathlean|first179=Tim|last180=Leasher|first180=Janet L.|last181=Lee|first181=Yong Yi|last182=Leigh|first182=James|last183=Lim|first183=Stephen S.|last184=Limb|first184=Elizabeth|last185=Lin|first185=John Kent|last186=Lipnick|first186=Michael|last187=Lipshultz|first187=Steven E.|last188=Liu|first188=Wei|last189=Loane|first189=Maria|last190=Ohno|first190=Summer Lockett|last191=Lyons|first191=Ronan|last192=Ma|first192=Jixiang|last193=Mabweijano|first193=Jacqueline|last194=MacIntyre|first194=Michael F.|last195=Malekzadeh|first195=Reza|last196=Mallinger|first196=Leslie|last197=Manivannan|first197=Sivabalan|last198=Marcenes|first198=Wagner|last199=March|first199=Lyn|last200=Margolis|first200=David J.|last201=Marks|first201=Guy B.|last202=Marks|first202=Robin|last203=Matsumori|first203=Akira|last204=Matzopoulos|first204=Richard|last205=Mayosi|first205=Bongani M.|last206=McAnulty|first206=John H.|last207=McDermott|first207=Mary M.|last208=McGill|first208=Neil|last209=McGrath|first209=John|last210=Medina-Mora|first210=Maria Elena|last211=Meltzer|first211=Michele|last212=Mensah|first212=George A.|last213=Merriman|first213=Tony R.|last214=Meyer|first214=Ana-Claire|last215=Miglioli|first215=Valeria|last216=Miller|first216=Matthew|last217=Miller|first217=Ted R.|last218=Mitchell|first218=Philip B.|last219=Mocumbi|first219=Ana Olga|last220=Moffitt|first220=Terrie E.|last221=Mokdad|first221=Ali A.|last222=Monasta|first222=Lorenzo|last223=Montico|first223=Marcella|last224=Moradi-Lakeh|first224=Maziar|last225=Moran|first225=Andrew|last226=Morawska|first226=Lidia|last227=Mori|first227=Rintaro|last228=Murdoch|first228=Michele E.|last229=Mwaniki|first229=Michael K.|last230=Naidoo|first230=Kovin|last231=Nair|first231=M. Nathan|last232=Naldi|first232=Luigi|last233=Narayan|first233=K. M. Venkat|last234=Nelson|first234=Paul K.|last235=Nelson|first235=Robert G.|last236=Nevitt|first236=Michael C.|last237=Newton|first237=Charles R.|last238=Nolte|first238=Sandra|last239=Norman|first239=Paul|last240=Norman|first240=Rosana|last241=O'Donnell|first241=Martin|last242=O'Hanlon|first242=Simon|last243=Olives|first243=Casey|last244=Omer|first244=Saad B.|last245=Ortblad|first245=Katrina|last246=Osborne|first246=Richard|last247=Ozgediz|first247=Doruk|last248=Page|first248=Andrew|last249=Pahari|first249=Bishnu|last250=Pandian|first250=Jeyaraj Durai|last251=Rivero|first251=Andrea Panozo|last252=Patten|first252=Scott B.|last253=Pearce|first253=Neil|last254=Padilla|first254=Rogelio Perez|last255=Perez-Ruiz|first255=Fernando|last256=Perico|first256=Norberto|last257=Pesudovs|first257=Konrad|last258=Phillips|first258=David|last259=Phillips|first259=Michael R.|last260=Pierce|first260=Kelsey|last261=Pion|first261=Sébastien|last262=Polanczyk|first262=Guilherme V.|last263=Polinder|first263=Suzanne|last264=Pope|first264=C. Arden|last265=Popova|first265=Svetlana|last266=Porrini|first266=Esteban|last267=Pourmalek|first267=Farshad|last268=Prince|first268=Martin|last269=Pullan|first269=Rachel L.|last270=Ramaiah|first270=Kapa D.|last271=Ranganathan|first271=Dharani|last272=Razavi|first272=Homie|last273=Regan|first273=Mathilda|last274=Rehm|first274=Jürgen T.|last275=Rein|first275=David B.|last276=Remuzzi|first276=Guiseppe|last277=Richardson|first277=Kathryn|last278=Rivara|first278=Frederick P.|last279=Roberts|first279=Thomas|last280=Robinson|first280=Carolyn|last281=De Leòn|first281=Felipe Rodriguez|last282=Ronfani|first282=Luca|last283=Room|first283=Robin|last284=Rosenfeld|first284=Lisa C.|last285=Rushton|first285=Lesley|last286=Sacco|first286=Ralph L.|last287=Saha|first287=Sukanta|last288=Sampson|first288=Uchechukwu|last289=Sanchez-Riera|first289=Lidia|last290=Sanman|first290=Ella|last291=Schwebel|first291=David C.|last292=Scott|first292=James Graham|last293=Segui-Gomez|first293=Maria|last294=Shahraz|first294=Saeid|last295=Shepard|first295=Donald S.|last296=Shin|first296=Hwashin|last297=Shivakoti|first297=Rupak|last298=Singh|first298=David|last299=Singh|first299=Gitanjali M.|last300=Singh|first300=Jasvinder A.|last301=Singleton|first301=Jessica|last302=Sleet|first302=David A.|last303=Sliwa|first303=Karen|last304=Smith|first304=Emma|last305=Smith|first305=Jennifer L.|last306=Stapelberg|first306=Nicolas J. C.|last307=Steer|first307=Andrew|last308=Steiner|first308=Timothy|last309=Stolk|first309=Wilma A.|last310=Stovner|first310=Lars Jacob|last311=Sudfeld|first311=Christopher|last312=Syed|first312=Sana|last313=Tamburlini|first313=Giorgio|last314=Tavakkoli|first314=Mohammad|last315=Taylor|first315=Hugh R.|last316=Taylor|first316=Jennifer A.|last317=Taylor|first317=William J.|last318=Thomas|first318=Bernadette|last319=Thomson|first319=W. Murray|last320=Thurston|first320=George D.|last321=Tleyjeh|first321=Imad M.|last322=Tonelli|first322=Marcello|last323=Towbin|first323=Jeffrey A.|last324=Truelsen|first324=Thomas|last325=Tsilimbaris|first325=Miltiadis K.|last326=Ubeda|first326=Clotilde|last327=Undurraga|first327=Eduardo A.|last328=van der Werf|first328=Marieke J.|last329=van Os|first329=Jim|last330=Vavilala|first330=Monica S.|last331=Venketasubramanian|first331=N.|last332=Wang|first332=Mengru|last333=Wang|first333=Wenzhi|last334=Watt|first334=Kerrianne|last335=Weatherall|first335=David J.|last336=Weinstock|first336=Martin A.|last337=Weintraub|first337=Robert|last338=Weisskopf|first338=Marc G.|last339=Weissman|first339=Myrna M.|last340=White|first340=Richard A.|last341=Whiteford|first341=Harvey|last342=Wiersma|first342=Steven T.|last343=Wilkinson|first343=James D.|last344=Williams|first344=Hywel C.|last345=Williams|first345=Sean R. M.|last346=Witt|first346=Emma|last347=Wolfe|first347=Frederick|last348=Woolf|first348=Anthony D.|last349=Wulf|first349=Sarah|last350=Yeh|first350=Pon-Hsiu|last351=Zaidi|first351=Anita K. M.|last352=Zheng|first352=Zhi-Jie|last353=Zonies|first353=David|last354=Lopez|first354=Alan D.|last355=Murray|first355=Christopher J. L.|last356=AlMazroa|first356=Mohammad A.|last357=Memish|first357=Ziad A.|title=Years lived with disability (YLDs) for 1160 sequelae of 289 diseases and injuries 1990-2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010|journal=Lancet (London, England)|volume=380|issue=9859|date=15 December 2012|issn=1474-547X|pmid=23245607|pmc=6350784|doi=10.1016/S0140-6736(12)61729-2|pages=2163–2196|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23245607|access-date=4 May 2026}}</ref> Bolezen je pogostejša v razvitem svetu zaradi večje vsebnosti enostavnih sladkorjev v prehrani v primerjavi z državami v razvoju.<ref name="Silk2014" /> {{TOC limit|3}} ==Znaki in simptomi== [[Slika:ToothMontage3.jpg|thumb|right|alt=Montage of four pictures: three photographs and one radiograph of the same tooth.|'''(A)''' Majhna lisa na površini zoba, ki kaže na prisotnost zobne gnilobe. '''(B)''' Na rentgenskem posnetku viden obširen predel demineralizacije v zobovini (glej puščice). '''(C)''' Kaviteta, odkrita na strani zoba na začetku odstranjevanja kariesa. '''(D)''' V celoti odstranjena zobna gniloba; zob je pripravljen za [[Zobna zalivka|zalivko]].]] Oseba z zobno gnilobo se lahko ne zaveda bolezni.<ref>[http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 Health Promotion Board: Dental Caries] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100901014808/http://www.hpb.gov.sg/hpb/default.asp?pg_id=865&aid=198 |date=2010-09-01 }}, affiliated with the Singapore government. Page accessed August 14, 2006.</ref> Najzgodnejši znak nove kariozne lezije je pojav kredasto belkastega madeža na zobni površini, kar kaže, da je na prizadetem predelu zoba prišlo do demineralizacije sklenine.<ref name=Vrbic/><ref name="NYT"> Gre za začetno kariozno lezijo ali mikrokavitaciji.<ref name="NYT">{{cite news|title=A Closer Look at Teeth May Mean More Fillings|url=https://www.nytimes.com/2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|access-date=November 30, 2011|newspaper=The New York Times|date=November 28, 2011|author=Richie S. King|quote=An incipient carious lesion is the initial stage of structural damage to the enamel, usually caused by a bacterial infection that produces tooth-dissolving acid.|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129223056/http://www.nytimes.com//2011/11/29/health/a-closer-look-at-teeth-may-mean-more-fillings-by-dentists.html|archive-date=November 29, 2011}}</ref> Beli madeži na sklenini niso nujno znak zobne gnilobe, saj se lahko podobne lise pojavljajo pri motnjah med razvojem zob, pretiranem uživanju fluora in uporabi določenih zdravil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.babit.si/zobozdravstvo/karies-zobna-gniloba/|title=Kaj je karies in kako ga zdravimo?|accessdate=27. 6. 2026|website=www.babit.si}}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje, se lahko lezija obarva rjavo, lezija pa napreduje v kaviteto (»luknjo v zobu«). Temnorjava in sijoča ​​lezija kaže na to, da je bila nekoč zobna gniloba prisotna, vendar se je proces demineralizacije ustavil in je pustil madež. Aktivna gniloba je svetlejše barve in je videti motna.<ref>Johnson, Clarke. "[http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html Biology of the Human Dentition] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151030052831/http://www.uic.edu/classes/orla/orla312/BHDTwo.html |date=2015-10-30 }}." Page accessed July 18, 2007.</ref> Ko sta sklenina in [[zobovina]] uničeni, postane zobna gniloba opaznejša. Prizadeta območja zoba spremenijo barvo in postanejo mehka na dotik. Ko zobna gniloba preide skozi sklenino, se dentinski kanalčki, ki imajo prehode do živca zoba, razkrijejo, kar povzroči bolečino, ki je lahko prehodna in se začasno poslabša z izpostavljenostjo vročini, mrazu ali sladki hrani in pijači.<ref name="medline">{{MedlinePlusEncyclopedia|001055|Dental Cavities}}</ref> Zob, oslabljen zaradi obsežne notranje gnilobe, se lahko včasih nenadoma zlomi pod normalnimi žvečnimi silami. Ko gniloba dovolj napreduje, da bakterije preplavijo [[Zobna pulpa|zobno pulpo]] v središču zoba, se lahko pojavi [[zobobol]], ki postane bolj stalen. Pogosti posledici sta odmrtje pulpe in okužba. Zob ni več občutljiv na vroče ali hladno, lahko pa je precej občutljiv na pritisk. Zobna gniloba lahko povzroča tudi [[zadah]] in neprijeten okus v ustih.<ref>[https://web.archive.org/web/20180630212354/http://www.med.nyu.edu/patientcare/patients/library/article.html%3FChunkIID%3D11496 Tooth Decay], hosted on the [[NYU Langone Medical Center|New York University Medical Center]] website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Če zobna gniloba zelo napreduje, se lahko okužba z zoba razširi na okolna [[Mehko tkivo|mehka tkiva]]. Nekateri zapleti, kot sta [[tromboza kavernoznega sinusa]] in [[flegmona ustnega dna]] (Ludwigova angina), so lahko življenjsko ogrožajoči.<ref>[http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis Cavernous Sinus Thrombosis] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080527163130/http://www.webmd.com/a-to-z-guides/cavernous-sinus-thrombosis |date=2008-05-27 }}, hosted on WebMD. Page accessed May 25, 2008.</ref><ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|001047|Ludwig's Anigna}}</ref><ref>Hartmann, Richard W. [http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html Ludwig's Angina in Children] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080709045030/http://www.aafp.org/afp/990700ap/109.html |date=2008-07-09 }}, hosted on the American Academy of Family Physicians website. Page accessed May 25, 2008.</ref> ==Vzrok== [[Slika:Dental caries etiology diagram.png|thumb|Diagramski prikaz acidogene teorije o nastanku zobne gnilobe. Za nastanek zobne gnilobe morajo biti hkrati prisotni štirje dejavniki, in sicer primeren ogljikohidratni substrat '''(1)''', mikroorganizmi v zobnih oblogah '''(2)''', dovzetna zobna površina '''(3)''' in čas '''(4)'''; tako lahko pride do nastanka zobne gnilobe '''(5)'''. Slina '''(6)''' in fluorid '''(7)''' sta dejavnika, ki vplivata na nastanek zobne gnilobe.]] Za nastanek zobne gnilobe so potrebni štirje pogoji: zobna površina (sklenina ali zobovina), bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo, fermentirajoči ogljikovi hidrati (kot je [[saharoza]]) in čas.<ref>{{cite book |vauthors=Southam JC, Soames JV |chapter=2. Dental Caries |title=Oral pathology |publisher=Oxford Univ. Press |location=Oxford |year=1993 |isbn=978-0-19-262214-3 |edition=2nd}}</ref> To vključuje sprijetje ostankov hrane na zobe in tvorbo kislin s strani bakterij, s čimer se tvorijo zobne obloge.<ref>{{Cite journal|last1=Wong|first1=Allen|last2=Young|first2=Douglas A.|last3=Emmanouil|first3=Dimitris E.|last4=Wong|first4=Lynne M.|last5=Waters|first5=Ashley R.|last6=Booth|first6=Mark T.|date=2013-06-01|title=Raisins and oral health|journal=Journal of Food Science|volume=78|issue=Suppl 1 |pages=A26–29|doi=10.1111/1750-3841.12152|issn=1750-3841|pmid=23789933|doi-access=free}}</ref> Vendar pa ti štirje pogoji niso vedno dovolj za nastanek bolezni, zato je potrebno zaščiteno okolje, ki spodbuja razvoj kariogenega biofilma. Proces zobne gnilobe nima neizogibnega izida in različni posamezniki so dovzetni zanj v različni meri, odvisno od oblike zob, navad ustne higiene in pufrske zmogljivosti sline. Zobna gniloba se lahko pojavi na kateri koli površini zoba, ki je izpostavljena v [[Ustna votlina|ustni votlini]], ne pa na strukturah, ki so skrite v kosti.<ref>{{cite book |vauthors=Smith B, Pickard HM, Kidd EA |chapter=1. Why restore teeth?|title=Pickard's manual of operative dentistry |publisher=Oxford University Press |year=1990 |isbn=978-0-19-261808-5 |edition=6th}}</ref> Zobno gnilobo povzroča [[biofilm]] na zobeh (zobne obloge), ki z zorenjem postaja kariogen (tak, ki povzroča zobno gnilobo). Določene bakterije v zobnih oblogah tvorijo v prisotnosti fermentirajočih sladkorjev, kot so [[saharoza]], [[fruktoza]] in [[glukoza]], organske kisline, zlasti [[mlečna kislina|mlečno kislino]].<ref name="Soro 2024">{{cite book |vauthors=Soro SA, Lamont RJ, Egland PG, Koo H, Liu Y |title=Molecular Medical Microbiology |chapter=Chapter 44-Dental caries | publisher=Elsevier | year=2024 |isbn=978-0-12-818619-0 |doi=10.1016/b978-0-12-818619-0.00036-8 |pages=915–930}}</ref><ref name="Hardie1982">{{cite journal |author=Hardie JM |title=The microbiology of dental caries |journal=Dental Update|volume=9 |issue=4 |pages=199–200, 202–4, 206–8 |date=May 1982 |pmid=6959931 }}</ref><ref name="holloway1983">{{cite journal |author=Holloway PJ |title=The role of sugar in the etiology of dental caries |journal=Journal of Dentistry|volume=11 |issue=3 |pages=189–213 |date=September 1983 |doi=10.1016/0300-5712(83)90182-3 |last2=Moore |first2=W.J. |pmid=6358295}}</ref> Zobna gniloba se pojavlja pogosteje med osebami iz nižjih socioekonomskih okolij, in sicer zaradi manjše osveščenosti o ustni higieni in manjšemu dostopu do strokovne zobozdravstvene oskrbe, ki je lahko draga.<ref>Watt RG, Listl S, Peres MA, Heilmann A, editors. [http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 Social inequalities in oral health: from evidence to action] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150619131928/http://nebula.wsimg.com/604637088cabf4db588c57f1fc1d8029?AccessKeyId=72A54FA9729E02B94516&disposition=0&alloworigin=1 |date=2015-06-19 }}. London: International Centre for Oral Health Inequalities Research & Policy; www.icohirp.com</ref> ===Bakterije=== [[Slika:Streptococcus mutans 01.jpg|right|thumb|alt=Refer to caption|Mikroskoski prikaz bakterij ''Streptococcus mutans'']]{{See also|Ustna flora}} Najpogosteje so z nastankom zobne gnilobe povezane bakterije ''[[Streptococcus mutans]],'' ''[[Streptococcus sobrinus]]'' in [[Lactobacillus|laktobacili]]. Kariogene bakterije (vrste, ki povzročajo zobno gnilobo) se nahajajo v zobnih oblogah. Praviloma je njihova koncentracija prenizka, da bi lahko povzročile zobno gnilobo. Lahko pa pride do porušenja ravnovesja v prid preveliki namnožitvi kariogenih bakterij.<ref>{{Cite journal|last1=Marsh|first1=Philip D.|last2=Head|first2=David A.|last3=Devine|first3=Deirdre A.|year=2015|title=Dental plaque as a biofilm and a microbial community—Implications for treatment|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|journal=Journal of Oral Biosciences|volume=57|issue=4|pages=185–191|doi=10.1016/j.job.2015.08.002|s2cid=86407760|archive-url=https://web.archive.org/web/20210829091308/https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1349007915001073|archive-date=29 August 2021}} [http://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ Alt URL] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508033258/https://eprints.whiterose.ac.uk/88879/ |date=2021-05-08 }}</ref> Do tega lahko pride zaradi pogostega uživanja sladkorjev ali nezadostnega odstranjevanja zobnih oblog z ustreznim ščetkanjem zob.<ref>{{Cite journal|last=Marsh|first=P|year=1994|title=Microbial ecology of dental plaque and its significance in health and disease|journal=Advances in Dental Research|volume=8|issue=2|pages=263–71|doi=10.1177/08959374940080022001|pmid=7865085|s2cid=32327358}}</ref> Če ostane bolezen nezdravljena, lahko pride do zobobola, izgube zob in okužbe.<ref>[http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION=7 Cavities/tooth decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080315144137/http://www.mayoclinic.com/health/cavities/DS00896/DSECTION%3D7 |date=2008-03-15 }}, hosted on the Mayo Clinic website. Page accessed May 25, 2008.</ref> V ustih so naravno prisotne številne bakterije. Le za nekaj bakterijskih vrst velja, da lahko povzročijo zobno gnilobo, med drugimi ''Streptococcus mutans'' in vrste iz družine ''Lactobacillus''. ''Streptococcus mutans'' si gram-pozitivne bakterije, ki tvorijo obloge na površini zob. V prisotnosti fermentabilnih sladkorjev lahko proizvedejo velike količine mlečne kisline, pri tem pa so odporne proti nizkem pH, kar je oboje osnovna značilnost kariogenih bakterij.<ref name="Hardie1982" /> Ker se zobni cement ob zobnih koreninah laže demineralizira kot površine, prekrite s sklenino, lahko zobno gnilobo na zobnih koreninah povzroči večja skupina bakterij, kot so ''[[Lactobacillus acidophilus]]'', ''[[Actinomyces|Actinomyces spp.]]'', ''[[Nocardia spp.]]'', in ''Streptococcus mutans''. Na nekaterih mestih na zobeh se zobne obloge tvorijo pogosteje, na primer na mestih, izpostavljenih manjšemu pretoku sline (recimo v molarnih fisurah oziroma utorih na površini [[Kočnik|kočnikov]]). Utori na griznih ploskvah [[Kočnik|kočnikov]] in [[Ličnik|ličnikov]] zagotavljajo mikroskopska mesta za zadrževanje bakterij v zobnih oblogah, enako velja za interproksimalna mesta. Zobne obloge se lahko nabirajo tudi nad ali pod [[Dlesni|dlesnijo]] – imenujejo se supra- (nad-) oziroma subgingivalne (poddlesnine) obloge. Kariogene bakterije, zlasti ''S. mutans'', se lahko prenesejo s skrbnika na otroka, na primer med poljubljanjem ali hranjenjem s prežvečeno hrano.<ref>{{citation |journal=Pediatric Dentistry|date=Sep–Oct 2008 |volume=30 |number=5 |pages=375–87 |title=Association of mutans streptococci between caregivers and their children |last1=Douglass |first1=JM |last2=Li |first2=Y |last3=Tinanoff |first3=N.|pmid=18942596 }}</ref> ===Sladkorji v prehrani=== Bakterije v človekovi ustni votlini s pomočjo glikolitičnega procesa, imenovanega fermentacija, pretvarjajo glukozo, fruktozo in najpogosteje saharozo (namizni sladkor) v kisline, predvsem mlečno kislino.<ref name="Soro 2024"/><ref name="holloway1983"/> Če te kisline ostanejo v stiku z zobom, lahko povzročijo demineralizacijo, torej raztapljanje mineralne komponente zoba. Vendar je ta proces dinamičen, saj lahko pride tudi do obratnega procesa, remineralizacije, če se kislina nevtralizira s slino ali [[Ustna voda|ustno vodico]]. Fluorirana zobna pasta ali poseben zobni premaz s fluoridom lahko pomagata pri remineralizaciji zob.<ref>{{cite journal |author=Silverstone LM |title=Remineralization and enamel caries: new concepts |journal=Dental Update|volume=10 |issue=4 |pages=261–73 |date=May 1983 |pmid=6578983 }}</ref> Če se proces demineralizacije nadaljuje dlje časa, se lahko izgubi dovolj mineralov, da se mehki organski material, ki ostane, razgradi in tvori zobno luknjo. Vpliv takšnih sladkorjev na napredovanje zobne gnilobe se imenuje kariogenost. Saharoza v svoji strukturi vsebuje glukozo in fruktozo, vendar je bolj kariogena kot mešanica enakih delov glukoze in fruktoze. To je posledica dejstva, da bakterije uporabljajo energijo v saharidni vezi med podenotama glukoze in fruktoze. ''S. mutans'' se oprime biofilma na zobu tako, da s pomočjo encima dekstran sukranaze pretvori saharozo v izjemno lepljivo snov, imenovano dekstran polisaharid.<ref>Madigan M.T. & Martinko J.M. Brock&nbsp;– ''Biology of Microorganisms''. 11th Ed., 2006, Pearson, USA. pp. 705</ref> Živilom so večkrat dodani nefermentirajoči ogljikovi hidrati za nadomeščanje sladkorja. Le-ti imajo prav tako sladkast okus, nimajo pa tolikšne hranilne vrednosti. Nefermentirajoči ogljikovi hidrati imajo nizek kariogeni potencial in ne povzročajo kariesa. Mednje sodijo vlaknine, [[Umetno sladilo|umetna]] [[Umetno sladilo|sladila]] ([[ciklamat]], [[aspartam]], [[saharin]]), sladkorni alkoholi ali polioli ([[sorbitol]], [[manitol]], [[ksilitol]]), [[stevija]] in drugi.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/vzgoja_za_ustno_zdravje_pop_17_03_2017.pdf|title=Vzgoja za ustno zdravje|date=2015|accessdate=28. 6. 2026|publisher=Nacionalni inštitut za javno zdravje}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ===Izpostavljenost=== [[Slika:Stephan curve.png|thumb|Stephanova krivulja, ki prikazuje nenaden upad vrednosti pH v zobnih oblogah po splaknjenju ustne votline z raztopino glukoze; pH se ponovno normalizira po 30–60&nbsp;minutah. Neto demineralizacija trdih zobnih tkiv se dogaja pod kritično vrednostjo pH (5,5), kar je prikazano v rumeni barvi.]] Verjetnost nastanka zobne gnilobe je povezano s pogostnostjo izpostavljenosti zob kariogenim (kislinskim) okoliščinam.<ref name="WHOSugarsCaries">{{cite web |title=Sugars and dental caries |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/sugars-and-dental-caries |website=World Health Organization |publisher=WHO |access-date=April 29, 2026}}</ref> Po obrokih oziroma prigrizkih bakterije v ustih presnavljajo sladkorje, pri čemer nastajajo kisli stranski proizvodi, ki znižujejo [[pH]]. Čez čas se pH normalizira zaradi pufrske sposobnosti sline in zastopljenih mineralov na površini zob. Med vsako izpostavljenostjo kislemu okolju se deli anorganskih mineralov na površini zoba raztopijo in lahko ostanejo raztopljeni do dve uri.<ref>[http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ Dental Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060630205712/http://www.dent.ucla.edu/ce/caries/ |date=2006-06-30 }}, hosted on the University of California, Los Angeles School of Dentistry website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Ker so zobje v teh obdobjih kislega okolja ranljivi, je razvoj zobne gnilobe močno odvisen od pogostosti izpostavljenosti kislini. Proces nastajanja zobne gnilobe se lahko začne v nekaj dneh po izrastu zoba v ustih, če je prehrana dovolj bogata z ustreznimi ogljikovimi hidrati. Dokazi kažejo, da uvedba fluoridnih tretmajev ta proces upočasni.<ref name="summit75">Summit, James B., J. William Robbins, and Richard S. Schwartz. "[[iarchive:fundamentalsofop0002unse/page/75/mode/2up|Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach.]]" 2nd edition. Carol Stream, Illinois, Quintessence Publishing Co, Inc, 2001, p. 75. {{ISBN|0-86715-382-2}}.</ref> Proksimalni karies pri stalnih zobeh potrebuje povprečno štiri leta, da preide skozi sklenino. Ker cement, ki obdaja površino zobne korenine, ni niti približno tako trpežen kot sklenina, ki obdaja [[Zobna krona|zobno krono]], karies korenine običajno napreduje veliko hitreje kot na drugih zobnih površinah. Demineralizacija na površini korenine je 2,5-krat hitrejša kot v sklenini. V zelo hudih primerih zelo slabe ustne higiene in kadar je prehrana osebe zelo bogata s fermentirajočimi ogljikovimi hidrati, lahko karies povzroči nastanek kariesa v nekaj mesecih po izraščanju zob. To se lahko zgodi na primer, ko otroci nenehno pijejo sladke pijače iz otroških stekleničk. ===Zobje=== [[Slika:Blausen 0864 ToothDecay.svg|thumb|300px|Prikaz zobne gnilobe: na gladki površini zoba (levo), v zobni fisuri (zgoraj) in na zobni korenini (desno).]] Določene bolezni in motnje, ki vplivajo na zobe, lahko pri posamezniku povečajo tveganje za nastanek zobne gnilobe. Hipomineralizacija sekalcev in kočnikov je čedalje pogostejša.<ref name="MastRodrigueztapia2013">{{cite journal|vauthors=Mast P, Rodrigueztapia MT, Daeniker L, Krejci I|title=Understanding MIH: definition, epidemiology, differential diagnosis and new treatment guidelines|date=Sep 2013|journal=European Journal of Paediatric Dentistry|volume=14|issue=3|pages=204–8|url=http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|pmid=24295005|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161005114609/http://admin.ejpd.eu/download/EJPD_2013_03_07.pdf|archive-date=2016-10-05}}</ref> Čeprav vzrok ni znan, velja, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.<ref>{{Cite journal|last1=Silva|first1=Mihiri J.|last2=Scurrah|first2=Katrina J.|last3=Craig|first3=Jeffrey M.|last4=Manton|first4=David J.|last5=Kilpatrick|first5=Nicky|date=August 2016|title=Etiology of molar incisor hypomineralization&nbsp;— A systematic review|journal=Community Dentistry and Oral Epidemiology|volume=44|issue=4|pages=342–353|doi=10.1111/cdoe.12229|issn=1600-0528|pmid=27121068|hdl=11343/291225|hdl-access=free}}</ref> Med možnimi dejavniki, ki prispevajo k temu, so sistemski dejavniki, kot so visoke ravni [[Dioksini|dioksinov]] ali [[Poliklorirani bifenili|polikloriranih bifenilov]] (PCB) v [[Materino mleko|materinem mleku]], prezgodnji porod in pomanjkanje kisika ob rojstvu ter nekatere bolezni v prvih treh letih otrokovega življenja, kot so [[mumps]], [[davica]], [[škrlatinka]], [[ošpice]], [[hipoparatiroidizem]], [[nedohranjenost]], [[malabsorpcija]], [[hipovitaminoza D]], kronične bolezni dihal ali nediagnosticirana in nezdravljena [[celiakija]], ki se običajno kaže z blagimi ali odsotnimi prebavnimi simptomi.<ref name=MastRodrigueztapia2013 /><ref>{{cite journal|vauthors=William V, Messer LB, Burrow MF|title=Molar incisor hypomineralization: review and recommendations for clinical management|year=2006|journal=Pediatric Dentistry|volume=28|issue=3|pages=224–32|url=http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|pmid=16805354|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306130920/http://www.aapd.org/assets/1/25/william2-28-3.pdf|archive-date=2016-03-06}}</ref><ref>{{cite web|url=http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|title=Dental Enamel Defects and Celiac Disease|publisher=National Institute of Health (NIH)|access-date=Mar 7, 2016|quote=Tooth defects that result from celiac disease may resemble those caused by too much fluoride or a maternal or early childhood illness. Dentists mostly say it's from fluoride, that the mother took tetracycline, or that there was an illness early on|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305124250/http://celiac.nih.gov/PDF/Dental_Enamel_Defects_508.pdf|archive-date=2016-03-05}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Ferraz EG, Campos Ede J, Sarmento VA, Silva LR|title=The oral manifestations of celiac disease: information for the pediatric dentist|year=2012|journal=Pediatric Dentistry|volume=34|issue=7|pages=485–8|pmid=23265166|type=Review|quote=The presence of these clinical features in children may signal the need for early investigation of possible celiac disease, especially in asymptomatic cases. (...) Pediatric dentists must recognize typical oral lesions, especially those associated with nutritional deficiencies, and should suspect the presence of celiac disease, which can change the disease's course and patient's prognosis.}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Rashid M, Zarkadas M, Anca A, Limeback H|title=Oral manifestations of celiac disease: a clinical guide for dentists|year=2011|journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=77|page=b39|url=http://www.jcda.ca/article/b39|pmid=21507289|type=Review|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308090224/http://www.jcda.ca/article/b39|archive-date=2016-03-08}}</ref><ref>{{cite journal|vauthors=Giuca MR, Cei G, Gigli F, Gandini P|title=Oral signs in the diagnosis of celiac disease: review of the literature|year=2010|journal=Minerva Stomatologica|volume=59|issue=1–2|pages=33–43|pmid=20212408|type=Review}}</ref> [[Imperfektna amelogeneza]], dedna bolezen sklenine, se pojavi pri 1 na 718 do 1 na 14.000 posameznikov; sklenina se pri tej motnji ne izoblikuje popolnoma ali pa se tvori v nezadostnih količinah in lahko odpade z zob.<ref name="neville89">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 89. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Osebe s to motnjo so lahko dovzetnejši za zobno gnilobo, saj sklenina ne ščiti dovolj zoba.<ref name="neville94">Neville, B.W., Damm, Douglas; Allen, Carl and Bouquot, Jerry (2002). "''Oral & Maxillofacial Pathology.''" 2nd edition, p. 94. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pri večini ljudi motnje ali bolezni zob niso glavni vzrok za zobno gnilobo. Okoli 96 % sestave sklenine predstavljajo minerali.<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 122</ref> Ti minerali, zlasti [[hidroksiapatit]], postanejo topni, ko so izpostavljeni kislemu okolju. Sklenina se začne demineralizirati pri vrednosti pH 5,5.<ref>{{cite journal |author=Dawes C |title=What is the critical pH and why does a tooth dissolve in acid? |journal=Journal of the Canadian Dental Association|volume=69 |issue=11 |pages=722–4 |date=December 2003 |pmid=14653937 |url=http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090714130336/http://www.cda-adc.ca/jcda/vol-69/issue-11/722.html |archive-date=2009-07-14 }}</ref> Zobovina in zobni cement sta bolj dovzetna za karies kot sklenina, ker imata nižjo vsebnost mineralov.<ref>{{cite journal |author=Mellberg JR |title=Demineralization and remineralization of root surface caries |journal=Gerodontology|volume=5 |issue= 1|pages=25–31 |year=1986 |doi=10.1111/j.1741-2358.1986.tb00380.x |pmid=3549537}}</ref> Zatorej je v primeru, da so koreninske površine zob izpostavljene zaradi umika dlesni ali parodontalne bolezni, tveganje za razvoj zobne gnilobe posebej veliko. Zob je lahko tudi v zdravem ustnem okolju dovzeten za zobno gnilobo. Tudi anatomske značilnosti zobovja lahko vplivajo na razvoj kariesa, vendar pa so dokazi, da bi nenormalen zobni griz ali nagnetenje zob (»crowding«) lahko povečala tveganje za zobno gnilobo, šibki.<ref>{{cite journal |doi=10.3109/00016357.2010.516732 |author1=Borzabadi-Farahani, A |author2=Eslamipour, F |author3=Asgari, I |title=Association between orthodontic treatment need and caries experience |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=69 |pages=2–11 |year=2011 |pmid=20923258|issue=1 |s2cid=25095059 }}</ref><ref>{{cite journal | pmid =22999666| year = 2012 | title = Dental crowding as a caries risk factor: A systematic review | journal = American Journal of Orthodontics and Dentofacial Orthopedics| volume = 142 | issue = 4| pages = 443–50 | doi = 10.1016/j.ajodo.2012.04.018 | last1 = Hafez | first1 = HS | last2 = Shaarawy | first2 = SM | last3 = Al-Sakiti | first3 = AA | last4 = Mostafa | first4 = YA}}</ref> Če imajo zobje razvojno globlje brazde na grizni površini, se tam lažje razvije zobna gniloba (t. i. »zobna gniloba jamic in fisur«). Večje tveganje za zobno gnilobo je tudi na mestih, kjer se pogosto ujamejo ostanki hrane. ===Drugi dejavniki=== S povečanim tveganjem za zobno gnilobo je povezan zmanjšan pretok sline v ustni votlini. S tem se zmanjša pufrska sposobnost sline, ki bi uravnotežila kislo okolje, nastalo zaradi prisotnosti določenih živil. Posledično zdravstvena stanja, ki zmanjšajo količino sline, proizvedene v [[Žleza slinavka|žlezah slinavkah]], zlasti v [[Podčeljustna žleza slinavka|podčeljustni]] in [[Obušesna žleza slinavka|obušesni žlezi slinavki]], lahko vodijo do suhih ust in s tem do razširjanja zobne gnilobe. Primeri takih bolezni vključujejo [[Sjögrenov sindrom]], [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[diabetes insipidus]] in [[Sarkoidoza|sarkoidozo]].<ref name="neville398">Neville, B. W., Douglas Damm, Carl Allen, Jerry Bouquot. ''Oral & Maxillofacial Pathology'' 2nd edition, 2002, p. 398. {{ISBN|0-7216-9003-3}}.</ref> Pretok sline lahko zmanjšajo tudi nekatera zdravila, kot so [[Antihistaminik|antihistaminiki]] in [[Antidepresiv|antidepresivi]]. Slinjenje lahko močno zavrejo tudi [[Psihostimulans|stimulansi]], najbolj znan med njimi je [[Metamfetamin|metilamfetamin]] (pri slednjem stanje suhih ust imenujejo tudi »metamfetaminska usta«). Tetrahidrokanabinol (THC), aktivna kemična snov v konoplji, prav tako povzroča skoraj popolno zavoro slinjenja, kar je v pogovornem jeziku znano kot »bombažna usta«. Poleg tega pri 63 % najpogosteje predpisanih zdravilih v Združenih državah Amerike navajajo med neželenimi učinki [[suha usta]].<ref name="neville398"/> Celice žlez slinavk lahko poškoduje obsevanje glave in vratu, kar lahko vodi v povečano tveganje za razvoj zobne gnilobe.<ref>[http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 Oral Complications of Chemotherapy and Head/Neck Radiation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081206081959/http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/supportivecare/oralcomplications/Patient/page5 |date=2008-12-06 }}, hosted on the [http://www.cancer.gov/ National Cancer Institute] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150312111454/http://www.cancer.gov/ |date=2015-03-12 }} website. Page accessed January 8, 2007.</ref><ref>See Common effects of cancer therapies on salivary glands at {{cite web |url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews |access-date=2013-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131202230733/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=66bffb53-0043-4892-a8ab-f0cfe2231928 |archive-date=2013-12-02 }}</ref> Tveganje za nastanek zobne gnilobe lahko poveča tudi uporaba [[Tobačni izdelek|tobačnih izdelkov]]. Nekatere znamke brezdimnih tobačnih izdelkov vsebujejo visoko vsebnost sladkorja, kar povečuje dovzetnost za karies.Uporaba tobačnih izdelkov je pomemben dejavnik tveganja za [[Parodontalna bolezen|parodontalno bolezen]], ki lahko povzroči umik dlesni.<ref>[http://www.perio.org/consumer/smoking.htm Tobacco Use Increases the Risk of Gum Disease] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070109123411/http://www.perio.org/consumer/smoking.htm |date=2007-01-09 }}, hosted on the [http://www.perio.org/index.html American Academy of Periodontology] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051214140958/http://www.perio.org/index.html |date=2005-12-14 }}. Page accessed January 9, 2007.</ref> Če se dlesen odmakne in ni več pritrjena na zobe, postane površina zobne korenine izpostavljena; tveganje za zobno gnilobo je znatno povečano, saj kisline lažje demineralizirajo zobni cement, ki prekriva zobne korenine, kot sklenino.<ref>Banting, D. W. "[http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf The Diagnosis of Root Caries] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060930192216/http://www.nidcr.nih.gov/NR/rdonlyres/5A4386A8-E750-43E9-8450-651F4789D09A/0/David_Banting.pdf |date=2006-09-30 }}." Presentation to the National Institute of Health Consensus Development Conference on Diagnosis and Management of Dental Caries Throughout Life, in pdf format, hosted on the National Institute of Dental and Craniofacial Research, p. 19. Page accessed August 15, 2006.</ref> Trenutno ni dovolj dokazov, ki bi podpirali vzročno povezavo med kajenjem in kariesom na zobnih kronah, vendar dokazi kažejo na povezavo med kajenjem in kariesom na površini zobnih korenine.<ref>[https://www.cdc.gov/tobacco/sgr/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf Executive Summary] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216060432/http://www.cdc.gov/TOBACCO/SGR/sgr_2004/pdf/executivesummary.pdf |date=2007-02-16 }} of U.S. Surgeon General's report titled, "The Health Consequences of Smoking: A Report of the Surgeon General," hosted on the [https://www.cdc.gov CDC] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120320214638/http://www.cdc.gov/ |date=2012-03-20 }} website, p. 12. Page accessed January 9, 2007.</ref> Izpostavljenost otrok pasivnemu kajenju je povezana s povečanim tveganjem za zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last1=Zhou|first1=S|last2=Rosenthal|first2=DG|last3=Sherman|first3=S|last4=Zelikoff|first4=J|last5=Gordon|first5=T|last6=Weitzman|first6=M|title=Physical, behavioral, and cognitive effects of prenatal tobacco and postnatal secondhand smoke exposure|journal=Current Problems in Pediatric and Adolescent Health Care|date=September 2014|volume=44|issue=8|pages=219–41|pmid=25106748|doi=10.1016/j.cppeds.2014.03.007|pmc=6876620}}</ref> Razvoj zobne gnilobe spodbujata tudi intrauterina in neonatalna izpostavljenost [[Svinec|svincu]].<ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345560350031401 |vauthors=Brudevold F, Steadman LT |title=The distribution of lead in human enamel |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-dental-research_1956-06_35_3/page/430 |journal=Journal of Dental Research|volume=35 |pages=430–437 |year=1956 |pmid=13332147 |issue=3 |s2cid=5453470 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1177/00220345770560100701 |vauthors=Brudevold F, Aasenden R, Srinivasian BN, Bakhos Y |title=Lead in enamel and saliva, dental caries and the use of enamel biopsies for measuring past exposure to lead |journal=Journal of Dental Research|volume=56 |pages=1165–1171 |year=1977 |pmid=272374 |issue=10 |s2cid=37185511 }}</ref><ref>{{cite journal |author=Goyer RA |title=Transplacental transport of lead |journal=Environmental Health Perspectives|volume=89 | pages=101–105 |year=1990 |pmid=2088735 |doi=10.2307/3430905 |pmc=1567784 |jstor=3430905 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Moss ME, Lanphear BP, Auinger P |title=Association of dental caries and blood lead levels |journal=JAMA|volume=281 |issue=24 |pages=2294–8 |year=1999 |pmid=10386553 |doi=10.1001/jama.281.24.2294|doi-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Campbell JR, Moss ME, Raubertas RF |title=The association between caries and childhood lead exposure |journal=Environmental Health Perspectives|volume=108 |pages=1099–1102 |year=2000 |pmid=11102303 |doi=10.2307/3434965 |issue=11 |pmc=1240169 |jstor=3434965 }}</ref><ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.021100625 |vauthors=Gemmel A, Tavares M, Alperin S, Soncini J, Daniel D, Dunn J, Crawford S, Braveman N, Clarkson TW, McKinlay S, Bellinger DC |title=Blood Lead Level and Dental Caries in School-Age Children |journal=Environmental Health Perspectives|volume=110 |pages=A625–A630 |year=2002 |pmid=12361944 |issue=10 |pmc=1241049 }}</ref><ref>{{cite journal |vauthors=Billings RJ, Berkowitz RJ, Watson G |title=Teeth |journal=Pediatrics|volume=113 |issue=4 |pages=1120–1127 |year=2004 |doi=10.1542/peds.113.S3.1120 |pmid=15060208 }}</ref> Poleg svinca vsi atomi z električnim nabojem in ionskim polmerom, podobnim dvovalentnemu [[Kalcij|kalciju]],<ref>{{cite journal |vauthors=Leroy N, Bres E |title=Structure and substitutions in fluorapatite |journal=European Cells and Materials|volume=2 |pages=36–48 |year=2001 |pmid=14562256 |doi=10.22203/eCM.v002a05 |doi-broken-date=18 July 2025 |doi-access=free }}</ref> kot je [[kadmij]], kot je kadmij, posnemajo kalcijev ion, zato lahko izpostavljenost tem atomom spodbuja zobno gnilobo.<ref>{{cite journal |doi=10.1289/ehp.10947 |vauthors=Arora M, Weuve J, Schwartz J, Wright RO |title=Association of environmental cadmium exposure with pediatric dental caries |journal=Environmental Health Perspectives|volume=116 |issue=6 |pages=821–825 |year=2008 |pmid=18560540 |pmc=2430240|bibcode=2008EnvHP.116..821A }}</ref> Pomembna determinanta ustnega zdravja je tudi revščina.<ref>{{cite journal | author = Dye B | year = 2010 | title = Trends in Oral Health by Poverty Status as Measured by Healthy People 2010 Objectives | pmid=21121227 | journal = Public Health Reports| volume = 125 | issue = 6| pages = 817–30 | pmc=2966663| doi = 10.1177/003335491012500609 }}</ref> Zobna gniloba je povezana z nižjim socialno-ekonomskim statusom in jo lahko obravnavamo kot bolezen revščine.<ref>{{cite journal |author1=Selwitz R. H. |author2=Ismail A. I. |author3=Pitts N. B. | year = 2007 | title = Dental caries | journal = The Lancet| volume = 369 | issue = 9555| pages = 51–59 | doi=10.1016/s0140-6736(07)60031-2 | pmid=17208642|s2cid=204616785 }}</ref> == Preprečevanje == [[Slika:Toothbrush 20050716 004.jpg|right|thumb|alt=Head of a toothbrush|[[Zobna ščetka|Zobne ščetke]] so običajni pripomoček za čiščenje zob.]] ===Ustna higiena=== Primarni pristop k negi zobne higiene sta umivanje zob s ščetkanjem in uporaba [[Zobna nitka|zobne nitke]]. Namen ustne higiene je odstranitev in preprečevanje nastanka zobnih oblog oziroma zobnega biofilma,<ref>[http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html Introduction to Dental Plaque] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060623041937/http://www.dentistry.leeds.ac.uk/OROFACE/PAGES/micro/micro2.html |date=2006-06-23 }}. Hosted on the [[Leeds Dental Institute]] Website. Page accessed August 14, 2006.</ref> vendar so raziskave, da ima to le omejen učinek proti nastanku zobne gnilobe.<ref>{{Cite journal|last1=Hujoel|first1=Philippe Pierre|last2=Hujoel|first2=Margaux Louise A.|last3=Kotsakis|first3=Georgios A.|year=2018|title=Personal oral hygiene and dental caries: A systematic review of randomised controlled trials|journal=Gerodontology|language=en|volume=35|issue=4|pages=282–289|doi=10.1111/ger.12331|pmid=29766564|s2cid=21697327|issn=1741-2358|doi-access=free}}</ref> Sicer za nitkanje ni dokazov, da bi preprečevalo zobno gnilobo,<ref>{{Cite journal|last1=Sambunjak|first1=Dario|last2=Nickerson|first2=Jason W|last3=Poklepovic|first3=Tina|last4=Johnson|first4=Trevor M|last5=Imai|first5=Pauline|last6=Tugwell|first6=Peter|last7=Worthington|first7=Helen V|date=2011-12-07|title=Flossing for the management of periodontal diseases and dental caries in adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD008829|doi=10.1002/14651858.cd008829.pub2|pmid=22161438|s2cid=70702223 |issn=1465-1858}}</ref> se v vsakodnevni praksi načeloma priporoča.<ref name="Oli2017">{{cite journal|last1=de Oliveira|first1=KMH|last2=Nemezio|first2=MA|last3=Romualdo|first3=PC|last4=da Silva|first4=RAB|last5=de Paula E Silva|first5=FWG|last6=Küchler|first6=EC|title=Dental Flossing and Proximal Caries in the Primary Dentition: A Systematic Review|journal=Oral Health & Preventive Dentistry|year=2017|volume=15|issue=5|pages=427–434|doi=10.3290/j.ohpd.a38780|pmid=28785751}}</ref> Z zobno ščetko se lahko odstranijo zobne obloge na dostopnih zobnih površinah, ne pa tudi med zobmi ali v jamicah in fisurah na griznih zobnih površinah. Ob pravilni uporabi se lahko z zobno nitko odstrani zobne obloge s predelov zob, kjer bi sicer lahko nastal proksimalni karies, vendar le, če globina gingivalnega sulkusa ni prizadeta. Dodatni pripomočki za zobno higieno so medzobne ščetke, [[zobna prha|zobne prhe]] in [[ustna voda|ustne vode]]. Uporaba rotacijskih električnih zobnih ščetk lahko pomaga zmanjšati tveganje za pojav zobnih oblog in gingivitisa (vnetja dlesni), vendar klinični pomen tega učinka ni potrjen.<ref>{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd004971.pub2|pmid=21154357|title=Different powered toothbrushes for plaque control and gingival health|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=12|article-number=CD004971|year=2010|last1=Deacon|first1=Scott A.|last2=Glenny|first2=Anne-Marie|last3=Deery|first3=Chris|last4=Robinson|first4=Peter G.|last5=Heanue|first5=Mike|last6=Walmsley|first6=A Damien|last7=Shaw|first7=William C.|volume=2020|pmc=8406707}}</ref> Vsekakor je ustrezna ustna higiena učinkovita pri preprečevanju bolezni dlesni, in sicer gingivitisa in parodontalne bolezni. Hrana se pod pritiskom med žvečenjem potiska v jamice in fisure na griznih površinah zob; ogljikovi hidrati v ostankih hrane vodijo v tvorbo kislin, le-te pa povzročajo demineralizacijo sklenine. Na teh mestih ščetka, zobne paste s fluoridom ali hidroksiapatitom in slina nimajo dostopa, da bi učinkovito odstranjevali ujeto hrano oziroma nevtralizirali kislino ter omogočili remineralizacijo zobne sklenine. (Zobni karies na griznih površinah zob predstavlja od 80 do 90 % vseh primerov zobne gnilobe pri otrocih.<ref>Weintraub JA. Pit and fissure sealants in high-caries-risk individuals. J Dent Educ. 2001 Oct;65(10):1084-90. PMID: 11699981.</ref>) Za razliko od ščetkanja fluorid dokazano zmanjša pojavnost kariesa za približno 25 %; višje koncentracije fluorida (> 1000 ppm) v zobni pasti prav tako pomagajo preprečevati zobno gnilobo, učinek pa se povečuje s koncentracijo, dokler se ne doseže plato.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Glenny|first3=Anne-Marie|last4=Marinho|first4=Valeria Cc|last5=Jeroncic|first5=Ana|date=4 March 2019|title=Fluoride toothpastes of different concentrations for preventing dental caries|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=3|issue=3 |article-number=CD007868|doi=10.1002/14651858.CD007868.pub3|issn=1469-493X|pmc=6398117|pmid=30829399}}</ref> Randomizirana klinična študija je pokazala, da zobne paste, ki poleg fluorida (1450 ppm) vsebujejo tudi [[arginin]], zagotavljajo večjo zaščito pred zobno gnilobo kot zobne paste le s 1450 ppm fluorida.<ref>{{Cite journal|last1=Kraivaphan|first1=Petcharat|last2=Amornchat|first2=Cholticha|last3=Triratana|first3=T|last4=Mateo|first4=L.R.|last5=Ellwood|first5=R|last6=Cummins|first6=Diane|last7=Devizio|first7=William|last8=Zhang|first8=Y-P|date=2013-08-28|title=Two-Year Caries Clinical Study of the Efficacy of Novel Dentifrices Containing 1.5% Arginine, an Insoluble Calcium Compound and 1,450 ppm Fluoride|url=https://www.researchgate.net/publication/256289867|journal=Caries Research|volume=47|issue=6|pages=582–590|doi=10.1159/000353183|pmid=23988908|s2cid=17683424|doi-access=free|access-date=2018-05-26|archive-date=2020-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200510055506/https://www.researchgate.net/publication/256289867_Two-Year_Caries_Clinical_Study_of_the_Efficacy_of_Novel_Dentifrices_Containing_15_Arginine_an_Insoluble_Calcium_Compound_and_1450_ppm_Fluoride|url-status=live}}</ref> V Cochraneovem pregledu literature so potrdili, da uporaba fluoridnih gelov, ki jih zobozdravnik običajno nanaša enkrat do večkrat na leto, pomaga pri preprečevanju zobne gnilobe pri otrocih in mladostnikih, kar nadalje poudarja pomen fluorida kot glavnega sredstva za preprečevanje kariesa.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Worthington|first2=Helen V.|last3=Walsh|first3=Tanya|last4=Chong|first4=Lee Yee|date=2015-06-15|title=Fluoride gels for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2021|issue=6|article-number=CD002280|doi=10.1002/14651858.CD002280.pub2|issn=1469-493X|pmid=26075879|pmc=7138249}}</ref> V drugem pregledu literature so ugotovili, da nadzorovana redna uporaba ustne vodice s fluoridom močno zmanjša nastanek gnilobe pri otrocih s stalnimi zobmi.<ref>{{Cite journal|last1=Marinho|first1=Valeria C. C.|last2=Chong|first2=Lee Yee|last3=Worthington|first3=Helen V.|last4=Walsh|first4=Tanya|date=2016-07-29|title=Fluoride mouthrinses for preventing dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=7|issue=2|article-number=CD002284|doi=10.1002/14651858.CD002284.pub2|issn=1469-493X|pmid=27472005|pmc=6457869}}</ref> Zobne paste pomagajo pri mehanskem čiščenju zob, hkrati pa služijo kot kemično sredstvo za nanašanje fluorida (glej spodaj).<ref name=":0" /> === Spremembe v prehrani === [[Slika:Cavity numbers increase exponentially with sugar consumption.jpg|thumb|left|Letna incidenca zobne gnilobe se povečuje eksponentno z letnim vnosom sladkorja (podatki na osnovi 10.553 japonskih otrok, pri katerih so letno spremljali stanje njihovih prvih spodnjih kočnikov od starosti 6 do 11 let. Incidenca zobne gnilobe je prikazana na logaritemski skali, zato je črta ravna).]] Ljudje, ki uživajo hrano z več [[Prosti sladkor|prostimi sladkorji]], imajo večje tveganje za pojav zobne gnilobe, pri čemer tveganje narašča eksponentno z večjim vnosom sladkorjev. Med skupinami prebivalstva, ki uživajo manj sladkorja, je pojavnost zobne gnilobe nižja. V skupini prebivalstva v Nigeriji, ki so dnevno zaužili okoli 2 grama sladkorja dnevno, jih je imelo zobno gnilobo le dva odstotka.<ref>{{cite journal |last1=Sheiham |first1=A |last2=James |first2=WP |title=A new understanding of the relationship between sugars, dental caries and fluoride use: implications for limits on sugars consumption. |journal=Public Health Nutrition|date=October 2014 |volume=17 |issue=10 |pages=2176–84 |doi=10.1017/S136898001400113X |pmid=24892213|pmc=10282617 |doi-access=free }}</ref> Žvečljiva in lepljiva živila (kot so bomboni, piškoti, krompirjev čips ali krekerji), se bolj in dlje časa zalepi na zobe. Suho sadje, kot so rozine, in sveže sadje ne ostaja dolgo v ustih in podatki kažejo, da ne povečuje tveganje za zobno gnilobo. Posameznik težko oceni, katera hrana ostaja dlje časa na zobeh.<ref>{{Cite journal|last1=Kashket|first1=S.|last2=Van Houte|first2=J.|last3=Lopez|first3=L. R.|last4=Stocks|first4=S.|date=1991-10-01|title=Lack of correlation between food retention on the human dentition and consumer perception of food stickiness|journal=Journal of Dental Research|volume=70|issue=10|pages=1314–1319|issn=0022-0345|pmid=1939824|doi=10.1177/00220345910700100101|s2cid=24467161}}</ref> Ameriško združenje zobozdravnikov in Evropska akademija za otroško zobozdravstvo priporočata omejitev vnosa sladkanih pijač ter odsvetujeta hranjenje dojenčkov po steklenički med spanjem.<ref>{{cite web |url=https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy |title=Nutrition and tooth decay in infancy |website=European Academy of Paediatric Dentistry |publisher=Kyriaki Tsinidou |access-date=2019-04-06 |archive-date=2019-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406141205/https://www.eapd.eu/index.php/post/nutrition-and-tooth-decay-in-infancy }}</ref><ref>[http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp Oral Health Topics: Baby Bottle Tooth Decay] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060813180046/http://www.ada.org/public/topics/decay_childhood_faq.asp |date=2006-08-13 }}, hosted on the American Dental Association website. Page accessed August 14, 2006.</ref> Staršem se odsvetuje souporaba pribora in skodelic z njihovimi otroki, saj se lahko s tem prenašajo bakterije iz ust staršev na otroke.<ref>[http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf Guideline on Infant Oral Health Care] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061206020725/http://www.aapd.org/media/Policies_Guidelines/G_InfantOralHealthCare.pdf |date=2006-12-06 }}, hosted on the [http://www.aapd.org American Academy of Pediatric Dentistry] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070112073325/http://www.aapd.org/ |date=2007-01-12 }} website. Page accessed January 13, 2007.</ref> [[Ksilitol]] je naravni sladkorni alkohol, ki se uporablja kot nadomestek sladkorja (saharoze). Dodajajo ga na primer žvečilnim gumijem in naj bi pomagal zmanjševati pojavnost zobne gnilobe, vendar so dokazi o tem še nezadostni.<ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|title=The evidence base for professional and self-care prevention--caries, erosion and sensitivity|journal=BMC Oral Health|year=2015|volume=15|issue=Suppl 1|article-number=S4|pmid=26392204|pmc=4580782|doi=10.1186/1472-6831-15-S1-S4|doi-access=free}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Twetman|first1=S|last2=Dhar|first2=V|title=Evidence of Effectiveness of Current Therapies to Prevent and Treat Early Childhood Caries|journal=Pediatric Dentistry|year=2015|volume=37|issue=3|pages=246–53|pmid=26063553|url=http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170328022551/http://www.ingentaconnect.com/content/aapd/pd/2015/00000037/00000003/art00005|archive-date=2017-03-28}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Riley P, Moore D, Ahmed F, Sharif MO, Worthington HV|date=March 2015|title=Xylitol-containing products for preventing dental caries in children and adults|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=3|article-number=CD010743|doi=10.1002/14651858.CD010743.pub2|pmid=25809586|pmc=9345289 }}</ref> ===Drugi ukrepi=== [[Slika:FluorideTrays07-05-05.jpg|thumb|alt=Refer to caption|Zobni nastavki za uporabo z izdelki s fluoridom.]] [[Slika:Sodium fluoride tablets.jpg|thumb|Fluorid v obliki tablet za preprečevanje zobne gnilobe.]] Za preprečevanje zobne gnilobe v zobnih fisurah (žlebičih v grizni površini zlasti kočnikom) se uporablja zalitje fisur.<ref>{{cite journal |vauthors=Mejare I, Lingstrom P, Petersson LG, Holm AK, Twetman S, Kallestal C, Nordenram G, Lagerlof F, Soder B, Norlund A, Axelsson S, Dahlgren H |year=2003 |title=Caries-preventive effect of fissure sealants: a systematic review |journal=Acta Odontologica Scandinavica|volume=61 |issue=6|pages=321–330 |doi=10.1080/00016350310007581|pmid=14960003 |s2cid=57252105 }}</ref> Za zalitje se uporablja masa, ki se v tankem premazu nanese na grizne površine kočnikov, da prepreči zadrževanje hrane v jamicah in žlebičih. S tem bakterije v zobnih oblogah ne dobijo ogljikovih hidratov in posledično v jamicah in žlebičih ne nastaja zobna gniloba. Zalitje fisur se običajno opravi na otroških zobeh, takoj ko zobje izrastejo, vendar jih lahko naredijo tudi pri odraslih. Material za zalitje fisur se lahko obrabi, tako da ne prepreči več vdora hrane in bakterij iz zobnih oblog v jamice in žlebiče, zato jih je včasih treba obnoviti. Zobno zalitje učinkoviteje preprečuje okluzalno zobno gnilobe (na griznih površinah) kot premaz s fluoridom.<ref>{{Cite journal|last1=Ahovuo-Saloranta|first1=Anneli|last2=Forss|first2=Helena|last3=Hiiri|first3=Anne|last4=Nordblad|first4=Anne|last5=Mäkelä|first5=Marjukka|date=2016-01-18|title=Pit and fissure sealants versus fluoride varnishes for preventing dental decay in the permanent teeth of children and adolescents|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2016 |issue=1|article-number=CD003067|doi=10.1002/14651858.CD003067.pub4|issn=1469-493X|pmid=26780162|pmc=7177291}}</ref> Pri preprečevanju zobne gnilobe pomaga tudi fluorid.<ref name="WHO2012" /><ref name="Peads2014" /> Fluoride lahko ljudje dobijo med drugim s pitno vodo, ki ji dodajajo fluorid, soljo ali iz [[Zobna pasta|zobnih past]].<ref name="WHO2012" /> Fluorid ima več funkcij:<ref name="Vrbic" /> * kot sestavina hidroksiapatita, v katerega se vgradi in tvori [[fluorapatit]],<ref>[[#Nanci|Nanci]], p. 7</ref> poveča odpornost sklenine proti topnosti;<ref name=":1">Ross, Michael H., Kaye, Gordon I. and Pawlina, Wojciech (2003). ''Histology: A Text and Atlas''. 4th edition, p. 453. {{ISBN|0-683-30242-6}}.</ref> * preprečuje razgradnjo sladkorjev do [[Mlečna kislina|mlečne kisline]]; * stimulira proces mineralizacije sklenine, in sicer tako v procesu njene normalne izgradnje kot pri remineralizaciji (že 1 ppm fluora od 2- do 3-krat poveča nalaganje ionov (mineralov) v sklenino). Glavni vzrok zobne gnilobe je bakterija ''[[Streptococcus mutans]].'' Fluoridni ioni v nizkih koncentracijah delujejo kot bakteriostatično sredstvo, v visokih koncentracijah pa so baktericidni.<ref>{{cite journal|last1=A|first1=Deepti|last2=Jeevarathan |first2=J|last3=Muthu|first3=MS|last4=Prabhu V|first4=Rathna|last5=Chamundeswari|date=2008-01-01|title=Effect of Fluoride Varnish on Streptococcus mutans Count in Saliva of Caries Free Children Using Dentocult SM Strip Mutans Test: A Randomized Controlled Triple Blind Study|journal=International Journal of Clinical Pediatric Dentistry|volume=1|issue=1|pages=1–9|doi=10.5005/jp-journals-10005-1001|issn=0974-7052|pmc=4086538|pmid=25206081}}</ref> Vir fluorida je lahko tudi pitna voda, saj ji ga ponekod v svetu, na primer v delih Združenih držav Amerike, dodajajo. Ponekod je fluorid dodan jedilni soli.<ref name="WHO2012" /><ref name="Vrbic" /> V Sloveniji se fluorid pitni vodi ali namizni soli ne dodaja, zato je pomembna uporaba zobnih past s fluoridom.<ref name="Vrbic" /><ref name=":0" /> [[Topična uporaba zdravila|Topični]] izdelki s fluoridom so poleg zobnih past še ustne vode in zobni premazi.<ref name="Takahashi-2015">{{Cite journal|doi=10.1002/14651858.cd011850|title=Fluoride supplementation in pregnant women for preventing dental caries in the primary teeth of their children|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|issue=8 |article-number=CD011850|year=2015|last1=Takahashi|first1=Rena|last2=Ota|first2=Erika|last3=Hoshi|first3=Keika|last4=Naito|first4=Toru|last5=Toyoshima|first5=Yoshihiro|last6=Yuasa|first6=Hidemichi|last7=Mori|first7=Rintaro|editor1-last=Mori|editor1-first=Rintaro|doi-access=free}}</ref> Obstajajo tudi pripravki s fluoridom, ki se uporabljajo sistemsko, vendar se za preprečevanje zobne gnilobe bolj priporočajo topični izdelki, kot so zobne paste.<ref>Limited evidence suggests fluoride varnish applied twice yearly is effective for caries prevention in children at {{cite web|url=http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|title=ADA&nbsp;— EBD::Systematic Reviews|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203023447/http://ebd.ada.org/SystematicReviewSummaryPage.aspx?srId=876816cd-5f69-4bd5-b320-3502a1bbd8ea|archive-date=2013-12-03|access-date=2013-07-30}}</ref> Fluorirane zobne paste s standardno vsebnostjo fluorida (1.000–1.500 ppm) so v preprečevanju zobne gnilobe učinkovitejše kot tiste z nizko vsebnostjo fluorida (< 600 ppm).<ref>{{cite journal|last1=Santos|first1=A. P. P.|last2=Oliveira|first2=B. H.|last3=Nadanovsky|first3=P.|date=2013-01-01|title=Effects of low and standard fluoride toothpastes on caries and fluorosis: systematic review and meta-analysis|journal=Caries Research|volume=47|issue=5|pages=382–390|doi=10.1159/000348492|issn=1421-976X|pmid=23572031|s2cid=207625475}}</ref> Po ščetkanju zob s fluorirano zobno pasto se odsvetuje spiranje ust z vodo.<ref>{{cite web|url=http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|title=Delivering Better Oral Health: An evidence-based toolkit for prevention, second edition|date=April 2009|publisher=Department of Health / British Association for the Study of Community Dentistry|archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20100810041346/http://dh.gov.uk/prod_consum_dh/groups/dh_digitalassets/documents/digitalasset/dh_102982.pdf|archive-date=2010-08-10}}</ref> Čeprav je bilo dokazano, da nekateri izdelki, ki vsebujejo [[klorheksidin]], omejujejo napredovanje obstoječe zobne gnilobe, trenutno ni dokazov, da lahko geli in laki s klorheksidinom preprečijo zobno gnilobo ali zmanjšajo populacijo bakterije ''Streptococcus mutans'' v ustih.<ref>{{Cite journal|last1=Walsh|first1=Tanya|last2=Oliveira-Neto|first2=Jeronimo M|last3=Moore|first3=Deborah|date=2015-04-13|title=Chlorhexidine treatment for the prevention of dental caries in children and adolescents|journal=Cochrane Database of Systematic Reviews|volume=2015 |issue=4|article-number=CD008457|doi=10.1002/14651858.cd008457.pub2|pmid=25867816|issn=1465-1858|pmc=10726983}}</ref> V razvoju so tudi [[Cepivo|cepiva]], ki bi ščitila pred zobno gnilobo.<ref>{{cite journal|last=Russell|first=MW |author2=Childers, NK |author3=Michalek, SM |author4=Smith, DJ |author5=Taubman, MA|title=A Caries Vaccine? The state of the science of immunization against dental caries|journal=Caries Research|date=May–Jun 2004|volume=38 |issue=3|pages=230–5|pmid=15153693|doi=10.1159/000077759|s2cid=5238758 |doi-access=free}}</ref> == Diagnoza == [[Slika:Dental explorer.png|100px|thumb|alt=Curved tip of a small metal probe, tapering to a point.|Konica sonde, ki se uporablja za diagnosticiranje zobne gnilobe.]] Zobno gnilobo lahko zobozdravnik odkrije med rednim zobozdravstvenim pregledom. Znaki zobne gnilobe vključujejo bele, rjave ali črne madeže na zobu. Če je gniloba bolj napredovala, lahko nastane luknja oziroma kaviteta. Zobozdravnik lahko tudi z instrumenti pregleda zobe na mehkejše ali lepljive predele ali naredi rentgensko sliko, ki lahko pokaže zobno gnilobo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nidcr.nih.gov/health-info/tooth-decay|title=Tooth decay|date=zadnja posodobitev : september 2025|accessdate=5. 7. 2026|website=www.nidcr.nih.gov}}</ref> == Zdravljenje == Zobozdravnik manjši začetni karies odpravi s fluoridnimi premazi, pri napredovali obliki pa je potrebno brušenje zoba in izdelava [[Zobna zalivka|zalivke]]. Z brušenjem zobozdravnik iz zoba odstrani bakterije in razmehčan del zoba ter mu nato z zalivko vrne prvotno obliko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ezobozdravnik.si/karies/|title=Karies|accessdate=5. 7. 2026|website=www.ezobozdravnik.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dentalna medicina]] [[Kategorija:Bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti]] h428732dk3bwn2jtb7efbxpp07nj76r 0 604780 6709054 6708714 2026-07-10T05:13:55Z Octopus 13285 /* Preddinastična zgodovina */ urejanje 6709054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Pozni Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] fucoyh2epl6sm9mii0mkr8gynnby0fr 6709137 6709054 2026-07-10T08:50:00Z Octopus 13285 /* Abaodzi (907–926) */ urejanje 6709137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina Ljaa|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] 6phb6d1wjvo3e733vyni700vbtrvc63 6709139 6709137 2026-07-10T08:51:07Z Octopus 13285 /* Šengdzong (982–1031) */ povezava 6709139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 大遼<br />''Velika Ljao''<hr />[[Slika:契丹國.png|70px]]<br> 契丹國<br />''Kitanska država'' | common_name = Dinastija Ljao | era = srednjeveška Azije | status = Cesarstvo | government_type = [[Absolutizem|absolutna monarhija]] | year_start = 916 | year_end = 1125 | event_pre = [[Abaodzi]] postane kagan | date_pre = 907 | event_start = Abaodzi prevzame naziv cesar | event_end = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini | event1 = "Veliki Ljao" postane ime dinastije | date_event1 = 947 | event2 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom | date_event2 = 1005 | event3 = ustanovitev dinastije Džin | date_event3 = 1114–1115 | event4 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]] | date_event4 = 1124 | p1 = Kitani | p2 = Dinastija Tang | p3 = Kirgiški kaganat | p4 = Kasnejši Džin | p5 = Tatabi | p6 = Šiveji | p7 = Kraljestvo Balhe {{!}}Balhi | p8 = Zubuji | p9 = Karluki | s1 = Dinastija Džin | s2 = Severni Ljao | s3 = Zahodna Šja | s4 = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao | s5 = Hamag Mongol | s6 = Kočo | image_map = Liao circuits.png | image_map_caption = Ljao okoli leta 1111 | image_map_size = 280 | capital = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]] | common_languages = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * kitanski [[animizem]] }} | currency = kovanci, na jugu tudi bankovci | leader1 = [[Abaodzi|Tajdzu]] | year_leader1 = 907–926 | leader2 = [[Tajdzong]] | year_leader2 = 926–947 | leader3 = [[Šidzong]] | year_leader3 = 947–951 | leader4 = [[Mudzong]] | year_leader4 = 951–969 | leader5 = [[Džingdzong]] | year_leader5 = 969–982 | leader6 = [[Šengdzong]] | year_leader6 = 982–1031 | leader7 = [[Šingdzong]] | year_leader7 = 1031–1055 | leader8 = [[Daodzong]] | year_leader8 = 1055–1101 | leader9 = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]] | year_leader9 = 1101–1125 | title_leader = Cesar | stat_year1 = 947<ref>Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.</ref><ref>Rein Taagepera (September 1997). "Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia". International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.</ref> | stat_area1 = 2.600.000 | stat_year3 = vrh | demonym = [[Kitani]], Ljao | today = {{plainlist| * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] * {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]] }} }} '''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)<ref>Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na Wayback Machine</ref> uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}} Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Balhi]], [[Gorjeji]], poznejšim [[Dinastija Tang|Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil pohod proti dinastiji [[Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.<ref>{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}</ref> Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Liao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti. ==Imena== Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni Veliki Kitan in Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}} V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.<ref name="khitay">{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}</ref>{{sfn|Biran|2005|p=215–217}} Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}} Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30. letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}} ==Zgodovina== ===Preddinastična zgodovina=== ====Izvor==== Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'', zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.<ref name="Twitchett and Tietze 44">Twitchett and Tietze (1994), 44</ref> Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.<ref>Xu (2005), str. 6</ref> Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so postali Kitani.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,<ref>{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}</ref><ref>{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}</ref> konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.<ref>Xu (2005), 85–87</ref> [[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]] Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}} Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.<ref name="Twitchett and Tietze 44" /> Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''"bojeviti pri plenjenju in ropanju"''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''"najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari"''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}} ====Osem plemen==== Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.<ref name = "chinaknowledge"/>{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}} ====Dahijska plemenska zveza==== [[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]] [[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]] V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,<ref name = "chinaknowledge">{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}</ref> ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma 648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''"urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen"''.<ref>Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48</ref> V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}} Proti prelomu stoletja je oblast dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong, guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}} Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}} ====Jaonska plemenska zveza==== [[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021<ref>{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}</ref>]] [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]] Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}} An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.<ref>{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}</ref><ref>{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&rep=rep1&type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}</ref> An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.</ref> ====Vzpon na oblast==== Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.<ref>Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.</ref> Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}} ===Abaodzi (907–926)=== [[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]] [[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]] [[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]] [[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}} Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}} Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}} Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov. Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.<ref>Wittfogel and Feng (1946), 400–402.</ref>{{sfn|Mote|1999|p=41}} Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}} Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}} Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}} V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}} Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}} [[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]] ===Tajdzong (926-947)=== [[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]] [[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]] Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}} Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za sodelovanje v njegovi osjitvi.{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}} Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}} Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}</ref> Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}} [[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]] ===Šidzong (947–951)=== [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]] Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930 vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred "očetovo krsto" razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong. Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}} ===Mudzong (951–969)=== [[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]] Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}} Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}} Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}} Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}} Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}} ===Džingdzong (969–982) === [[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]] Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]], je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Razen konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} Leta 977 je bila izven Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}} 13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}} ===Šengdzong (982–1031)=== [[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]] [[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]] [[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]] [[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]] Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}} Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997 opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}} [[Tatabi]] so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala 'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}} Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}} Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.<ref>{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}</ref> V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}<ref name="BirthDeath">據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”</ref> Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}} Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.<ref>{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}</ref>{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}} Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu, majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.<ref>{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}</ref> Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}} Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}} V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.<ref name=hershey>{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}</ref> Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}} Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}} ===Šingdzong (1031–1055)=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Dinastija Ljao| ]] [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]] 56zuyak68plagluu0wd8ixelonu5p1k 0 605109 6708868 6708773 2026-07-09T14:10:57Z Erardo Galbi 166658 6708868 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Evropsko nogometno tekmovanje}} '''Europeada''' je nogometni turnir za [[Domorodno ljudstvo|domorodne]] in narodne manjšine v [[Evropa|Evropi]], ki ga organizira [[Federalistična unija evropskih narodnosti]] (FUEN).<ref>{{Cite web|url=https://bleacherreport.com/articles/2643413-the-other-euros-hungarian-gypsies-croats-and-serbs-fight-for-europeada-2016|title=The Other Euros: Hungarian Gypsies, Isle of Man and Crimea Feature at Europeada|publisher=bleacherreport.com}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.20minutes.fr/sport/football/1873295-20160626-euro-2016-arbitrage-maison-grosse-escroquerie-bienvenue-europeada-autre-euro|title=Arbitrage maison et «grosse escroquerie»... Bienvenue à l'Europeada, l'autre Euro|date=26 June 2016 |publisher=20minutes.fr}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://karpatenblatt.sk/europeada-die-fussball-em-der-minderheiten/|title=EUROPEADA – die Fußball-EM der Minderheiten|date=14 July 2022 |publisher=karpatenblatt.sk}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://news.provinz.bz.it/de/news/lr-alfreider-zu-europeada-auftakt-minderheiten-in-den-fokus-rucken|title=LR Alfreider zu Europeada-Auftakt: "Minderheiten in den Fokus rücken"|publisher=news.provinz.biz.it}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/eine-vielfalt-von-brauchen-und-geschichten-bei-der-europeada-geht-es-um-mehr-als-nur-fussball-526362.html|title="Eine Vielfalt von Bräuchen und Geschichten": Bei der Europeada geht es um mehr als nur Fußball|newspaper=Der Tagesspiegel Online |publisher=tagesspeigel.de}}</ref> Prva izvedba turnirja je potekala leta 2008 v [[Surselva|Surselvi]] v [[Švica|Švici]].<ref>{{cite web|url=http://www.europeada.eu/|title=European Football Championship of the Autochthonous National Minorities|website=[[Europeana]]}}</ref> Izvedba leta 2024 je potekala vzporedno z evropskim nogometnim prvenstvom 2024 v nemško-danskem obmejnem območju na severu in jugu Schleswiga. ==Moški== {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2008|2008]] |align=left|{{CHE}}<br><small>([[Regija Surselva|Surselva]])</small> |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |1–0 |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |9–0 |[[File:Bandera danesos Slesvig Sud.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Dancev v Južnnem Schleswigu|Danci v Južnnem Schleswigu]] |17 |- |2. || [[Europeada 2012|2012]] |align=left|{{DEU}}<br><small>([[Lužica]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |3–1 |[[File:Flag of the Romani people.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Romov na Madžarskem|Romi na Madžarskem]] |[[File:Flag of Croatia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca Hrvatov v Srbiji|Hrvati v Srbiji]] |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |20 |- |3. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}}<br><small>([[Južna Tirolska]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |2–1 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |2–0 |[[File:Felvidek (Upper Hungary) football flag.png|20px|]] [[Zgornjemadžarska nogometna reprezentanca|Zgornja Madžarska]] |24 |- |4. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}}<br><small>([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' |1–0 |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] |colspan=3|[[File:Flag of Sorbs.svg|20px|]] [[Lužiškosrbska nogometna reprezentanca|Lužiški Srbi]] & [[Nogometna reprezentanca Nemcev na Poljskem|Nemci na Poljskem]] |20 |- |5. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/{{DEU}}<br><small>{{brezpreloma|([[Severni Schleswig|Severni]] in [[Južni Schleswig]])}}</small> |'''[[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]] [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]]''' | 2–0 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |colspan=3|[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroški Slovenci]] & [[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] |20 |- |6. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}}<br><small>{{brezpreloma|([[Furlanija - Julijska krajina]])}}</small> | | | | | | | |- |} == Ženske == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align:center; width:;" |- ! rowspan=2 style= "width:;" | {{abbr|Izd.|Izdaja}} ! rowspan=2 style= "width:;" | Leto ! rowspan=2 style= "width: px;" |Gostiteljica ! colspan=3 | Tekma za prvo mesto ! colspan=3 | Tekma za tretje mesto ! rowspan="2" style="width:;" | {{abbr|Št.<br>ekip|Število ekip}} |- ! width= 100px| {{gold01}} Prvak ! width= |Rezultat ! width= 100px| {{silver02}} Drugouvrščeni ! width= 100px | {{bronze03}} Tretjeuvrščeni ! width= | Rezultat ! width= 100px | Četrtouvrščeni |- |1. || [[Europeada 2016|2016]] |align=left|{{ITA}}<br><small>([[Južna Tirolska]])</small> |{{brezpreloma|'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]'''}} |3–2 |[[File:Flag of Région Occitanie (symbol only).svg|20px|]] [[Okcitanska nogometna reprezentanca|Okcitanija]] |[[Nogometna reprezentanca Rusov v Nemčiji|Rusinje v Nemčiji]] |0–0<br><small>(3–2)</small> |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |6 |- |2. || [[Europeada 2022|2022]] |align=left|{{AUT}}<br><small>([[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]])</small> |'''[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]]''' |0–0<br>(4-2) |{{brezpreloma|[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]}} |[[File:Flag of Ladinia.svg|20px|]] [[Ladinska nogometna reprezentanca|Ladinija]] |3–0 |[[File:Logo-Liarumantscha-RGB-Screen.jpg|20px|]] [[Retoromanska nogometna reprezentanca|Retoromanska liga]] |4 |- |3. || [[Europeada 2024|2024]] |align=left|{{DNK}}/{{DEU}}<br><small>{{brezpreloma|([[Severni Schleswig|Severni]] in [[Južni Schleswig]])}}</small> |'''[[Slika:Flag of South Tyrol.svg|20px|]] [[Južnotirolska nogometna reprezentanca|Južna Tirolska]]''' | 11–1 |[[File:Nordfriesischeflagge.svg|20px|]] [[Severnofrizijska nogometna reprezentanca|Severna Frizija]] |[[Južnoschleswiška nogometna reprezentanca|Južni Schleswig]] | 2–2<br><small>(5–4)</small> |[[File:Flag of Carinthia.svg|20px|]] [[Nogometna reprezentanca koroških Slovencev|Koroške Slovenke]] |9 |- |4. || [[Europeada 2028|2028]] |align=left|{{ITA}}<br><small>{{brezpreloma|([[Furlanija - Julijska krajina]])}}</small> | | | | | | | |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada| ]] [[Kategorija:Nogometna tekmovanja]] nmpg7ij82co1vgjinifhq8qv95mpyyx 2 605137 6708861 6708736 2026-07-09T13:43:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708861 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF DELO 7. AVGUST 1967 STR. 5 Turistični „Bum" in bumerang »Crknjena stolpnica” pa živi] * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] q1554cpmj2y1n8ztgd9a7hrl7ylqtas 6708862 6708861 2026-07-09T13:43:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708862 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] tvs0y5bw25uzu6bpycdp0yq5mfyfrvu 6708941 6708862 2026-07-09T16:22:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708941 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] ntlmguw46i0lli92it803il7ppj5dwr 6708972 6708941 2026-07-09T17:28:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6708972 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrtie terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. === Nova imena ulic === Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] m7hdygautvrj2372y9txg262aqr4f88 6709022 6708972 2026-07-09T19:36:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6709022 wikitext text/x-wiki = Sv. Pelegrin pri Umagu = {{Infopolje Naselje|name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino|pushpin_map=Hrvaška|established_date=1964|latd=45|latm=25|lats=53|latNS=N|longd=13|longm=30|longs=44|longEW=E|other_name=Pelegrin}}'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]], v njega pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja. == Lega == Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina, Hrvaška|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in gozdom, imenovanim Pineta. == Zgodovina == Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Naselje Špina pa je nastalo nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. [[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]] Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo graščini Seget, bližnjemu kraju. Edilit je tako začelo graditi prvo siporeks naselje "pri nas". V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. Načrte in prokekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]]. Pelegrin je bil del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, ki je danes opuščeno, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}</ref> ==== Gradnja in prodaja hišic ==== Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic: {| class="wikitable" |+ |tip |površina (neto) |spremembe m² kasneje |- |PA-5 |33 m² |za 3 m² |- |PA-4 |39 m² |za 3 m² |- |PA-3 |73 m² |/ |- |1920 |37 m² |za 11 m² |} Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000, 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice: {{col-begin}} {{col-2}} # [[Steklarna Rogaška Slatina]] # [[Tehnomerkator Celje]] # [[SDK Ljubljana]] # [[Libela Celje]] # [[Gorenjska kreditna banka Kranj]] # [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]] # [[Živila Kranj]] # [[DIT tekstilcev Celje]] # [[Modna hiša Maribor]] # [[Color Medvode]] # [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]] # [[Trgopromet Kočevje]] # [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]] # [[ZŽTP Ljubljana]] # [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]] # [[Helios Domžale]] # [[Centromerkur Ljubljana]] # [[Center Celje]] {{col-2}} <ol start="19"> <li>[[Hoja Ljubljana]]</li> <li>[[Rudnik premoga Kanižarica]]</li> <li>[[Kleparska delavnica Ljubljana]]</li> <li>[[Rožca Jesenice]]</li> <li>[[Gruda Ljubljana]]</li> <li>[[Industrijski biro Ljubljana]]</li> <li>[[Uradni list SRS Ljubljana]]</li> <li>[[Edilit Ljubljana]]</li> <li>[[Institut za strojništvo Ljubljana]]</li> <li>[[Moda Celje]]</li> <li>[[Tekstilni institut Maribor]]</li> <li>[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]</li> <li>[[Urbanistični zavod Ljubljana]]</li> <li>[[Mlinotest Ajdovščina]]</li> <li>[[Vrvrarna Ljubljana]]</li> <li>[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]</li> <li>[[Konditor Ljubljana]]</li> <li>[[Volnenka Ljubljana]]</li> </ol> {{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je občina Umag izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov. ==== Ustanovitev društva ==== Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 je bila preoblikovana v društvo. Društvo se je ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča. ==== Asfaltiranje ==== Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana. ==== Urejanje obale ==== Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo Cementarne Umag, da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali. ==== Urejanje kanalizacije ==== V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz Postojne kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna. ==== Urbanizacija ==== Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so trta, glicinije ali vrtnice. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz lomljenca, visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza. == Cerkev sv. Pelegrina == Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: <blockquote>''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.'' ''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''</blockquote>Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. == Naselje == ==== Označevanje hiš ==== Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi. ==== Cestišča in parkirišča ==== Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju zaradi tega ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti. == Obala in morje == [[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda. == Skupnost == Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci. V Pelegrin je zahajalo več znanih osebnosti: * [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju * [[Miki Muster]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]] * [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]] * [[Marjan Britovšek]] * [[Vladimir Klemenčič]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Lino Legiša]] * [[Stane Mihelič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Janko Messner]] * [[Aljaž Pegan]] ... in drugi. ==== Najbližje ustanove ==== Sv. Pelegrin sam nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina in turistična agencija, pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag večje trgovine, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen le približno 10 minut. == Sedanjost in novosti == [[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo (Booking). Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. i. ne Slovencem ali Hrvatom, čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. Avstrijcem, Italijanom itd. ==== Nova imena ulic ==== Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila imena ulic, kot so ulica badema, ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve. ==== Vprašanje Sv. Pelegrina kot naselbine ==== Pojavlja se veliko vprašanj, kaj Sv. Pelegrin sploh je. Pred krajem stoji tabla z imenom za kraj. A Sv. Pelegrina na številnih digitalnih zemljevidih ne označujejo kot kraj, a kot del vasi Džuba, kar nikoli ni bil. == Sklici in viri == * Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}} * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF HOJA: NEZANESLJIVE PRIJAVE 1970 STR. 7] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDFhttps://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF TOVARIŠ 15. AVGUST 1967 STR. 10] ncuhsrv79clsnhkxxibmonz8ej3fcpj 0 605180 6708887 6707278 2026-07-09T14:37:10Z Erardo Galbi 166658 6708887 wikitext text/x-wiki '''Veliki kanal''' lahko pomeni: * [[Veliki kanal, Trst|Veliki kanal]], Trst * [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]], Kitajska * [[Canal Grande, Benetke|Canal Grande]], Benetke {{razločitev}} ibndxia7p4j7laz70gdwl9306cprzt0 0 605255 6709177 6707959 2026-07-10T10:08:21Z Sporti 5955 urejeno 6709177 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Miha Matjašec | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[FC Liefering|Liefering]] | clubnumber = 48 | youthyears1 = -2022 | youthclubs1 = [[ND Beltinci|Beltinci]] | youthyears2 = 2022-2024 | youthclubs2 = [[NŠ Mura|Mura]] | youthyears3 = 2024-2025 | youthclubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears4 = 2025– | youthclubs4 = [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] | years1 = 2025 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 1 | goals1 = 0 | years2 = 2026– | clubs2 = [[FC Liefering|Liefering]] | caps2 = | goals2 = | totalcaps = | totalgoals = | nationalyears1 = 2022-2024 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 21 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2023– | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2024– | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 }} '''Miha Matjašec''', [[Slovenci|slovenski nogometaš]], * [[22. februar]] [[2009]]. Matjašec je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član avstrijskega kluba [[FC Liefering|Liefering]], kamor je posojen iz [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburga]]. Mladinsko kariero je začel pri [[NK Beltinci|Beltincih]], nato igral za [[NŠ Mura|Muro]] in pozneje prestopil v [[NK Domžale|Domžale]], za katere je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral eno tekmo in marca 2025 postal prvi igralec letnika 2009 z nastopom v najvišjem slovenskem prvenstvu. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16 in 17 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Matjašec, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši FC Lieferinga]] azb5xg07w233l2p6pocx80wth630mlu 0 605258 6708882 6708199 2026-07-09T14:33:07Z Erardo Galbi 166658 6708882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Peter Černic|alma_mater=[[Univerza v Trstu]]|nationality=slovenska}} '''Peter Černic''', [[Slovenci|slovenski]] [[profesor]], [[ravnatelj]], [[zgodovinar]], [[kulturni delavec]], * [[19. november]] [[1972]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Peter Černic se je rodil v [[Gorica|Gorici]], obvezno šolanje je opravil na šolah s slovenskim učnim jezikom, maturiral je na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]] leta 1991. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], na Leposlovno in filozofsko fakulteto smer zgodovina (''Facoltà di lettere e filosofia, Corso di laurea in storia''), kjer je diplomiral leta 1997 z diplomsko nalogo ''Lessico economico nelle Epistolae di san Pier Damiani : (1043-1069) : tesi di laurea in storia medievale'' (Ekonomsko izrazoslovje v pismih Piera Damianija : ekonomska zgodovina srednjega veka).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13804#full</ref> Izobraževal se je tudi na [[Bavarska|Bavarskem]] na Univerzi v [[Regensburg|Regensburgu]] in podelili so mu študijsko štipendijo na Ecole Francaise de Rome v [[Rim|Rimu]].<ref>https://www.solskicenter.net/wp-content/uploads/2024/04/CV-Cernic-Peter.pdf</ref> Peter Černic se je že od otroštva posvečal raznim športnim in kulturnim dejavnostim med [[Slovenci v Italiji]], bil je član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenske zamejske skavtske organizacije]], igral je odbojko in kasneje, kot odrasel, je bil v upravnem odboru (z odgovornostjo blagajnika) društva [[ŠZ Soča]].<ref>{{Navedi splet|title=Soča|url=https://www.slosport.org/drustvo/soca/|website=slosport|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> Več let je bil tudi predsednik zadruge [[Goriška Mohorjeva družba]],<ref>{{Navedi splet|title=Primorani bomo odpustiti del našega osebja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorani-bomo-odpustiti-del-nasega-osebja/|website=Noviglas|date=2016-03-14|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ki vsako leto izdaja [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|koledar]] (katerega je večkrat tudi sam urejal) ob knjižni zbirki in tudi tednik [[Novi glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic o hudi finančni krizi|url=https://www.rtvslo.si/rojaki/italija/predsednik-zadruge-goriska-mohorjeva-peter-cernic-o-hudi-financni-krizi/389775|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Davor|last=Lonzarič}}</ref> Peter Černic je tudi zelo ploden publicist, saj piše o problemih zamejskih Slovencev (še posebno o šolski problematiki), o zgodovini in še o marsičem, za ''[[Primorski dnevnik]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28401155#full</ref> [[Mladika (revija)|''Mladiko'']],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31251459#full</ref> ''[[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]]'',<ref>{{Navedi splet|title=Fratres omnes - Vsi bratje : papeška enciklika vodilo ljudem dobre volje v prelomnem času :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/138531331?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> ''[[Zvon (revija)|Zvon]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/41703939#full</ref> [[Novi glas]]''[[Novi glas]]''<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17774386#full</ref> in marsikateri zbornik.<ref>{{Navedi splet|title=Pripovedovati o meji; Raccontare il confine; Raccontare il confine :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2292716?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref><ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34273795#full</ref> Leta 1999 je sodeloval kot predavatelj na okrogli mizi z naslovom: ''Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?'' na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]]. Večkrat sodeluje pri predstavitvah knjig oziroma kot predavatelj na raznih simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=O zametkih slovenske zamejske politike » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/o-zametkih-slovenske-zamejske-politike/|website=Noviglas|date=2019-12-04|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Le poesie di Gruden dal campo di concentramento di Visco raccolte in un libro|url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/poesie-gruden-campo-concentramento-visco-raccolte-libro-15-giugno-2023|website=Il Goriziano|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve|url=https://casnik.si/intervju-peter-cernic/|website=Časnik|date=2019-11-09|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Jože|last=Možina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic predstavil za manjšino plodni politični katolicizem po drugi svetovni vojni v Gorici » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/peter-cernic-predstavil-za-manjsino-plodni-politicni-katolicizem-po-drugi-svetovni-vojni-v-gorici/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Manjšina plačuje napačne odločitve|url=https://www.primorski.eu/se/manjsina-placuje-napacne-odlocitve-DL386162|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola je pri srcu, kako jo reševati, pa ni jasno|url=https://www.primorski.eu/se/sola-je-pri-srcu-kako-jo-resevati-pa-ni-jasno-BG2091300|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> Peter Černic je učitelj in šolski funkcionar, saj poučuje že od leta 1997, najprej kot suplent, nato po opravljenih državnih habilitacijah je bil sprejet v službo kot profesor na nižjih srednjih šolah v Gorici leta 2001, od leta 2004 pa kot redni profesor na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]]. Uspešno je opravil državni izpit za ravnatelja<ref>{{Navedi splet|title=“Okolju, v katerem sem zrasel, želim nekaj vrniti” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/okolju-v-katerem-sem-zrasel-zelim-nekaj-vrniti/|website=Noviglas|date=2019-09-27|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in leta 2019 so ga imenovali ravnatelja na liceju Simona Gregorčiča v Gorici.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovali sedem novih ravnateljev|url=https://www.primorski.eu/se/imenovali-sedem-novih-ravnateljev-IY320578|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref> Leta 2015 so ga izvolili kot predstavnika slovenske šole v italijanskem Višjem šolskem svetu v [[Rim|Rimu]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic v Višjem šolskem svetu|url=https://www.primorski.eu/novice/243328-peter-ernic-v-vijem-olskem-svetu-MGPR260185|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> kjer je deloval več let.<ref>{{Navedi splet|title=Urad za šole kot &#187;sonce« manjšine|url=https://www.primorski.eu/novice/266344-urad-za-ole-kot-sonce-manjine-GIPR287199|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;V Rimu so nam naklonjeni, a ne vedo, kaj bi z nami«|url=https://www.primorski.eu/novice/283356-v-rimu-so-nam-naklonjeni-a-ne-vedo-kaj-bi-z-nami-KBPR309553|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najbolj me veseli uspeh Sindikata slovenske šole » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/najbolj-me-veseli-uspeh-sindikata-slovenske-sole/|website=Noviglas|date=2015-06-26|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2021 so ga izvolili na čelo Urada za slovenske šole v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic novi vodja Urada za slovenske šole|url=https://www.primorski.eu/se/peter-cernic-novi-vodja-urada-za-slovenske-sole-FX990623|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> medtem je bil inšpektor za slovenske šole v FJK.<ref>{{Navedi splet|title=Titolari di incarichi dirigenziali (dirigenti non generali)|url=https://usrfvg.gov.it/USRFVG/AmministrazioneTrasparente/personale/incarichi_dirigenti_nongenerali|website=usrfvg.gov.it|accessdate=2026-07-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenske šole bodo po desetletju spet imele nadzornika|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-sole-bodo-po-desetletju-spet-imele-nadzornika-HK729922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> Leta 2024 pa je spet sprejel službo kot ravnatelj na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici.<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic spet ravnatelj goriških licejev|url=https://www.primorski.eu/goriska/peter-cernic-spet-ravnatelj-goriskih-licejev-FX1514430|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Černic, Peter}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 0q62ujnu0zb2qntkj69y9vj9taho4t5 0 605275 6708815 6708449 2026-07-09T12:19:41Z Ihana Aneta 242446 6708815 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[8. oktober]] [[1924]], [[Ljubljana]], † [[2015]]. == Otroštvo == Rojena je bila v [[Ljubljana|Ljubljani]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> [[Slika:Strokovna komisija popevke Celjskega tednika leta 1959.png|sličica|Strokovna komisija popevke Celjskega tednika leta 1959. Njeni člani: Drago Hribar, Edvard Goršič - Edo, prof. Breda Rajh Divjak in dr. Bogomil Hrašovec.]] == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Člani Big Banda RTV Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Rojeni leta 1924]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] dfbdwiwdr1qulox2cb6jaszcl50p85c 6708823 6708815 2026-07-09T12:31:38Z Ihana Aneta 242446 6708823 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska pianistka in klavirska pedagoginja}} {{Infopolje Oseba|parents=Helena Snoj ([[Helena Snoj Rajh]]) (mati)}} '''Breda Rajh Divjak''',{{Efn|Znana tudi kot Breda Rajh-Divjak.}} [[Slovenci|slovenska]] koncertna in jazz [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|klavirska pedagoginja]], * [[8. oktober]] [[1924]], [[Ljubljana]], † [[2015]]. == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila v [[Ljubljana|Ljubljani]] v zavedni slovenski družini. Njen oče je bil odvetnik Štefan Rajh iz Dolj, njena mati pa je bila koncerna pevka in gledališka igralka Helena Snoj (1893–1970) iz [[Lobček|Lobčka]], znana kot [[Helena Snoj Rajh]], ki je poleg nastopanja v moževi odvetniški pisarni delala kot tajnica.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Ivan|date=1974|title=Glasbena šola v Celju 1908–1941|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2CFGGD6|magazine=Celjski zbornik|language=Sl|location=Celje|publisher=Kulturna skupnost občine Celje|volume=1|pages=457-503}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 04839 {{!}} Žalna {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/zalna/04839/?pg=90|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-07-07|date=1880-1923|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Müller|first=Jakob|date=1996|title=Kovačnice in kovači od Male Stare vasi do Škocjana|trans-title=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY2VE7V1|magazine=Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje|language=Sl|volume=1|pages=77-94}}</ref> Bratov in sester ni imela. Leta 1929 se je z materjo in očetom preselila v Celje.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Gradišnik|first=Fedor|date=1970|title=Helena Rajhova - Kovačeva pevka|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD|magazine=Zbornik občine Grosuplje|language=Sl|location=Grosuplje|publisher=Skupina občanov Grosuplje|pages=77-78}}</ref> Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja učila njena hči.<ref name=":0" /> Med vojno je z družino odšla v begunstvo v [[Lobček]] in kasneje v Praproče pri Grosupljem.<ref name=":2" /> Leta 1950 je v razredu [[Anton Trost|Antona Trosta]] diplomirala. [[Slika:Strokovna komisija popevke Celjskega tednika leta 1959.png|sličica|Strokovna komisija popevke Celjskega tednika leta 1959. Njeni člani: Drago Hribar, Edvard Goršič - Edo, prof. Breda Rajh Divjak in dr. Bogomil Hrašovec.]] == Delo == Dolga leta je kot edina ženska nevokalistka nastopala v Plesnem Orkestru RTV Ljubljana (kasneje Big Band RTV Ljubljana, sedaj [[Big Band RTV Slovenija]]).<ref>{{Navedi knjigo|title=Words, Music and Gender|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2020|editor-last=Gadpaille|editor-first=Michelle|others=sourednik Victor Kennedy, avtor poglavja Zmago Pavličič|language=En|trans-title=Besede, glasba in spol|chapter=The Female voice in Slovenian Jazz|trans-chapter=Ženski glas slovenskega Jazza}}</ref> Zaposlena je bila tudi kot profesorica klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju. == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rajh Divjak, Breda }} [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski jazz glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Člani Big Banda RTV Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Rojeni leta 1924]] [[Kategorija:Umrli leta 2015]] dw78umf44abjihz0j6ea5n7s78whfou 0 605329 6708827 6708782 2026-07-09T12:33:52Z Erardo Galbi 166658 6708827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 3DDC84 | body1 = 3DDC84 | rightarm1 = 3DDC84 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = | FIFA max = | FIFA max date = | FIFA min = | FIFA min date = | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2022|2022]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == === Postava 2019 === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani leta 2019'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Alessio Celea|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Martin Juren|| 1999||[[NK Kras|Kras]] |- |Goran Kerpan|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Ivan Kocman|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Stefano Simeon|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Paolo Innocenti|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Kevin Kerpan|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Daniel Tomizza|| ||[[Nogometni klub Primorje|Primorje]] |- |Marko Antonič|| 2000||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Alen Carli|| ||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |David Colja|| 1997||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Erik Colja|| 1994||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Simone Bressan|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Alan Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Erik Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Thomas Taba|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Daniele Peric|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Patrik Racman|| ||[[AŠD Zarja|Zarja]] |- |Edvin Carli|| ||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Thomas Renar|| 1996||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Alessio Caselli|| ||[[AŠD Primorec|Primorec]] |- |Simon Čavdek|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Jurij Devetak|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Janez Petejan|| 1999||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |} === [[Europeada 2024]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2024'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Roberto Codromaz | | |- |Erik Colja |1994 | |- |Mattia Gotter |2004 | |- |Daniel Liut |2005 | |- |David Colja |1997 | |- |Saša Žagar |2004 | |- |Alessio Codromaz |1994 | |- |Mattia Codromaz |2003 | |- |Mattia Razem |2002 | |- |Erik Ferluga |2005 | |- |Samuel Ferluga | | |- |Denis Pitacco |2002 | |- |Daniele Bigaj |2001 | |- |Luca Paravan |1991 | |- |Stefano Simeoni |1995 | |- |Juri Ocretti | | |- |Martin Juren | | |- |Thomas Renar |1996 | |- |Nikolas Semolič |1995 | |- |Thomas Tabai | | |- |Mattia Savi |2002 | |- |Matija Colja | | |- |Emir Franzot |2006 | |- |Jan Košuta |1997 | |} == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} * [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance|Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada|Slovencev v Italiji]] ndthboo3aiipxvkme3cmujwoulpso3z 6708848 6708827 2026-07-09T13:15:09Z Erardo Galbi 166658 6708848 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 3DDC84 | body1 = 3DDC84 | rightarm1 = 3DDC84 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = | FIFA max = | FIFA max date = | FIFA min = | FIFA min date = | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2022|2022]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == === Postava 2019 === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani leta 2019'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Alessio Celea|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Martin Juren|| 1999||[[NK Kras|Kras]] |- |Goran Kerpan|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Ivan Kocman|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Stefano Simeon|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Paolo Innocenti|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Kevin Kerpan|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Daniel Tomizza|| ||[[Nogometni klub Primorje|Primorje]] |- |Marko Antonič|| 2000||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Alen Carli|| ||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |David Colja|| 1997||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Erik Colja|| 1994||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Simone Bressan|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Alan Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Erik Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Thomas Taba|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Daniele Peric|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Patrik Racman|| ||[[AŠD Zarja|Zarja]] |- |Edvin Carli|| ||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Thomas Renar|| 1996||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Alessio Caselli|| ||[[AŠD Primorec|Primorec]] |- |Simon Čavdek|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Jurij Devetak|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Janez Petejan|| 1999||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |} === [[Europeada 2022]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2022''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slosport.org/novica/doberdob-zile-zacele-pripave-za-europeado-2022/|title=Doberdob: Žile začele priprave za Europeado 2022|date=7. junij 2022|accessdate=9. julij 2026}}</ref> !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub ! |- |Jan Čermelj | |[[AŠD Breg|Breg]] | |- |Ivan Kocman |05-12-1998 |[[NK Kras|Kras]] |napadalec |- |Jan Jakob Sancin | |[[NK Kras|Kras]] | |- |Stefano Simeoni | |[[NK Kras|Kras]] | |- |Samuel Furlan | |[[AŠD Mladost|Mladost]] | |- |Juri Ocretti | |[[AŠD Mladost|Mladost]] | |- |Alen Carli | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |David Colja | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Erik Colja | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Denis Pitacco | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Samo Tomasetig | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Anej Zanier | |[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] | |- |Mattia Canciani | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Edvin Carli | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Matija Colja | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Matej Crasnich | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Jan Košuta | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Thomas Renar | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Kristian Vidali | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Marko Vidali | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Ambrož Vidoni | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Martin Čufar | |[[AŠD Zarja|Zarja]] | |- |Alen Kralj Stocca | |[[AŠD Zarja|Zarja]] | |- |Luca Lorenzi | |[[AŠD Zarja|Zarja]] | |} === [[Europeada 2024]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2024'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub ! |- |Roberto Codromaz |14-10-1995 |[[Union Clodiense Chioggia FC|Union Clodiense]] |branilec |- |Erik Colja |07-02-1994 |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |vezist |- |Mattia Gotter |08-11-2004 |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |napadalec |- |Daniel Liut |05-04-2005 |[[AŠD Juventina|Juventina]] |vezist |- |David Colja |21-11-1997 |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |napadalec |- |Saša Žagar |2004 |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |napadalec |- |Alessio Codromaz |05-06-1994 |Codroipo |branilec |- |Mattia Codromaz |07-08-2003 |Chions |branilec |- |Mattia Razem |21-05-2003 |Trieste Victory Academy |branilec |- |Erik Ferluga |06-07-2005 |[[AŠD Zarja|Zarja]] |branilec |- |Samuel Ferluga |23-08-2003 |[[NK Kras|Kras]] |branilec |- |Dennis Pitacco |30-07-2002 |[[NK Kras|Kras]] |napadalec |- |Daniele Bigaj |15-06-2001 | |vratar |- |Luca Paravan |28-09-1991 |[[US Azzurra|Azzurra]] |branilec |- |Stefano Simeoni |19-07-1995 |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |branilec |- |Juri Ocretti |20-05-2003 |[[AŠD Poggio|Poggio]] |vezist |- |Martin Juren |24-10-1999 |[[NK Kras|Kras]] |napadalec |- |Thomas Renar |30-04-1996 |[[AŠD Vesna|Vesna]] |branilec |- |Nikolas Semolič |09-09-1995 |[[AŠD Mossa|Mossa]] |napadalec |- |Thomas Tabai |28-11-1996 | |vezist |- |Mattia Savi |02-02-2002 |[[AŠD Primorec|Primorec]] |napadalec |- |Matija Colja |12-09-1993 | |branilec |- |Emir Franzot |10-03-2006 |[[AŠD Vesna|Vesna]] |napadalec |- |Jan Košuta |12-12-1997 | |branilec |} == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} * [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance|Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada|Slovencev v Italiji]] bcenn9udugz2iatsj9wxeg57kb6ehw5 6708855 6708848 2026-07-09T13:34:26Z Erardo Galbi 166658 6708855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometna reprezentanca | Name = Slovenci v Italiji | Nickname = Žile | Badge = | Badge_size = 150px | Association = [[ZSŠDI]] | Confederation = FUEN | Coach = [[Alen Carli]] | Captain = [[Stefano Simeoni]] | Most caps = | Top scorer = | Home Stadium = | FIFA Trigramme = | pattern_la1 = | pattern_b1 = | pattern_ra1 = | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = 3DDC84 | body1 = 3DDC84 | rightarm1 = 3DDC84 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | pattern_sh2 = | pattern_so2 = | leftarm2 = 0000FF | body2 = 0000FF | rightarm2 = 0000FF | shorts2 = 0000FF | socks2 = 0000FF | Largest win = | Largest loss = | FIFA Rank = | FIFA max = | FIFA max date = | FIFA min = | FIFA min date = | First game = '''Uradna'''<br /> {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci v Italiji]] 2–4 [[Furlanska nogometna reprezentanca|Furlanija]] [[File:Bandiere dal Friûl.svg|20px|]]<br /> (Schleswig, Nemčija; 29. junij 2024) | World cup apps = | World cup first = | World cup best = | Regional name = [[Europeada]] | Regional cup apps = 2 | Regional cup first = [[Europeada 2022|2022]] | Regional cup best = | Confederations cup apps = | Confederations cup first = | Confederations cup best = | medaltemplates = | website = [zssdi.it] }} '''Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji''', znana tudi kot '''Žile''', je selekcija [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenja slovenskih športnih društev v Italiji]] (ZSŠDI), ki zastopa [[Slovenska skupnost v Italiji|slovensko narodno in jezikovno skupnost v Italiji]] na mednarodni ravni. Trenutni selektor je Alen Carli, ki je na položaj prišel leta 2025 namesto Maria Adamiča. == Zgodovina == == Igralci == === Postava 2019 === {| class="wikitable sortable" |+''Igralci vpoklicani leta 2019'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub |- |Alessio Celea|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Martin Juren|| 1999||[[NK Kras|Kras]] |- |Goran Kerpan|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Ivan Kocman|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Stefano Simeon|| ||[[NK Kras|Kras]] |- |Paolo Innocenti|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Kevin Kerpan|| ||[[AŠD Juventina|Juventina]] |- |Daniel Tomizza|| ||[[Nogometni klub Primorje|Primorje]] |- |Marko Antonič|| 2000||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Alen Carli|| ||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |David Colja|| 1997||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Erik Colja|| 1994||[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |- |Simone Bressan|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Alan Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Erik Cadez|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Thomas Taba|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Daniele Peric|| ||[[AŠD Mladost|Mladost]] |- |Patrik Racman|| ||[[AŠD Zarja|Zarja]] |- |Edvin Carli|| ||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Thomas Renar|| 1996||[[AŠD Vesna|Vesna]] |- |Alessio Caselli|| ||[[AŠD Primorec|Primorec]] |- |Simon Čavdek|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Jurij Devetak|| ||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |- |Janez Petejan|| 1999||[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] |} === [[Europeada 2022]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2022''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slosport.org/novica/doberdob-zile-zacele-pripave-za-europeado-2022/|title=Doberdob: Žile začele priprave za Europeado 2022|date=7. junij 2022|accessdate=9. julij 2026}}</ref> !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub ! |- |Jan Čermelj | |[[AŠD Breg|Breg]] | |- |Ivan Kocman |05-12-1998 |[[NK Kras|Kras]] |napadalec |- |Jan Jakob Sancin | |[[NK Kras|Kras]] | |- |Stefano Simeoni | |[[NK Kras|Kras]] | |- |Samuel Furlan | |[[AŠD Mladost|Mladost]] | |- |Juri Ocretti | |[[AŠD Mladost|Mladost]] | |- |Alen Carli | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |David Colja | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Erik Colja | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Denis Pitacco | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Samo Tomasetig | |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] | |- |Anej Zanier | |[[AŠD Sovodnje|Sovodnje]] | |- |Mattia Canciani | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Edvin Carli | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Matija Colja | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Matej Crasnich | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Jan Košuta | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Thomas Renar | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Kristian Vidali | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Marko Vidali | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Ambrož Vidoni | |[[AŠD Vesna|Vesna]] | |- |Martin Čufar | |[[AŠD Zarja|Zarja]] | |- |Alen Kralj Stocca | |[[AŠD Zarja|Zarja]] | |- |Luca Lorenzi | |[[AŠD Zarja|Zarja]] | |} === [[Europeada 2024]] === {| class="wikitable" |+''Igralci vpoklicani na Europeado 2024'' !Ime in priimek !Datum rojstva !Klub ! |- |Roberto Codromaz |{{Datum rojstva in starost|1995|10|14|link=ne}} |[[Union Clodiense Chioggia FC|Union Clodiense]] |branilec |- |Erik Colja |{{Datum rojstva in starost|1994|2|7|link=ne}} |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |vezist |- |Mattia Gotter |{{Datum rojstva in starost|2004|11|8|link=ne}} |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |napadalec |- |Daniel Liut |{{Datum rojstva in starost|2005|4|5|link=ne}} |[[AŠD Juventina|Juventina]] |vezist |- |David Colja |{{Datum rojstva in starost|1997|11|21|link=ne}} |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |napadalec |- |Saša Žagar |2004 |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |napadalec |- |Alessio Codromaz |{{Datum rojstva in starost|1994|6|5|link=ne}} |Codroipo |branilec |- |Mattia Codromaz |{{Datum rojstva in starost|2003|8|7|link=ne}} |Chions |branilec |- |Mattia Razem |{{Datum rojstva in starost|2003|5|21|link=ne}} |Trieste Victory Academy |branilec |- |Erik Ferluga |{{Datum rojstva in starost|2005|7|6|link=ne}} |[[AŠD Zarja|Zarja]] |branilec |- |Samuel Ferluga |{{Datum rojstva in starost|2003|8|23|link=ne}} |[[NK Kras|Kras]] |branilec |- |Dennis Pitacco |{{Datum rojstva in starost|2002|7|30|link=ne}} |[[NK Kras|Kras]] |napadalec |- |Daniele Bigaj |{{Datum rojstva in starost|2001|6|15|link=ne}} | |vratar |- |Luca Paravan |{{Datum rojstva in starost|1991|9|28|link=ne}} |[[US Azzurra|Azzurra]] |branilec |- |Stefano Simeoni |{{Datum rojstva in starost|1995|7|19|link=ne}} |[[AŠD Sistiana Sesljan|Sistiana Sesljan]] |branilec |- |Juri Ocretti |{{Datum rojstva in starost|2003|5|20|link=ne}} |[[AŠD Poggio|Poggio]] |vezist |- |Martin Juren |{{Datum rojstva in starost|1999|10|24|link=ne}} |[[NK Kras|Kras]] |napadalec |- |Thomas Renar |{{Datum rojstva in starost|1996|4|30|link=ne}} |[[AŠD Vesna|Vesna]] |branilec |- |Nikolas Semolič |{{Datum rojstva in starost|1995|9|9|link=ne}} |[[AŠD Mossa|Mossa]] |napadalec |- |Thomas Tabai |{{Datum rojstva in starost|1996|11|28|link=ne}} | |vezist |- |Mattia Savi |{{Datum rojstva in starost|2002|2|2|link=ne}} |[[AŠD Primorec|Primorec]] |napadalec |- |Matija Colja |{{Datum rojstva in starost|1993|9|12|link=ne}} | |branilec |- |Emir Franzot |{{Datum rojstva in starost|2006|03|10|link=ne}} |[[AŠD Vesna|Vesna]] |napadalec |- |Jan Košuta |{{Datum rojstva in starost|1997|12|12|link=ne}} | |branilec |} == Sklici == {{Sklici}} {{kategorija v Zbirki|Slovenia national football team}} [[Kategorija:Evropske nogometne reprezentance|Slovencev v Italiji]] [[Kategorija:Europeada|Slovencev v Italiji]] 49yr9l2nbtgwdm8eijij91ydh08xc0t 0 605330 6708878 6708554 2026-07-09T14:25:59Z Erardo Galbi 166658 6708878 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name=Château de La Clayette |partof= La Clayette |location= [[Burgundija-Franche-Comté]] |map_type = |coordinates= {{coord|46.2906|4.3056|format=dms|display=inline,title}} |image=Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg |image_size=250px |caption=Grad, kot ga vidijo z jezera |type= srednjeveški [[vodni grad]] |code= |built= 14.–19. stoletje |builder= Philibert de Lespinasse |materials= |height= |used= |demolished= |condition= |ownership= zasebna last |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= }} '''Grad La Clayette''' ({{Jezik-fr|Château de La Clayette}}) je [[vodni grad]] iz 14. in 19. stoletja v francoskem mestu La Clayette, ki leži v jugozahodni [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], na severu zgodovinske province Beaujolais. Je zaščiteni zgodovinski spomenik.<ref>{{Base Mérimée|PA00113218}}</ref> == Zgodovina == *1307: Najzgodnejša omemba kot utrjena hiša. *1380: Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je Philibert de Lespinasse utrjeno hišo spremenil v [[grad]]. *1420: Grad je pripadal Louisu de Chantemerle. *1524: [[Franc I. Francoski]] je na poti v [[Lyon]] prenočil v gradu. *1632: Grad je pripadal Pavlu iz družine Damas, ene najstarejših francoskih plemiških družin. *1703: Po smrti Jean-Léonarda de Damasa je grad po dedovanju prešel v last družine Dyo. *1722: Grad je kupil Bernard de Noblet, čigar potomci so še vedno lastniki. V 19. stoletju je bil razširjen na sedanjo velikost. == Opis == [[File:Château de la Clayette1.JPG|thumb|250px|Château de La Clayette]] Grad, obdan z vodo, stoji na pravokotni parceli. Sestavlja ga kompleks stavb z glavno stavbo na severu in dvema vzporednima pravokotnima gospodarskima poslopjema, vsako s previsnim vogalnim stolpičem, ki obdajata dvorišče. V središču severne stavbe stoji kvadratni stolp, na katerega je pritrjen stolpič stopnišča. Južno stavbo obdaja okrogel stolp na katerega se naslanja krožno stopnišče. Vzhodni del ograde, najnovejši, sestavlja pravokotna glavna stavba ob velikem kvadratnem stolpu. Južno od glavne stavbe je sprehajalna pot spremenjena v galerijo. Pod pravim kotom ostajajo stavbe iz 18. stoletja: še ena glavna stavba in v isti ravnini paviljon. Na vzhodu vzdolž pročelij poteka cesta, ki povezuje grad z utrjenimi vrati, ki jih tvori kvadratni stolp z vrati za voz. S svojim parkom in jarkom, povezanim s 30 ha velikim ribnikom,<ref>L’une des rives du plan d’eau, située dans la ville, est accessible librement au public. Source : fiche intitulée « Château, parc et étang de La Clayette » (https://piece-jointe-carto.developpement-durable.gouv.fr/REG043B/DOCS/SITES/SC_71_035_fiche.pdf).</ref> je grad večkrat zaščiten kot zgodovinski spomenik: *klasifikacija 1946 za vhodna vrata, plakate, fasade in strehe; *razvrstitev leta 1950 za kapelo (posvečeno sv. Janezu Evangelistu in sv. Štefanu), katere obok je prekrit s slikami, ki predstavljajo koncert glasbenih angelov (glasbila, ki so tam predstavljena so harfa, psalter, lutnja, orgle, kljukasta gosli, trikotnik, kljunasta flavta in enoročna piščal, dude, halemija, trobente in podjetja<ref>« Un chœur envoûtant au château de La Clayette », article de Claus-Peter Haverkamp paru dans la revue « Images de Saône-et-Loire » n° 182 de juin 2015 (pages 8 à 11).</ref>); *registracija leta 2002 preostalega dela gradu. Od leta 1722 je grad v lasti rodbine Noblet d'Anglure. == Zanimivosti == Od leta 2019 se julija na grajskem posestvu odvija festival Saint Rock. Grajsko posestvo in gospodarska poslopja si je mogoče ogledati tudi z vodenim ogledom s turistično pisarno South Brionnais (park, glavno dvorišče, hlevi, oranžerija, srednjeveške kuhinje in stolp Paray). Prej je bil grad dostopen le redko, predvsem med zvočno in svetlobno predstavo poleti ali med dnevi evropske dediščine. Leta 2021 je departma Saône-et-Loire po ustanovitvi blagovne znamke »Route 71 – Južna Burgundija« začel nacionalno kampanjo promocije turizma. Oglasi so bili predvajani na nacionalnih televizijskih kanalih, v pariški podzemni železnici pa so bili postavljeni veliki panoji, predvsem s Château de La Clayette. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Château de La Clayette}} * [http://www.chateau-fort-manoir-chateau.eu/chateaux-saone-loire-chateau-a-la-clayette-chateau-de-clayette.html// Château de la Clayette] [[Kategorija:Gradovi v Franciji]] q53zq9rhm9pwe3md78q3e6kek3vjxm8 6708879 6708878 2026-07-09T14:26:30Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Château de La Clayette]] na [[Grad La Clayette]] 6708878 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name=Château de La Clayette |partof= La Clayette |location= [[Burgundija-Franche-Comté]] |map_type = |coordinates= {{coord|46.2906|4.3056|format=dms|display=inline,title}} |image=Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg |image_size=250px |caption=Grad, kot ga vidijo z jezera |type= srednjeveški [[vodni grad]] |code= |built= 14.–19. stoletje |builder= Philibert de Lespinasse |materials= |height= |used= |demolished= |condition= |ownership= zasebna last |controlledby= |garrison= |commanders= |occupants= |battles= |events= }} '''Grad La Clayette''' ({{Jezik-fr|Château de La Clayette}}) je [[vodni grad]] iz 14. in 19. stoletja v francoskem mestu La Clayette, ki leži v jugozahodni [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], na severu zgodovinske province Beaujolais. Je zaščiteni zgodovinski spomenik.<ref>{{Base Mérimée|PA00113218}}</ref> == Zgodovina == *1307: Najzgodnejša omemba kot utrjena hiša. *1380: Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je Philibert de Lespinasse utrjeno hišo spremenil v [[grad]]. *1420: Grad je pripadal Louisu de Chantemerle. *1524: [[Franc I. Francoski]] je na poti v [[Lyon]] prenočil v gradu. *1632: Grad je pripadal Pavlu iz družine Damas, ene najstarejših francoskih plemiških družin. *1703: Po smrti Jean-Léonarda de Damasa je grad po dedovanju prešel v last družine Dyo. *1722: Grad je kupil Bernard de Noblet, čigar potomci so še vedno lastniki. V 19. stoletju je bil razširjen na sedanjo velikost. == Opis == [[File:Château de la Clayette1.JPG|thumb|250px|Château de La Clayette]] Grad, obdan z vodo, stoji na pravokotni parceli. Sestavlja ga kompleks stavb z glavno stavbo na severu in dvema vzporednima pravokotnima gospodarskima poslopjema, vsako s previsnim vogalnim stolpičem, ki obdajata dvorišče. V središču severne stavbe stoji kvadratni stolp, na katerega je pritrjen stolpič stopnišča. Južno stavbo obdaja okrogel stolp na katerega se naslanja krožno stopnišče. Vzhodni del ograde, najnovejši, sestavlja pravokotna glavna stavba ob velikem kvadratnem stolpu. Južno od glavne stavbe je sprehajalna pot spremenjena v galerijo. Pod pravim kotom ostajajo stavbe iz 18. stoletja: še ena glavna stavba in v isti ravnini paviljon. Na vzhodu vzdolž pročelij poteka cesta, ki povezuje grad z utrjenimi vrati, ki jih tvori kvadratni stolp z vrati za voz. S svojim parkom in jarkom, povezanim s 30 ha velikim ribnikom,<ref>L’une des rives du plan d’eau, située dans la ville, est accessible librement au public. Source : fiche intitulée « Château, parc et étang de La Clayette » (https://piece-jointe-carto.developpement-durable.gouv.fr/REG043B/DOCS/SITES/SC_71_035_fiche.pdf).</ref> je grad večkrat zaščiten kot zgodovinski spomenik: *klasifikacija 1946 za vhodna vrata, plakate, fasade in strehe; *razvrstitev leta 1950 za kapelo (posvečeno sv. Janezu Evangelistu in sv. Štefanu), katere obok je prekrit s slikami, ki predstavljajo koncert glasbenih angelov (glasbila, ki so tam predstavljena so harfa, psalter, lutnja, orgle, kljukasta gosli, trikotnik, kljunasta flavta in enoročna piščal, dude, halemija, trobente in podjetja<ref>« Un chœur envoûtant au château de La Clayette », article de Claus-Peter Haverkamp paru dans la revue « Images de Saône-et-Loire » n° 182 de juin 2015 (pages 8 à 11).</ref>); *registracija leta 2002 preostalega dela gradu. Od leta 1722 je grad v lasti rodbine Noblet d'Anglure. == Zanimivosti == Od leta 2019 se julija na grajskem posestvu odvija festival Saint Rock. Grajsko posestvo in gospodarska poslopja si je mogoče ogledati tudi z vodenim ogledom s turistično pisarno South Brionnais (park, glavno dvorišče, hlevi, oranžerija, srednjeveške kuhinje in stolp Paray). Prej je bil grad dostopen le redko, predvsem med zvočno in svetlobno predstavo poleti ali med dnevi evropske dediščine. Leta 2021 je departma Saône-et-Loire po ustanovitvi blagovne znamke »Route 71 – Južna Burgundija« začel nacionalno kampanjo promocije turizma. Oglasi so bili predvajani na nacionalnih televizijskih kanalih, v pariški podzemni železnici pa so bili postavljeni veliki panoji, predvsem s Château de La Clayette. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Château de La Clayette}} * [http://www.chateau-fort-manoir-chateau.eu/chateaux-saone-loire-chateau-a-la-clayette-chateau-de-clayette.html// Château de la Clayette] [[Kategorija:Gradovi v Franciji]] q53zq9rhm9pwe3md78q3e6kek3vjxm8 6709150 6708879 2026-07-10T09:32:41Z Erardo Galbi 166658 6709150 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name = Grad La Clayette |partof = La Clayette |location = [[Burgundija-Franche-Comté]] |map_type = |coordinates = {{coord|46.2906|4.3056|format=dms|display=inline,title}} |image = Château de la Clayette vu de la rive du lac.jpg |image_size= 250px |caption = Grad, kot ga vidijo z jezera |type = srednjeveški [[vodni grad]] |code= |built = 14.–19. stoletje |builder = Philibert de Lespinasse |materials = |height = |used = |demolished = |condition = |ownership = zasebna last |controlledby = |garrison = |commanders = |occupants = |battles = |events = }} '''Grad La Clayette''' ({{Jezik-fr|Château de La Clayette}}) je [[vodni grad]] iz 14. in 19. stoletja v francoskem mestu La Clayette, ki leži v jugozahodni [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], na severu zgodovinske province Beaujolais. Je zaščiteni zgodovinski spomenik.<ref>{{Base Mérimée|PA00113218}}</ref> == Zgodovina == *1307: Najzgodnejša omemba kot utrjena hiša. *1380: Med [[stoletna vojna|stoletno vojno]] je Philibert de Lespinasse utrjeno hišo spremenil v [[grad]]. *1420: Grad je pripadal Louisu de Chantemerle. *1524: [[Franc I. Francoski]] je na poti v [[Lyon]] prenočil v gradu. *1632: Grad je pripadal Pavlu iz družine Damas, ene najstarejših francoskih plemiških družin. *1703: Po smrti Jean-Léonarda de Damasa je grad po dedovanju prešel v last družine Dyo. *1722: Grad je kupil Bernard de Noblet, čigar potomci so še vedno lastniki. V 19. stoletju je bil razširjen na sedanjo velikost. == Opis == [[File:Château de la Clayette1.JPG|thumb|250px|Château de La Clayette]] Grad, obdan z vodo, stoji na pravokotni parceli. Sestavlja ga kompleks stavb z glavno stavbo na severu in dvema vzporednima pravokotnima gospodarskima poslopjema, vsako s previsnim vogalnim stolpičem, ki obdajata dvorišče. V središču severne stavbe stoji kvadratni stolp, na katerega je pritrjen stolpič stopnišča. Južno stavbo obdaja okrogel stolp na katerega se naslanja krožno stopnišče. Vzhodni del ograde, najnovejši, sestavlja pravokotna glavna stavba ob velikem kvadratnem stolpu. Južno od glavne stavbe je sprehajalna pot spremenjena v galerijo. Pod pravim kotom ostajajo stavbe iz 18. stoletja: še ena glavna stavba in v isti ravnini paviljon. Na vzhodu vzdolž pročelij poteka cesta, ki povezuje grad z utrjenimi vrati, ki jih tvori kvadratni stolp z vrati za voz. S svojim parkom in jarkom, povezanim s 30 ha velikim ribnikom,<ref>L’une des rives du plan d’eau, située dans la ville, est accessible librement au public. Source : fiche intitulée « Château, parc et étang de La Clayette » (https://piece-jointe-carto.developpement-durable.gouv.fr/REG043B/DOCS/SITES/SC_71_035_fiche.pdf).</ref> je grad večkrat zaščiten kot zgodovinski spomenik: *klasifikacija 1946 za vhodna vrata, plakate, fasade in strehe; *razvrstitev leta 1950 za kapelo (posvečeno sv. Janezu Evangelistu in sv. Štefanu), katere obok je prekrit s slikami, ki predstavljajo koncert glasbenih angelov (glasbila, ki so tam predstavljena so harfa, psalter, lutnja, orgle, kljukasta gosli, trikotnik, kljunasta flavta in enoročna piščal, dude, halemija, trobente in podjetja<ref>« Un chœur envoûtant au château de La Clayette », article de Claus-Peter Haverkamp paru dans la revue « Images de Saône-et-Loire » n° 182 de juin 2015 (pages 8 à 11).</ref>); *registracija leta 2002 preostalega dela gradu. Od leta 1722 je grad v lasti rodbine Noblet d'Anglure. == Zanimivosti == Od leta 2019 se julija na grajskem posestvu odvija festival Saint Rock. Grajsko posestvo in gospodarska poslopja si je mogoče ogledati tudi z vodenim ogledom s turistično pisarno South Brionnais (park, glavno dvorišče, hlevi, oranžerija, srednjeveške kuhinje in stolp Paray). Prej je bil grad dostopen le redko, predvsem med zvočno in svetlobno predstavo poleti ali med dnevi evropske dediščine. Leta 2021 je departma Saône-et-Loire po ustanovitvi blagovne znamke »Route 71 – Južna Burgundija« začel nacionalno kampanjo promocije turizma. Oglasi so bili predvajani na nacionalnih televizijskih kanalih, v pariški podzemni železnici pa so bili postavljeni veliki panoji, predvsem s Château de La Clayette. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Château de La Clayette}} * [http://www.chateau-fort-manoir-chateau.eu/chateaux-saone-loire-chateau-a-la-clayette-chateau-de-clayette.html// Château de la Clayette] [[Kategorija:Gradovi v Franciji]] 9vc7jv0knmhrnlhwtfa2cvnym31phks 0 605351 6708807 6708798 2026-07-09T12:03:43Z Stebunik 55592 /* Drugi o njem */ 6708807 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] lu7j4ov2vl7d6y0ar3s7fq32czfm0qi 6708825 6708807 2026-07-09T12:32:40Z Stebunik 55592 /* Preganjan tudi kot akademik */ 6708825 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije v Kruševcu.<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] gfsjhudzrqntv3n3pxo3gzqjuv3coaf 6708831 6708825 2026-07-09T12:42:05Z Stebunik 55592 /* Drugi o njem */ 6708831 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije v Kruševcu.<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] k2dv6m0np02s8hxyxh76eiwn0bonkmq 6708858 6708831 2026-07-09T13:35:32Z Stebunik 55592 /* Drugi o njem */ 6708858 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije v Kruševcu.<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 7o1bg7vfgos1toimu5dglxzyuhrk0lb 6708860 6708858 2026-07-09T13:37:21Z Stebunik 55592 6708860 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije v Kruševcu.<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] sojacqmq0ifem0wh0nj05r0vmr8bagj 6708932 6708860 2026-07-09T16:16:20Z Stebunik 55592 /* Mladost in šolanje */ 6708932 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije v Kruševcu.<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 4h2dyv9e4opfoasripmunmdvrvu0s9q 6708942 6708932 2026-07-09T16:23:07Z Stebunik 55592 /* Preganjan tudi kot akademik */ 6708942 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]].<ref name=":0" /> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 713cajw48jo6yhlgurczrnrxzs4xdg6 6708947 6708942 2026-07-09T16:31:19Z Stebunik 55592 /* Preganjan tudi kot akademik */ 6708947 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor dvanajstih knjig in več kot 100 člankov.<ref name=":0" /> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] md7d92yw4w3hvld88p18wj6kw6ynn5e 6708955 6708947 2026-07-09T16:46:46Z Stebunik 55592 /* Njegove knjige */ 6708955 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] f51gp4iy3q48vo8dcoufqiucs7bvsz9 6708966 6708955 2026-07-09T16:57:34Z Stebunik 55592 /* Drugi o njem */ 6708966 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} {{navedek|''Profesor Mićunović nije bio samo intelektualni autoritet; bio je čovek neiscrpne energije, tople reči i nepokolebljive vere u bolju budućnost. U vremenima kriza i društvenih lomova, učio nas je da su dijalog i tolerancija jedini ispravan put, a da odbrana ljudskog dostojanstva i slobode nema alternativu. Njegova posebna strast i posvećenost bili su usmereni ka mladima. Životni san profesora Mićunovića bio je da vidi Srbiju kao ravnopravan deo evropske porodice naroda.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Profesor Mićunović ni bil le intelektualna avtoriteta; bil je človek neizčrpne energije, toplih besed in neomajne vere v boljšo prihodnost. V časih kriz in družbenih prelomov nas je učil, da sta dialog in strpnost edina pravilna pot ter da obramba človekovega dostojanstva in svobode nima izbire. Njegova posebna strast in predanost je bila usmerjena v mlade. Vseživljenjske sanje profesorja Mićunovića so bile videti Srbijo kot enakopravnega člana evropske družine narodov.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] jllc4bcwy22o920v6w7b0trzruky04q 6708969 6708966 2026-07-09T17:03:43Z Stebunik 55592 /* Odlikovanja */ 6708969 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} {{navedek|''Profesor Mićunović nije bio samo intelektualni autoritet; bio je čovek neiscrpne energije, tople reči i nepokolebljive vere u bolju budućnost. U vremenima kriza i društvenih lomova, učio nas je da su dijalog i tolerancija jedini ispravan put, a da odbrana ljudskog dostojanstva i slobode nema alternativu. Njegova posebna strast i posvećenost bili su usmereni ka mladima. Životni san profesora Mićunovića bio je da vidi Srbiju kao ravnopravan deo evropske porodice naroda.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Profesor Mićunović ni bil le intelektualna avtoriteta; bil je človek neizčrpne energije, toplih besed in neomajne vere v boljšo prihodnost. V časih kriz in družbenih prelomov nas je učil, da sta dialog in strpnost edina pravilna pot ter da obramba človekovega dostojanstva in svobode nima izbire. Njegova posebna strast in predanost je bila usmerjena v mlade. Vseživljenjske sanje profesorja Mićunovića so bile videti Srbijo kot enakopravnega člana evropske družine narodov.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> Dobil je tudi nagrado in priznanje kot „Najevropejec“.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] fqqgs46ek6ei2nnycdxf99u005z64fx 6708977 6708969 2026-07-09T17:47:49Z Stebunik 55592 /* Preganjan tudi kot akademik */ 6708977 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Med temi demonstracijami je v imenu študentov, ki so zasedli beograjske fakultete, prebral izjavo, v kateri med drugim zahtevajo enakopravnost vseh študentov in tudi vseh zaposlenih glede na njihove dohodke v skladu z delom, ki ga opravljajo, ter takojšnjo odpravo velikih razlik v plačah in materialnih ugodnostih med posamezniki, kar vse nasprotuje enakosti, ki bi morala vladati v samoupravnem socializmu.<ref>{{cite web|url=http://www.audioifotoarhiv.com/knjige%20koje%20govore/knjige/micunovic.html|title=Dragoljub Mićunović, govor studentima|publisher=Audio i foto arhiv|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=6. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Pozneje je bil predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} {{navedek|''Profesor Mićunović nije bio samo intelektualni autoritet; bio je čovek neiscrpne energije, tople reči i nepokolebljive vere u bolju budućnost. U vremenima kriza i društvenih lomova, učio nas je da su dijalog i tolerancija jedini ispravan put, a da odbrana ljudskog dostojanstva i slobode nema alternativu. Njegova posebna strast i posvećenost bili su usmereni ka mladima. Životni san profesora Mićunovića bio je da vidi Srbiju kao ravnopravan deo evropske porodice naroda.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Profesor Mićunović ni bil le intelektualna avtoriteta; bil je človek neizčrpne energije, toplih besed in neomajne vere v boljšo prihodnost. V časih kriz in družbenih prelomov nas je učil, da sta dialog in strpnost edina pravilna pot ter da obramba človekovega dostojanstva in svobode nima izbire. Njegova posebna strast in predanost je bila usmerjena v mlade. Vseživljenjske sanje profesorja Mićunovića so bile videti Srbijo kot enakopravnega člana evropske družine narodov.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> Dobil je tudi nagrado in priznanje kot „Najevropejec“.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 5amcruayfjemslje3ytnrymvys2fxfl 6708986 6708977 2026-07-09T18:29:34Z Stebunik 55592 /* Preganjan tudi kot akademik */ 6708986 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Med temi demonstracijami je v imenu študentov, ki so zasedli beograjske fakultete, prebral izjavo, v kateri med drugim zahtevajo enakopravnost vseh študentov in tudi vseh zaposlenih glede na njihove dohodke v skladu z delom, ki ga opravljajo, ter takojšnjo odpravo velikih razlik v plačah in materialnih ugodnostih med posamezniki, kar vse nasprotuje enakosti, ki bi morala vladati v samoupravnem socializmu. Ta stališča so oblikovali študentje v štirih točkah, kot jih je naštel takratni TV-dnevnik: #Razbijanje pojava družbene neenakosti #Hitrejše reševanje vprašanja brezposelnosti #Uničenje birokratskih sil v naši družbi #Izboljšanje materialnega položaja univerze in študentov ter širša demokratizacija samoupravne prakse na univerzi.<ref>{{cite web|url=http://www.audioifotoarhiv.com/knjige%20koje%20govore/knjige/micunovic.html|title=Dragoljub Mićunović, govor studentima|publisher=Audio i foto arhiv|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=6. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Tito je imel zvečer pri Dnevniku dvoumen govor, ki si ga je lahko vsakdo razagal v svoj prid. 10. junija so demonstracije prenehale s tem, da so študentje izročili ključe dekanom fakultet. Čez sedem let pa so bili Mićunović in sedem njegovih kolegov vrženi iz službe in so se morali preživljati s predavanji na tujem. Tako je bil on predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} {{navedek|''Profesor Mićunović nije bio samo intelektualni autoritet; bio je čovek neiscrpne energije, tople reči i nepokolebljive vere u bolju budućnost. U vremenima kriza i društvenih lomova, učio nas je da su dijalog i tolerancija jedini ispravan put, a da odbrana ljudskog dostojanstva i slobode nema alternativu. Njegova posebna strast i posvećenost bili su usmereni ka mladima. Životni san profesora Mićunovića bio je da vidi Srbiju kao ravnopravan deo evropske porodice naroda.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Profesor Mićunović ni bil le intelektualna avtoriteta; bil je človek neizčrpne energije, toplih besed in neomajne vere v boljšo prihodnost. V časih kriz in družbenih prelomov nas je učil, da sta dialog in strpnost edina pravilna pot ter da obramba človekovega dostojanstva in svobode nima izbire. Njegova posebna strast in predanost je bila usmerjena v mlade. Vseživljenjske sanje profesorja Mićunovića so bile videti Srbijo kot enakopravnega člana evropske družine narodov.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> Dobil je tudi nagrado in priznanje kot „Najevropejec“.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] iorv1fpvh91zoyxqeofrfsr8310u7tq 6708987 6708986 2026-07-09T18:33:25Z Stebunik 55592 /* Preganjan tudi kot akademik */ 6708987 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{Cite web|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{cite web|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{cite book |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Med temi demonstracijami je v imenu študentov, ki so zasedli beograjske fakultete, prebral izjavo, v kateri med drugim zahtevajo enakopravnost vseh študentov in tudi vseh zaposlenih glede na njihove dohodke v skladu z delom, ki ga opravljajo, ter takojšnjo odpravo velikih razlik v plačah in materialnih ugodnostih med posamezniki, kar vse nasprotuje enakosti, ki bi morala vladati v samoupravnem socializmu. Ta stališča so oblikovali študentje v štirih točkah, kot jih je naštel takratni TV-dnevnik: #Razbijanje pojava družbene neenakosti #Hitrejše reševanje vprašanja brezposelnosti #Uničenje birokratskih sil v naši družbi #Izboljšanje materialnega položaja univerze in študentov ter širša demokratizacija samoupravne prakse na univerzi.<ref>{{cite web|url=http://www.audioifotoarhiv.com/knjige%20koje%20govore/knjige/micunovic.html|title=Dragoljub Mićunović, govor studentima|publisher=Audio i foto arhiv|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=6. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.audioifotoarhiv.com/gosti%20sajta/Dragoljub%20Micunovic/Zurnal.mp3|title=Dragoljub Mićunović, Žurnal|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=10. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Tito je imel zvečer pri Dnevniku dvoumen govor, ki si ga je lahko vsakdo razagal v svoj prid. 10. junija so demonstracije prenehale s tem, da so študentje izročili ključe dekanom fakultet. Čez sedem let pa so bili Mićunović in sedem njegovih kolegov vrženi iz službe in so se morali preživljati s predavanji na tujem. Tako je bil on predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{cite book |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{Cite web |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{Cite web|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{cite web|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{Cite web |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{cite web|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} {{navedek|''Profesor Mićunović nije bio samo intelektualni autoritet; bio je čovek neiscrpne energije, tople reči i nepokolebljive vere u bolju budućnost. U vremenima kriza i društvenih lomova, učio nas je da su dijalog i tolerancija jedini ispravan put, a da odbrana ljudskog dostojanstva i slobode nema alternativu. Njegova posebna strast i posvećenost bili su usmereni ka mladima. Životni san profesora Mićunovića bio je da vidi Srbiju kao ravnopravan deo evropske porodice naroda.''<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Profesor Mićunović ni bil le intelektualna avtoriteta; bil je človek neizčrpne energije, toplih besed in neomajne vere v boljšo prihodnost. V časih kriz in družbenih prelomov nas je učil, da sta dialog in strpnost edina pravilna pot ter da obramba človekovega dostojanstva in svobode nima izbire. Njegova posebna strast in predanost je bila usmerjena v mlade. Vseživljenjske sanje profesorja Mićunovića so bile videti Srbijo kot enakopravnega člana evropske družine narodov.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> Dobil je tudi nagrado in priznanje kot „Najevropejec“.<ref>{{cite web|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{cite web | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{cite news | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 0jcndqdomigothaptd9z66n6utdj3hj 0 605355 6709052 6708729 2026-07-10T05:01:51Z Octopus 13285 /* Mirovna pogajanja */ nadaljevanje 6709052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Čanjuanski sporazum <br> <small>澶渊之盟</small> | long_name = | image = Liao and Song Dynasties.png | image_size = 250px | alt = | caption = Meja med dinastijama Ljao in Song | type = meddržavni sporazum | context = | date_drafted = | date_signed = 1005 | location_signed = | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | amendment = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | provisional_application = | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = [[Dinastija Ljao]] <hr /> [[Dinastija Song]] | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = <!-- format as XX [[Article on Treaty Series|TS]] YYY --> | language = <!-- OR: --> | languages = [[kitajščina]] | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} '''Čanjuanski sporazum''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 澶渊之盟, [[pinjin]]: Chányuān Zhī Méng) je bil sporazum, sklenjen leta 1005 med dinastijama [[Dinastija Song|Severni Song]] pod vodstvom Hanov in [[Dinastija Ljao|dinastijo Ljao]] pod vodstvom [[Kitani|Kitanov]]. Sporazum je pomenil prelomnico v kitajski zgodovini in odnosih med cesarstvoma. Sporazum je postavil temelje za približno stoletje relativnega miru med obema velikima silama, ki je trajal do sklenitve [[Zavezništvo na morju|Zavezništva na morju]] med dinastijo Song in [[Dinastija Džin (1115–1234)|dinastijo Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]] v začetku 12. stoletja. Takšen diplomatski okvir v vsej Vzhodni Aziji se je nadaljeval do ustanovitve [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=July 2018 |title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song-Liao Border in the Long Eleventh Century |url=https://www.academia.edu/37471839 |journal=Journal of Chinese History |language=en |volume=2 |issue=2 |pages=313–334 |doi=10.1017/jch.2018.7 |s2cid=133980555 |issn=2059-1632|doi-access=free }}</ref> ==Odnosi med dinastijama Ljao in Song== Po ustanovitvi dinastije Song leta 960, ki je nasledila burno obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]], so bili odnosi med dinastijama Song in Ljao sprva prisrčni. Prioriteta Songa je bila osvojitev preostalih južnih kitajskih držav. Po združitvi juga leta 979 so Songi obrnili pogled proti severu. Tistega leta so uničili [[Severni Han]], državo Turkov Šatuov, ki se je imela za legitimno naslednico dinastije [[Kasnejši Han]], ki je padla leta 950. Ker je bil Severni Han pod zaščito Ljaa, je padec Severnega Hana povzročil nekaj trenj med obema imperijema. Songe je bolj kot to skrbelo strateških [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]], vključno z današnjim [[Peking]]om, ki so bile v posesti Ljaa. Potem ko je Song uničil Severni Han, se je cesar [[Tajdzong (dinastija Song)|Tajdzong]] odločil, da bo napadel šestnajst prefektur. V bitki pri reki Gaoliang je bil poražen in se je moral sramotno umakniti. Song je leta 986 ponovno napadel šestnajst prefektur. Tokrat je izkoristil prihod mladoletnega cesarja na prestol Ljaa. Njegova vojska je v treh kolonah napredovala proti severu in bila na vseh treh frontah odločilno poražena. Prestol Songa je leta nasledil cesar [[Džendzong (dinastija Song)|Džendzong]]. Odnosi med Songom in Ljaom, ki so se že desetletja slabšali, so leta 999 sprožili prvega v nizu pohodov cesarja [[Šengdzong]]a iz Ljaa na dinastijo Song. Do leta 1004 kljub temu ni prišlo do bistvenih sprememb. ==Invazija Ljaa leta 1004== Cesar Šengdzong se je poleti 1004 odločil, da bo osebno vodil pohod proti dinastiji Song. S konjenico se je utaboril približno 160 kilometrov severno od Bjandžinga (današnji Kaifeng, [[Henan]]), prestolnice dinastije Song. Cesar Džengdzong se je z vojsko odpravil proti severu, da bi se v Čanjuanu (današnji Pujang, Henan) spopadel z nasprotnikom. Za to lokacijo se je odločil, ker je bil Čanjuan prvo večje naselje onkraj [[Rumena reka|Rumene reke]]. Cesar je verjel, da bo imel prehod Rumene reke veliko simbolno in psihološko vrednost. Vojska Songa je pred tem v težkih bojih oslabela in imela več tisoč žrtev, vključno z veliko generali. Dvor Songa se je začel bati, da podvig za cesarja ni varen, ker so sile Ljaa v okrožju Hebej resno napredovale. Prihod cesarja je dvignil moralo sonških vojakov in zagotovil, da bo bitka, ki je sledila, za vedno znana. Puščica [[samostrel]]a je konec leta 1004 ubila Šjao Talina, glavnega generala dinastije Ljao,<ref>{{cite journal |last=Wright |first=David Curtis |editor-last=Ferris |editor-first=John |date=2008 |title=NOMADIC POWER, SEDENTARY SECURITY, AND THE CROSSBOW |url=https://archive.org/details/militarystudiesh0000unse/page/83 |journal=Calgary Papers in Military and Strategic Studies |volume=2 |series=Military Studies and History |publisher=Centre for Military and Strategic Studies |pages=[https://archive.org/details/militarystudiesh0000unse/page/83 83, 86] |isbn=978-0-88953-324-0 }}</ref> kar je med Kitani povzročilo obup in ohromilo njihovo ofenzivo.<ref>{{Cite journal |last=Wright |first=David C. |date=1998 |title=The Sung-Kitan War of A.d. 1004-1005 and the Treaty of Shan-Yüan |url=https://www.jstor.org/stable/41933065?seq=18 |journal=Journal of Asian History |volume=32 |issue=1 |pages=3–48 |issn=0021-910X}}</ref> ==Mirovna pogajanja== Sprti strani sta dosegli premirje januarja 1005. Dvor dinastije Song, ki ga je zastopal Cao Lijong, se je pogajal s cesarico vdovo Šjao in dokončno sklenil sporazum. Pogoji sporazuma so vključevali: * Song bi Ljau plačeval letni davek v višini 200.000 bal surove svile in 100.000 taelov srebra. * Vse obstoječe obrambne jarke in mestna obzidja bi bilo mogoče popraviti, novih pa se ne bi smelo graditii. * Song in Ljao sta se strinjala, da bosta bratska naroda. Cesar Šengzong bo cesarja Džendzonga nagovarjal s 'starejši brat', medtem ko bo cesar Džendzong cesarja Šengdzonga nagovarjal z 'mlajši brat', cesarico vdovo Šjao pa 'teta' (dobesedno 'žena očetovega mlajšega brata'). Elita Songa je kljub temu, da je Song s sporazumom dobil verjetno prestižnejši položaj, sporazumu nasprotovala. S sporazumom so se izognili nadaljnjim večjim vojnam. ===Vang Džidžong=== Vang Džidžonga iz Bjanjinga je Ljao leta 1003 ujel v bitki pri Vangduju. Cesar Ljaa mu je podelil visok uradni položaj, Vang pa je v okviru svojih možnosti govoril o prednostih mirne rešitve spora s Songom. Cesarica vdova Šjao, takrat dejansko vladarica Ljaa, se je vojne naveličala in prisluhnila njegovim predlogom. Z odobritvijo cesarice vdove je Vang prek prefekta Songa v Močouju cesarju Songa predložil memorandum, v katerem je navedel, da si Ljao želi obnoviti prijateljske odnose s Songom. Njegovo posredovanje je omogočilo prve mirovne pogovore med sprtima cesarstvoma. Vang je imel notranje informacije obeh strani in je natančno vedel, kaj si vsaka od njiju želi v zameno za mir. Na koncu je prepričal cesarico vdovo, da se je odpovedala ozemeljskim zahtevam, kar je na koncu privedlo do Čanjuanskega sporazuma. ==Pomen sporazuma== S podpisom Čanjuanskega sporazuma je Ljao prisilil Songe, ki so se imeli za naravne dediče osrednjih ravnic, da jih priznajo kot enakopravne partnerje. Sporazum je takoj zmanjšal obremenitev državnih financ Ljaa. Letna plačila davkov Songa so se uporabila za gradnjo Džongdžinga, osrednje prestolnice Ljaa v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Mir s Songom je Ljau omogočil, da se je osredotočil na svoje notranje zadeve in odnose z drugimi ljudstvi, nova prestolnica pa je državi pripomogla k vzpostavitvi mednarodne trgovinske mreže. Brez letnega davka iz Songa je zelo malo verjetno, da bi lahko Ljao ustvaril tako obsežno in prefinjeno trgovinsko mrežo. Sporazum je dinastiji Song omogočil zavarovanje spornega ozemlja v zameno za minimalen letni davek. Poleg tega se je dvor dinastije Song po koncu vojne lahko osredotočil tudi na druge zadeve. Okrepil je svojo diplomacijo in omejil vojaške izdatke, ki so močno obremenjevali njihovo gospodarstvo. Gledano širše so bila plačila letnih davkov veliko manjše breme kot vojaški izdatki dinastije Song v sporih z Ljaom. Po drugi strani je bil sporazum uradno priznanje dinastije Song o izgubi [[Šestnajst prefektur|šestnajstih prefektur]].<ref name=":Ma&Kang">{{Cite book |last=Ma |first=Xinru |title=Beyond Power Transitions: The Lessons of East Asian History and the Future of U.S.-China Relations |last2=Kang |first2=David C. |date=2024 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-55597-5 |series=Columbia Studies in International Order and Politics |location=New York |pages=}}</ref>{{Rp|page=70}} Sporazum se na splošno ocenjuje pozitivno, saj je končal obsežne vojaške spopade med obema imperijema in za več desetletij vzpostavil mirne odnose med državama.<ref name=":Ma&Kang" />{{Rp|page=70}} Mir je trajal do sklenitve [[Zavezništvo na morju|Zavezništva na morju]], s katerim sta se dinastija Song in dinastija Džin pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]] dogovorili za skupni napad na Ljao.<ref name=":Ma&Kang" />{{Rp|page=76}} ==Stanje po sklenitvi sporazma== Sporazum je postal osnova za odnose dinastije Song z drugimi kitajskimi državami, vključno z dinastijo [[Zahodna Šja]] in dinastijo Džin. Kasneje se je zgodilo nekaj incidentov, ki so ogrozili mir med Ljaom in Songom. Leta 1042 je Ljao zagrozil z napadom na okrožje Hedong, da bi Song prepričal, naj plačuje višji letni davek. Vdori Zahodne Šja na severozahodu, ki so se zgodili na pobudo Ljaa, so Song končno prisilili, da je letni davek zvišal na 300.000 bal svile in 200.000 taelov srebra. Leta 1076 je Song Ljau odstopil nekaj ozemlja ob meji s Hedongom, kar je ustvarilo zadrego, saj so prvotne smernice sporazuma zagotavljale, da Song Ljau ne bo odstopil nobenega ozemlja. Poročila o sporazumu v zgodovinskih zapisih obeh dinastij so nedosledna. Spreminjanje nekaterih podrobnosti kaže na ohranjanje političnih meja in poskus ohranjanja dostojanstva, kar je značilno zlasti za zapise dinastije Song. Po podpisu sporazuma so se odnosi med cesarstvoma spremenila iz povsem rivalskih v domnevno bratske. Prvič v kitajski zgodovini sta obstajala dva Nebeška sinova, ki sta ju kot taka priznavali obe strani. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1005]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] [[Kategorija:Dinastija Song]] mjzmwck30tj33qw3y4ioeqsf9228xdm 6709053 6709052 2026-07-10T05:04:40Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6709053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = Čanjuanski sporazum <br> <small>澶渊之盟</small> | long_name = | image = Liao and Song Dynasties.png | image_size = 250px | alt = | caption = Meja med dinastijama Ljao in Song | type = meddržavni sporazum | context = | date_drafted = | date_signed = 1005 | location_signed = | date_sealed = | date_effective = | condition_effective = | amendment = | date_expiration = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} OR: --> | date_expiry = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD}} --> | provisional_application = | mediators = <!-- format this as a bullet list --> | negotiators = <!-- format this as a bullet list --> | original_signatories = <!-- format this as a bullet list --> | signatories = [[Dinastija Ljao]] <hr /> [[Dinastija Song]] | parties = <!-- format this as a bullet list --> | ratifiers = <!-- format this as a bullet list --> | depositor = <!-- OR: --> | depositories = <!-- format this as a bullet list --> | citations = <!-- format as XX [[Article on Treaty Series|TS]] YYY --> | language = <!-- OR: --> | languages = [[kitajščina]] | wikisource = <!-- OR: --> | wikisource1 = <!-- Up to 5 wikisourceN variables may be specified --> | footnotes = }} '''Čanjuanski sporazum''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 澶渊之盟, [[pinjin]]: Chányuān Zhī Méng) je bil sporazum, sklenjen leta 1005 med dinastijama [[Dinastija Song|Severni Song]] pod vodstvom Hanov in [[Dinastija Ljao|dinastijo Ljao]] pod vodstvom [[Kitani|Kitanov]]. Sporazum je pomenil prelomnico v kitajski zgodovini in odnosih med cesarstvoma. Sporazum je postavil temelje za približno stoletje relativnega miru med obema velikima silama, ki je trajal do sklenitve [[Zavezništvo na morju|Zavezništva na morju]] med dinastijo Song in [[Dinastija Džin (1115–1234)|dinastijo Džin]] pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]] v začetku 12. stoletja. Takšen diplomatski okvir v vsej Vzhodni Aziji se je nadaljeval do ustanovitve [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=July 2018 |title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song-Liao Border in the Long Eleventh Century |url=https://www.academia.edu/37471839 |journal=Journal of Chinese History |language=en |volume=2 |issue=2 |pages=313–334 |doi=10.1017/jch.2018.7 |s2cid=133980555 |issn=2059-1632|doi-access=free }}</ref> ==Odnosi med dinastijama Ljao in Song== Po ustanovitvi dinastije Song leta 960, ki je nasledila burno obdobje [[Pet dinastij in deset kraljestev|petih dinastij in desetih kraljestev]], so bili odnosi med dinastijama Song in Ljao sprva prisrčni. Prioriteta Songa je bila osvojitev preostalih južnih kitajskih držav. Po združitvi juga leta 979 so Songi obrnili pogled proti severu. Tistega leta so uničili [[Severni Han]], državo Turkov Šatuov, ki se je imela za legitimno naslednico dinastije [[Kasnejši Han]], ki je padla leta 950. Ker je bil Severni Han pod zaščito Ljaa, je padec Severnega Hana povzročil nekaj trenj med obema imperijema. Songe je bolj kot to skrbelo strateških [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]], vključno z današnjim [[Peking]]om, ki so bile v posesti Ljaa. Potem ko je Song uničil Severni Han, se je cesar [[Tajdzong (dinastija Song)|Tajdzong]] odločil, da bo napadel šestnajst prefektur. V bitki pri reki Gaoliang je bil poražen in se je moral sramotno umakniti. Song je leta 986 ponovno napadel šestnajst prefektur. Tokrat je izkoristil prihod mladoletnega cesarja na prestol Ljaa. Njegova vojska je v treh kolonah napredovala proti severu in bila na vseh treh frontah odločilno poražena. Prestol Songa je leta nasledil cesar [[Džendzong (dinastija Song)|Džendzong]]. Odnosi med Songom in Ljaom, ki so se že desetletja slabšali, so leta 999 sprožili prvega v nizu pohodov cesarja [[Šengdzong]]a iz Ljaa na dinastijo Song. Do leta 1004 kljub temu ni prišlo do bistvenih sprememb. ==Invazija Ljaa leta 1004== Cesar Šengdzong se je poleti 1004 odločil, da bo osebno vodil pohod proti dinastiji Song. S konjenico se je utaboril približno 160 kilometrov severno od Bjandžinga (današnji Kaifeng, [[Henan]]), prestolnice dinastije Song. Cesar Džengdzong se je z vojsko odpravil proti severu, da bi se v Čanjuanu (današnji Pujang, Henan) spopadel z nasprotnikom. Za to lokacijo se je odločil, ker je bil Čanjuan prvo večje naselje onkraj [[Rumena reka|Rumene reke]]. Cesar je verjel, da bo imel prehod Rumene reke veliko simbolno in psihološko vrednost. Vojska Songa je pred tem v težkih bojih oslabela in imela več tisoč žrtev, vključno z veliko generali. Dvor Songa se je začel bati, da podvig za cesarja ni varen, ker so sile Ljaa v okrožju Hebej resno napredovale. Prihod cesarja je dvignil moralo sonških vojakov in zagotovil, da bo bitka, ki je sledila, za vedno znana. Puščica [[samostrel]]a je konec leta 1004 ubila Šjao Talina, glavnega generala dinastije Ljao,<ref>{{cite journal |last=Wright |first=David Curtis |editor-last=Ferris |editor-first=John |date=2008 |title=NOMADIC POWER, SEDENTARY SECURITY, AND THE CROSSBOW |url=https://archive.org/details/militarystudiesh0000unse/page/83 |journal=Calgary Papers in Military and Strategic Studies |volume=2 |series=Military Studies and History |publisher=Centre for Military and Strategic Studies |pages=[https://archive.org/details/militarystudiesh0000unse/page/83 83, 86] |isbn=978-0-88953-324-0 }}</ref> kar je med Kitani povzročilo obup in ohromilo njihovo ofenzivo.<ref>{{Cite journal |last=Wright |first=David C. |date=1998 |title=The Sung-Kitan War of A.d. 1004-1005 and the Treaty of Shan-Yüan |url=https://www.jstor.org/stable/41933065?seq=18 |journal=Journal of Asian History |volume=32 |issue=1 |pages=3–48 |issn=0021-910X}}</ref> ==Mirovna pogajanja== Sprti strani sta dosegli premirje januarja 1005. Dvor dinastije Song, ki ga je zastopal Cao Lijong, se je pogajal s cesarico vdovo Šjao in dokončno sklenil sporazum. Pogoji sporazuma so vključevali: * Song bi Ljau plačeval letni davek v višini 200.000 bal surove svile in 100.000 taelov srebra. * Vse obstoječe obrambne jarke in mestna obzidja bi bilo mogoče popraviti, novih pa se ne bi smelo graditii. * Song in Ljao sta se strinjala, da bosta bratska naroda. Cesar Šengzong bo cesarja Džendzonga nagovarjal s 'starejši brat', medtem ko bo cesar Džendzong cesarja Šengdzonga nagovarjal z 'mlajši brat', cesarico vdovo Šjao pa 'teta' (dobesedno 'žena očetovega mlajšega brata'). Elita Songa je kljub temu, da je Song s sporazumom dobil verjetno prestižnejši položaj, sporazumu nasprotovala. S sporazumom so se izognili nadaljnjim večjim vojnam. ===Vang Džidžong=== Vang Džidžonga iz Bjanjinga je Ljao leta 1003 ujel v bitki pri Vangduju. Cesar Ljaa mu je podelil visok uradni položaj, Vang pa je v okviru svojih možnosti govoril o prednostih mirne rešitve spora s Songom. Cesarica vdova Šjao, takrat dejansko vladarica Ljaa, se je vojne naveličala in prisluhnila njegovim predlogom. Z odobritvijo cesarice vdove je Vang prek prefekta Songa v Močouju cesarju Songa predložil memorandum, v katerem je navedel, da si Ljao želi obnoviti prijateljske odnose s Songom. Njegovo posredovanje je omogočilo prve mirovne pogovore med sprtima cesarstvoma. Vang je imel notranje informacije obeh strani in je natančno vedel, kaj si vsaka od njiju želi v zameno za mir. Na koncu je prepričal cesarico vdovo, da se je odpovedala ozemeljskim zahtevam, kar je na koncu privedlo do Čanjuanskega sporazuma. ==Pomen sporazuma== S podpisom Čanjuanskega sporazuma je Ljao prisilil Songe, ki so se imeli za naravne dediče osrednjih ravnic, da jih priznajo kot enakopravne partnerje. Sporazum je takoj zmanjšal obremenitev državnih financ Ljaa. Letna plačila davkov Songa so se uporabila za gradnjo Džongdžinga, osrednje prestolnice Ljaa v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]. Mir s Songom je Ljau omogočil, da se je osredotočil na svoje notranje zadeve in odnose z drugimi ljudstvi, nova prestolnica pa je državi pripomogla k vzpostavitvi mednarodne trgovinske mreže. Brez letnega davka iz Songa je zelo malo verjetno, da bi lahko Ljao ustvaril tako obsežno in prefinjeno trgovinsko mrežo. Sporazum je dinastiji Song omogočil zavarovanje spornega ozemlja v zameno za minimalen letni davek. Poleg tega se je dvor dinastije Song po koncu vojne lahko osredotočil tudi na druge zadeve. Okrepil je svojo diplomacijo in omejil vojaške izdatke, ki so močno obremenjevali njihovo gospodarstvo. Gledano širše so bila plačila letnih davkov veliko manjše breme kot vojaški izdatki dinastije Song v sporih z Ljaom. Po drugi strani je bil sporazum uradno priznanje dinastije Song o izgubi [[Šestnajst prefektur|šestnajstih prefektur]].<ref name=":Ma&Kang">{{Cite book |last=Ma |first=Xinru |title=Beyond Power Transitions: The Lessons of East Asian History and the Future of U.S.-China Relations |last2=Kang |first2=David C. |date=2024 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-55597-5 |series=Columbia Studies in International Order and Politics |location=New York |pages=}}</ref>{{Rp|page=70}} Sporazum se na splošno ocenjuje pozitivno, saj je končal obsežne vojaške spopade med obema imperijema in za več desetletij vzpostavil mirne odnose med državama.<ref name=":Ma&Kang" />{{Rp|page=70}} Mir je trajal do sklenitve [[Zavezništvo na morju|Zavezništva na morju]], s katerim sta se dinastija Song in dinastija Džin pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]] dogovorili za skupni napad na Ljao.<ref name=":Ma&Kang" />{{Rp|page=76}} ==Stanje po sklenitvi sporazma== Sporazum je postal osnova za odnose dinastije Song z drugimi kitajskimi državami, vključno z dinastijo [[Zahodna Šja]] in dinastijo Džin. Kasneje se je zgodilo nekaj incidentov, ki so ogrozili mir med Ljaom in Songom. Leta 1042 je Ljao zagrozil z napadom na okrožje Hedong, da bi Song prepričal, naj plačuje višji letni davek. Vdori Zahodne Šja na severozahodu, ki so se zgodili na pobudo Ljaa, so Song končno prisilili, da je letni davek zvišal na 300.000 bal svile in 200.000 taelov srebra. Leta 1076 je Song Ljau odstopil nekaj ozemlja ob meji s Hedongom, kar je ustvarilo zadrego, saj so prvotne smernice sporazuma zagotavljale, da Song Ljau ne bo odstopil nobenega ozemlja. Poročila o sporazumu v zgodovinskih zapisih obeh dinastij so nedosledna. Spreminjanje nekaterih podrobnosti kaže na ohranjanje političnih meja in poskus ohranjanja dostojanstva, kar je značilno zlasti za zapise dinastije Song. Po podpisu sporazuma so se odnosi med cesarstvoma spremenila iz povsem rivalskih v domnevno bratske. Prvič v kitajski zgodovini sta obstajala dva Nebeška sinova, ki sta ju kot taka priznavali obe strani. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} *{{cite book|title=Imperial China, 900-1800|author=F.W. Mote|publisher=Harvard University Press|year=1999|pages=68–71, 123–124|isbn=0-674-01212-7}} *{{cite book|title=Two Sons of Heaven: Studies in Sung-Liao Relations|author=Tao, Jing-shen|publisher=University of Arizona Press|year=1988|isbn=0-8165-1051-2}} *Wright, David (1998). ''The Sung-Kitan War of A.D. 1004-1005 and the treaty of Shan-Yuan''. Harrassowitz Verlag. pp.&nbsp;2–44 *Wright, David (2005). ''Sung's Foreign Relations with Kitan Liao''. Leiden; Boston. str. 140-184. * Twitchett, Denis (1994). ''The Cambridge History of China: Alien Regimes and Border States''. Cambridge University Press. str.&nbsp;100–134. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1005]] [[Kategorija:Mednarodni sporazumi]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] [[Kategorija:Dinastija Song]] 8v24ll2p079c1xuwuj3wvjrjtk8ribi 6 605358 6708822 6708750 2026-07-09T12:31:28Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Slike ljudi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6708822 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = selfie | Vir = mobitsl | Datum = 8.7.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Zdravko | Dovoljenje = Da | Druge različice = No }} [[Kategorija:Slike ljudi|Erjavec, Zdravko]] mggo21n01tkx3gxph1q41qubll5c95n 6708833 6708822 2026-07-09T12:50:01Z Yerpo 8417 /* Povzetek */ {{OVL}} 6708833 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = selfie | Vir = mobitsl | Datum = 8.7.2026 | Kraj = Ljubljana | Avtor = Zdravko | Dovoljenje = Da | Druge različice = No }} {{OVL}} [[Kategorija:Slike ljudi|Erjavec, Zdravko]] p1xy1isiwn6gq6rakuo44ee8ol0nxio 0 605365 6708810 2026-07-09T12:06:23Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Burgundija]] na [[Burgundija (kraljestvo)]]: razčiščevanje pojmov 6708810 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Burgundija (kraljestvo)]] alfmyrvq9o3kqsii3k0iehii12uy7hs 14 605366 6708819 2026-07-09T12:23:43Z Sporti 5955 n 6708819 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[FC Legnago Salus]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Italiji|Legnago Salus]] 2170es07b6kvyd4m13h7lhszx4yxpke 4 605367 6708864 2026-07-09T13:56:18Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Pomoč:Slog navajanja 1#Indikator dostopa za poimenovane identifikatorje]] 6708864 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pomoč:Slog navajanja 1#Indikator dostopa za poimenovane identifikatorje]] {{Redirect category shell| {{R from shortcut}} {{R to help namespace}} {{R to section}} }} 84zbp68wo8uyt1561w6bx4rh0k4ov89 4 605368 6708865 2026-07-09T13:58:50Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Pomoč:Slog navajanja 1#csdoc access level]] 6708865 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pomoč:Slog navajanja 1#csdoc_access_level]] {{Redirect category shell| {{R from shortcut}} {{R to help namespace}} {{R to section}} }} h43jrtkuj07rg9iau84o5zwm713n56h 0 605369 6708866 2026-07-09T14:00:59Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6708866 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Ženevska stolnica | full_name = | other_name = | native_name = Cathédrale Saint-Pierre de Genève | native_name_lang = Frencosko | image = St Pierre Cathedral (46717064755).jpg | image_size = | caption = stolnica sv. Petra | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_mapsize = | relief = | map_caption = | coordinates = {{coord|46|12|4|N|6|8|55|E|region:CH|display=inline,title}} | country = Švica | location = [[Ženeva]] | denomination = Protestantska cerkev ženeve | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = [[kalvinizem]] | religious_institute = | churchmanship = | website = [http://www.cathedrale-geneve.ch/ St. Pierre Cathedral] | groundbreaking = ok. 380 | consecrated date = 18. julij 1288 | dedication = [[sveti Peter]] | status = [[župnijska cerkev]] | status = Aktivna | designated = | architect = | architectural_type = | style = | groundbreaking = ok. 1160 | years built = {{ubl|1160-1288 (glavna struktura)|1397-1405 (Kapela Makabejcev)|1752-1756 (fasada)|1897-1898 (nov stolp)}} | capacity = 1000 <ref>{{cite web |title=Plans and location |website=St. Pierre Cathedral, Geneva |url=https://www.cathedrale-geneve.ch/plans-location/ |format=PDF |access-date=12 December 2025}}</ref> | length = | width = | height = | materials = peščenjak, apnenec | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | district = | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = Swiss Cultural Property of National Significance | designation1_offname = Cathédrale Saint-Pierre et Chapelle des Macchabés, avec site archéologique et musée | designation1_date = | designation1_number = 02443<ref>{{cite web |title=Inventory of Cultural Property of National and Regional Importance |url=https://www.babs.admin.ch/en/inventory-of-cultural-property-of-national-and-regional-importance |publisher=Federal Office for Civil Protection FOCP |access-date=8 November 2025}}</ref> }} }} [[File: Genève. (9838876563).jpg|thumb|Ladja stolnice sv. Petra]] '''Ženevska stolnica sv. Petra''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Pierre de Genève}}, {{IPA|de|sɛ̃ pjɛʁ də ʒənɛv|pron}} ) je zgodovinska cerkev v [[Ženeva|Ženevi]] v [[Švica|Švici]]. Od leta 1535 je glavna cerkev Ženevske protestantske cerkve in osrednje mesto protestantske [[Reformacija|reformacije]]. Tesno je povezana z [[Jean Calvin|Jeanom Calvinom]], ki je tam pridigal med svojim vodenjem reformiranega gibanja. == Zgodovina == Pod stolnico je dostopno [[arheološko najdišče]], ki vključuje grobnico starodavnega alobrogijskega poglavarja iz 1. stoletja pred našim štetjem.<ref>[https://www.world-archaeology.com/issues/travel-st-pierre-cathedral/ Blair, Hazel. "St Pierre Cathedral", ''World Archaeology'', Issue 83, May 25, 2017]</ref> [[Oppidum]], postavljen na hribu Saint-Pierre, jim je omogočil nadzor nad notranjo plovbo po [[Rona|Roni]].<ref>{{Cite book|last=Kruta|first=Venceslas|title=Les Celtes, histoire et dictionnaire : des origines à la romanisation et au christianisme|publisher=Robert Laffont|year=2000|isbn=2-221-05690-6|page=636}}</ref> V 4. stoletju našega štetja je Ženeva postala sedež škofije. Prva krščanska stavba je bila zgrajena na hribu (med letoma 350 in 375), na ruševinah rimskega svetišča. To »severno stolnico« in prvo [[krstilnica|krstilnico]] so kmalu dopolnili južna stolnica, druga krstilnica in [[atrij]]. Potem ko je leta 500 severno stolnico prizadel požar, jo je kralj Sigismund Burgundski obnovil in prosil [[papež Simah|papeža Simaha]], naj mu prinese relikvije svetega Petra. Gradnja sedanje stavbe se je začela pod Arduciusom de Faucignyjem, knezoškofom Ženevske škofije, okoli leta 1160,<ref name=ville>[https://www.cathedrale-geneve.ch/en/the-origins "Saint-Pierre Cathedral", Ville de Genève]</ref> v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Notranjost stolnice je obložena z [[mozaik]]i iz 4. stoletja. Nemški slikar Konrad Witz je leta 1444 za stolnico naslikal oltarno sliko, tako imenovano ''Oltarno sliko sv. Petra'', ki je zdaj v Muzeju umetnosti in zgodovine v Ženevi in ​​vsebuje njegovo kompozicijo ''Čudežni ulov rib''. Delo velja za ključni trenutek v evropskem slikarstvu, ker je Witz prizor zasnoval na resničnem pogledu na Ženevsko jezero, zaradi česar je to najstarejša znana topografsko natančna pokrajina v zahodni umetnosti.<ref>{{cite web |title=Miraculous Draught of Fishes |url=https://www.mahmah.ch/collection/oeuvres/la-peche-miraculeuse/1843-0011 |publisher=Museum of Art and History Geneva |access-date=8 November 2025}}</ref> V času reformacije je bila notranjost velike, križne, poznogotske cerkve oropana [[korna pregrada|pregrade]], stranskih kapel in vseh dekorativnih umetniških del, razen [[vitraj|vitraža]], tako da je ostala prostrana, preprosta notranjost, ki je v ostrem nasprotju z notranjostjo ohranjenih srednjeveških cerkva, ki so ostale rimskokatoliške. V 18. stoletju je bila dodana glavna fasada v neoklasicističnem slogu.<ref name=ville/> V 1890-ih so Ženevčani preuredili veliko stransko kapelo ob glavnih vratih stolnice v polikromiranem neogotskem slogu. Theodore Beza, francoski kalvinistični protestantski teolog, reformator in učenjak ter naslednik Jeana Calvina, je bil pokopan v sv. Petru leta 1605. == Danes == Na binkoštno soboto, 30. maja 2020, naj bi skoraj 485 letih<ref>After the temporary suspension of the Mass by a city council decision on August 10, 1535, no Catholic Mass had taken place. (Publication de L'Association pour la Restauration de Saint-Pierre, Saint-Pierre Ancienne Cathédrale de Genève, Geneva, 1982, p. 67)</ref> v stolnici praznovali katoliško mašo kot simbol ekumenske gostoljubnosti.<ref>[https://www.deutschlandfunk.de/genf-katholische-messe-in-kathedrale-der-reformierten.2849.de.html?drn:news_id=1136276 ''Catholic Mass in Cathedral of the Reformed''] (in German), Deutschlandfunk, 31 May 2020.</ref> Zaradi COVID-19 je bila katoliška maša prestavljena in je bila praznovana v soboto, 5. marca 2022. V določenih nočeh polne lune stolnica organizira ''Nokturne St-Pierre'', priložnost za dostop do stolpov za panoramski pogled na okoliško podeželje v mesečini.<ref>[https://www.cathedrale-geneve.ch/2023/06/02/les-nocturnes-de-st-pierre/ "The Nocturnes de St-Pierre", Cathedrale Saint-Pierre Geneve]</ref> == Orgle == V Ženevski stolnici sv. Petra so troje orgle: velike Metzlerjeve orgle v zahodni galeriji, orgle v prezbiterju, ki jih je izdelal Xavier Silbermann, in kapelske orgle, ki jih je izdelal E.F. Walcker. Glasbila segajo v različna obdobja in imajo različne glasbene vloge v stolnici. [[File:Façade (Unsplash).jpg|thumb|right|200px|Velike Metzlerjeve orgle]] V stolnici so orgle vsaj od 16. stoletja.<ref name="oetv">{{cite web |title=Genève, cathédrale St-Pierre |url=https://www.orgues-et-vitraux.ch/default.asp/2-0-1651-11-6-1/ |publisher=Orgues & vitraux |access-date=4 December 2025}}</ref> Sedanje velike Metzlerjeve orgle so četrto večje glasbilo, ki služi v stolnici, po prejšnjih galerijskih orglah Scherrerja (1757), Merklina (1866) in ženevskega graditelja Tschanun (1907).<ref name="moq">{{cite web |title=Cathédrale Saint-Pierre |url=https://www.musiqueorguequebec.ca/orgues/suisse/genevecsp.html |publisher=Music and Musicians |access-date=4 December 2025}}</ref><ref name="tourbook">{{cite book |title=Historic Organs of Switzerland |publisher=Pipedreams, American Public Media |year=2014 |url=https://pipedreams.publicradio.org/pdf/2014tourbook.pdf |access-date=5 December 2025 |format=PDF}}</ref> Metzlerjeve orgle je leta 1965 zgradilo podjetje Metzler & Söhne in nadomestilo dotrajane Tschanunove (katerih pnevmatski mehanizem se je slabo staral). Veliko ohišje orgel je zasnoval Poul-Gerhard Andersen iz Københavna.<ref name="tourbook" /> Metzlerjeve orgle imajo štiri manuale (klaviature) in pedal, s skupno 67 registrov. Ima tradicionalno mehansko mehaniko tipk in električno mehaniko registrov.<ref name="metzler">{{cite web |title=Grand Orgue Metzler |url=https://concerts-cathedrale.ch/instruments/orgue-metzler/ |publisher=Fondation des concerts de la cathédrale |access-date=5 December 2025}}</ref> Njihova tonska zasnova sledi severnonemški orgelski tradiciji poznega 17. stoletja, dopolnjena z nekaj francosko navdihnjenimi in romantičnimi deli. Metzler je v nove orgle vključil več stopenj prejšnjih orgel Merklin in Tschanun, s čimer je ohranil nekaj zgodovinskih cevi. Štirje deli orgel so razporejeni v samostoječem ohišju, ki je bilo skrbno zasnovano, da ne bi motilo arhitekture ladje. Namestitev je bila zaradi strukturnih izboljšav galerije odložena, vendar je bil instrument dokončan in odprt novembra 1965. Leta 2003 je bila izvedena celovita prenova, med katero so bile orgle razstavljene, očiščene in regulirane. Orgle v prezbiterju (korne orgle) je leta 1972 izdelal Xavier Silbermann iz Thonona.<ref name="choirorgan">{{cite web |title=Orgue de chœur |url=https://concerts-cathédrale.ch/instruments/orgue-choeur/ |publisher=Fondation des concerts de la cathédrale |access-date=5 December 2025}}</ref> V veliki meri financira Fundacija za katedralne koncerte in zagotavlja manjši liturgični instrument za uporabo v križišču in transeptih. Imajo en sam manual z deljenimi zapornicami in obvezno pedalsko sklopko ter je nameščen na premični ploščadi. Orgle so bile prvič uporabljene oktobra 1972, uradno pa so bile odprte januarja 1973. Orgle v kapeli so v kapeli Makabejcev in so najstarejše od treh. Izdelalo jih je nemško podjetje Walcker in jih postavilo leta 1888.<ref name="chapelorgan">{{cite web |title=Orgue Walcker |url=https://concerts-cathédrale.ch/instruments/orgue-walcker/ |publisher=Fondation des concerts de la cathédrale |access-date=5 December 2025}}</ref> Orgle so bile darilo med obdobjem večje obnove notranjosti kapele. Razen kasneje dodanega električnega puhala (ki je nadomestilo originalni ročno črpalni meh) so orgle v bistvu ohranjene v prvotnem stanju iz 19. stoletja. Shranjene so v visokem neogotskem ohišju, zasnovanem tako, da se ujema z notranjostjo kapele in imajo dva manuala, mehanski mehanizem in stožčasto-ventilski okvir. Orgle veljajo za najstarejše ohranjene mehanske orgle v Ženevi. Popolna obnova je bila izvedena leta 2021. == Zvonovi == Zvonovi stolnice so razdeljeni med severni stolp, južni stolp in osrednji zvonik. Najbolj izstopa zvon La Clémence, ulit leta 1407 in poimenovan po protipapežu Klemenu VII., Robertu Ženevskemu, čigar vpliv se je v Ženevo razširil med zahodnim razkolom prek njegovega legata, kardinala Jeana de Brognyja. Zvon je ohranil svoj položaj v življenju mesta z zaporednimi prelivanji. Sedanji bourdon, izdelan leta 1902 v livarni Rüetschi in težak več kot šest ton, ima isto vlogo.<ref name="Demolis2015">{{cite journal | last = Demolis | first = Philippe | title = Le carillon de la cathédrale Saint-Pierre de Genève = Das Glockenspiel der Kathedrale Saint-Pierre in Genf | journal = Campanae Helveticae | volume = 19 | year = 2015 | pages = 62–? | publisher = Gilde der Carilloneure und Campanologen der Schweiz | doi = 10.5169/seals-727341 | url = https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=cah-001%3A2015%3A19%3A%3A62}}</ref> Severni stolp vsebuje tudi zvon La Bellerive iz leta 1473. Južni stolp nosi skupino zvonov, katerih najzgodnejše oblike so bile izdelane v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku, kasneje pa so bile prelite, da bi ohranile svoje ustaljene funkcije v zvonjenju stolpa. To so L'Accord (1845), La Collavine (1609), L'Éveil (1845), Le Rappel (15. stoletje) in L'Espérance (2002). Skupaj tvorijo liturgični zvon, ki se uporablja ob sobotah zvečer in nedeljah zjutraj.<ref name="CarillonGeneve">{{cite web | title = Le Carillon – Cathédrale Saint-Pierre, Genève | website = Concerts de la Cathédrale | url = https://concerts-cathedrale.ch/instruments/carillon/ | access-date = 5 December 2025}}</ref> Urni zvon iz leta 1460, ki se zdaj v zvoniku, je bil leta 1898 znižan, tako da se je ujemal z drugimi zvonovi v stolpu. Odbija ure in je povezan tudi s sistemom [[kariljon]]a. V zvoniku je kariljon katedrale. Prvi mehanizem je bil nameščen leta 1749, sedanji instrument pa je bil zgrajen leta 1931 in povečan leta 2011. Po širitvi leta 2011 kariljon sestavlja sedemintrideset fiksnih zvonov, razporejenih v treh oktavah, vključno z urnim zvonom 1460. Kariljon deluje v dveh načinih. Avtomatski mehanizem, ki ga krmili katedralna ura, ob četrtinah predvaja kratke sekvence in vsako uro izvede eno od dvanajstih melodij, dodeljenih mesecem v letu.<ref name="InterrogeCarillon">{{cite web | title = Quels jours de la semaine et à quelles heures le carillon de la cathédrale Saint-Pierre sonne-t-il ? | website = Interroge – Bibliothèques de la Ville de Genève | url = https://www.geneve.ch/themes/culture/bibliotheques/interroge/reponses/jours-de-la-semaine-et-heures-le-carillon-de-la-cathedrale-saint-pierre-sonne-t-il | date = 2024-11-21 | access-date = 5 December 2025}}</ref> == Galerija == <gallery> Image: Geneva saint peter 2.JPG|Zvonik Image: Calvin's Chair.JPG|Calvinov stol Image: Jet d'Eau - Geneva - Switzerland - September 2005 - 03.jpg|Vodni curek s severnega stolpa File: Plafond de la chapelle des Maccabées 3.jpg|Strop kapele Makabejcev File:Chapelle des Macchabées (47623232361).jpg|Kapele </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|position=right|Saint-Pierre cathedral, Geneva|<br />Saint-Pierre Cathedral,<br />Geneva}} *[http://www.saintpierre-geneve.ch Official '''St Pierre Cathedral''' website]—{{in lang|fr}} *[https://izi.travel/en/c937-saint-peter-cathedral/en Izi.travel: Cathedral visitor's guide]—{{in lang|en}} *[http://www.tibet.ca/en/wtnarchive/1999/7/8_3.html Tibet.ca: "The Dalai Lama visits to the Cathedral" (1999)]—{{in lang|en}} ;Slike: * [http://www.gotik-romanik.de/Genf,%20Thumbnails/Thumbnails.html Gotik-romanik.de: photos of Cathedral] *[http://jonathan.rawle.org/scrapbook/geneva/cathedral.php Rawle.org: Aerial view of entire Cathedral] *[http://www.igpp.ucla.edu/jweygand/photos.dir/st.pierre.2.jpg UCLA.edu: Cathedral's stained glass windows] *[http://www.musiqueorguequebec.ca/orgues/suisse/genevecsp.html Musiqueorguequebec.ca: Cathedral organ] [[Kategorija:Stolnice v Švici]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Švici]] [[Kategorija:Ženeva]] [[Kategorija:Cerkve svetega Petra]] hga2sgd77zpm8pae53gcebwgee4isxm 6709024 6708866 2026-07-09T19:41:54Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Ženevska stolnica]] na [[Stolnica sv. Petra, Ženeva]] 6708866 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Ženevska stolnica | full_name = | other_name = | native_name = Cathédrale Saint-Pierre de Genève | native_name_lang = Frencosko | image = St Pierre Cathedral (46717064755).jpg | image_size = | caption = stolnica sv. Petra | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_mapsize = | relief = | map_caption = | coordinates = {{coord|46|12|4|N|6|8|55|E|region:CH|display=inline,title}} | country = Švica | location = [[Ženeva]] | denomination = Protestantska cerkev ženeve | previous denomination = [[Rimskokatoliška]] | tradition = [[kalvinizem]] | religious_institute = | churchmanship = | website = [http://www.cathedrale-geneve.ch/ St. Pierre Cathedral] | groundbreaking = ok. 380 | consecrated date = 18. julij 1288 | dedication = [[sveti Peter]] | status = [[župnijska cerkev]] | status = Aktivna | designated = | architect = | architectural_type = | style = | groundbreaking = ok. 1160 | years built = {{ubl|1160-1288 (glavna struktura)|1397-1405 (Kapela Makabejcev)|1752-1756 (fasada)|1897-1898 (nov stolp)}} | capacity = 1000 <ref>{{cite web |title=Plans and location |website=St. Pierre Cathedral, Geneva |url=https://www.cathedrale-geneve.ch/plans-location/ |format=PDF |access-date=12 December 2025}}</ref> | length = | width = | height = | materials = peščenjak, apnenec | parish = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | district = | division = | embedded = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = Swiss Cultural Property of National Significance | designation1_offname = Cathédrale Saint-Pierre et Chapelle des Macchabés, avec site archéologique et musée | designation1_date = | designation1_number = 02443<ref>{{cite web |title=Inventory of Cultural Property of National and Regional Importance |url=https://www.babs.admin.ch/en/inventory-of-cultural-property-of-national-and-regional-importance |publisher=Federal Office for Civil Protection FOCP |access-date=8 November 2025}}</ref> }} }} [[File: Genève. (9838876563).jpg|thumb|Ladja stolnice sv. Petra]] '''Ženevska stolnica sv. Petra''' ({{langx|fr|Cathédrale Saint-Pierre de Genève}}, {{IPA|de|sɛ̃ pjɛʁ də ʒənɛv|pron}} ) je zgodovinska cerkev v [[Ženeva|Ženevi]] v [[Švica|Švici]]. Od leta 1535 je glavna cerkev Ženevske protestantske cerkve in osrednje mesto protestantske [[Reformacija|reformacije]]. Tesno je povezana z [[Jean Calvin|Jeanom Calvinom]], ki je tam pridigal med svojim vodenjem reformiranega gibanja. == Zgodovina == Pod stolnico je dostopno [[arheološko najdišče]], ki vključuje grobnico starodavnega alobrogijskega poglavarja iz 1. stoletja pred našim štetjem.<ref>[https://www.world-archaeology.com/issues/travel-st-pierre-cathedral/ Blair, Hazel. "St Pierre Cathedral", ''World Archaeology'', Issue 83, May 25, 2017]</ref> [[Oppidum]], postavljen na hribu Saint-Pierre, jim je omogočil nadzor nad notranjo plovbo po [[Rona|Roni]].<ref>{{Cite book|last=Kruta|first=Venceslas|title=Les Celtes, histoire et dictionnaire : des origines à la romanisation et au christianisme|publisher=Robert Laffont|year=2000|isbn=2-221-05690-6|page=636}}</ref> V 4. stoletju našega štetja je Ženeva postala sedež škofije. Prva krščanska stavba je bila zgrajena na hribu (med letoma 350 in 375), na ruševinah rimskega svetišča. To »severno stolnico« in prvo [[krstilnica|krstilnico]] so kmalu dopolnili južna stolnica, druga krstilnica in [[atrij]]. Potem ko je leta 500 severno stolnico prizadel požar, jo je kralj Sigismund Burgundski obnovil in prosil [[papež Simah|papeža Simaha]], naj mu prinese relikvije svetega Petra. Gradnja sedanje stavbe se je začela pod Arduciusom de Faucignyjem, knezoškofom Ženevske škofije, okoli leta 1160,<ref name=ville>[https://www.cathedrale-geneve.ch/en/the-origins "Saint-Pierre Cathedral", Ville de Genève]</ref> v [[gotska arhitektura|gotskem slogu]]. Notranjost stolnice je obložena z [[mozaik]]i iz 4. stoletja. Nemški slikar Konrad Witz je leta 1444 za stolnico naslikal oltarno sliko, tako imenovano ''Oltarno sliko sv. Petra'', ki je zdaj v Muzeju umetnosti in zgodovine v Ženevi in ​​vsebuje njegovo kompozicijo ''Čudežni ulov rib''. Delo velja za ključni trenutek v evropskem slikarstvu, ker je Witz prizor zasnoval na resničnem pogledu na Ženevsko jezero, zaradi česar je to najstarejša znana topografsko natančna pokrajina v zahodni umetnosti.<ref>{{cite web |title=Miraculous Draught of Fishes |url=https://www.mahmah.ch/collection/oeuvres/la-peche-miraculeuse/1843-0011 |publisher=Museum of Art and History Geneva |access-date=8 November 2025}}</ref> V času reformacije je bila notranjost velike, križne, poznogotske cerkve oropana [[korna pregrada|pregrade]], stranskih kapel in vseh dekorativnih umetniških del, razen [[vitraj|vitraža]], tako da je ostala prostrana, preprosta notranjost, ki je v ostrem nasprotju z notranjostjo ohranjenih srednjeveških cerkva, ki so ostale rimskokatoliške. V 18. stoletju je bila dodana glavna fasada v neoklasicističnem slogu.<ref name=ville/> V 1890-ih so Ženevčani preuredili veliko stransko kapelo ob glavnih vratih stolnice v polikromiranem neogotskem slogu. Theodore Beza, francoski kalvinistični protestantski teolog, reformator in učenjak ter naslednik Jeana Calvina, je bil pokopan v sv. Petru leta 1605. == Danes == Na binkoštno soboto, 30. maja 2020, naj bi skoraj 485 letih<ref>After the temporary suspension of the Mass by a city council decision on August 10, 1535, no Catholic Mass had taken place. (Publication de L'Association pour la Restauration de Saint-Pierre, Saint-Pierre Ancienne Cathédrale de Genève, Geneva, 1982, p. 67)</ref> v stolnici praznovali katoliško mašo kot simbol ekumenske gostoljubnosti.<ref>[https://www.deutschlandfunk.de/genf-katholische-messe-in-kathedrale-der-reformierten.2849.de.html?drn:news_id=1136276 ''Catholic Mass in Cathedral of the Reformed''] (in German), Deutschlandfunk, 31 May 2020.</ref> Zaradi COVID-19 je bila katoliška maša prestavljena in je bila praznovana v soboto, 5. marca 2022. V določenih nočeh polne lune stolnica organizira ''Nokturne St-Pierre'', priložnost za dostop do stolpov za panoramski pogled na okoliško podeželje v mesečini.<ref>[https://www.cathedrale-geneve.ch/2023/06/02/les-nocturnes-de-st-pierre/ "The Nocturnes de St-Pierre", Cathedrale Saint-Pierre Geneve]</ref> == Orgle == V Ženevski stolnici sv. Petra so troje orgle: velike Metzlerjeve orgle v zahodni galeriji, orgle v prezbiterju, ki jih je izdelal Xavier Silbermann, in kapelske orgle, ki jih je izdelal E.F. Walcker. Glasbila segajo v različna obdobja in imajo različne glasbene vloge v stolnici. [[File:Façade (Unsplash).jpg|thumb|right|200px|Velike Metzlerjeve orgle]] V stolnici so orgle vsaj od 16. stoletja.<ref name="oetv">{{cite web |title=Genève, cathédrale St-Pierre |url=https://www.orgues-et-vitraux.ch/default.asp/2-0-1651-11-6-1/ |publisher=Orgues & vitraux |access-date=4 December 2025}}</ref> Sedanje velike Metzlerjeve orgle so četrto večje glasbilo, ki služi v stolnici, po prejšnjih galerijskih orglah Scherrerja (1757), Merklina (1866) in ženevskega graditelja Tschanun (1907).<ref name="moq">{{cite web |title=Cathédrale Saint-Pierre |url=https://www.musiqueorguequebec.ca/orgues/suisse/genevecsp.html |publisher=Music and Musicians |access-date=4 December 2025}}</ref><ref name="tourbook">{{cite book |title=Historic Organs of Switzerland |publisher=Pipedreams, American Public Media |year=2014 |url=https://pipedreams.publicradio.org/pdf/2014tourbook.pdf |access-date=5 December 2025 |format=PDF}}</ref> Metzlerjeve orgle je leta 1965 zgradilo podjetje Metzler & Söhne in nadomestilo dotrajane Tschanunove (katerih pnevmatski mehanizem se je slabo staral). Veliko ohišje orgel je zasnoval Poul-Gerhard Andersen iz Københavna.<ref name="tourbook" /> Metzlerjeve orgle imajo štiri manuale (klaviature) in pedal, s skupno 67 registrov. Ima tradicionalno mehansko mehaniko tipk in električno mehaniko registrov.<ref name="metzler">{{cite web |title=Grand Orgue Metzler |url=https://concerts-cathedrale.ch/instruments/orgue-metzler/ |publisher=Fondation des concerts de la cathédrale |access-date=5 December 2025}}</ref> Njihova tonska zasnova sledi severnonemški orgelski tradiciji poznega 17. stoletja, dopolnjena z nekaj francosko navdihnjenimi in romantičnimi deli. Metzler je v nove orgle vključil več stopenj prejšnjih orgel Merklin in Tschanun, s čimer je ohranil nekaj zgodovinskih cevi. Štirje deli orgel so razporejeni v samostoječem ohišju, ki je bilo skrbno zasnovano, da ne bi motilo arhitekture ladje. Namestitev je bila zaradi strukturnih izboljšav galerije odložena, vendar je bil instrument dokončan in odprt novembra 1965. Leta 2003 je bila izvedena celovita prenova, med katero so bile orgle razstavljene, očiščene in regulirane. Orgle v prezbiterju (korne orgle) je leta 1972 izdelal Xavier Silbermann iz Thonona.<ref name="choirorgan">{{cite web |title=Orgue de chœur |url=https://concerts-cathédrale.ch/instruments/orgue-choeur/ |publisher=Fondation des concerts de la cathédrale |access-date=5 December 2025}}</ref> V veliki meri financira Fundacija za katedralne koncerte in zagotavlja manjši liturgični instrument za uporabo v križišču in transeptih. Imajo en sam manual z deljenimi zapornicami in obvezno pedalsko sklopko ter je nameščen na premični ploščadi. Orgle so bile prvič uporabljene oktobra 1972, uradno pa so bile odprte januarja 1973. Orgle v kapeli so v kapeli Makabejcev in so najstarejše od treh. Izdelalo jih je nemško podjetje Walcker in jih postavilo leta 1888.<ref name="chapelorgan">{{cite web |title=Orgue Walcker |url=https://concerts-cathédrale.ch/instruments/orgue-walcker/ |publisher=Fondation des concerts de la cathédrale |access-date=5 December 2025}}</ref> Orgle so bile darilo med obdobjem večje obnove notranjosti kapele. Razen kasneje dodanega električnega puhala (ki je nadomestilo originalni ročno črpalni meh) so orgle v bistvu ohranjene v prvotnem stanju iz 19. stoletja. Shranjene so v visokem neogotskem ohišju, zasnovanem tako, da se ujema z notranjostjo kapele in imajo dva manuala, mehanski mehanizem in stožčasto-ventilski okvir. Orgle veljajo za najstarejše ohranjene mehanske orgle v Ženevi. Popolna obnova je bila izvedena leta 2021. == Zvonovi == Zvonovi stolnice so razdeljeni med severni stolp, južni stolp in osrednji zvonik. Najbolj izstopa zvon La Clémence, ulit leta 1407 in poimenovan po protipapežu Klemenu VII., Robertu Ženevskemu, čigar vpliv se je v Ženevo razširil med zahodnim razkolom prek njegovega legata, kardinala Jeana de Brognyja. Zvon je ohranil svoj položaj v življenju mesta z zaporednimi prelivanji. Sedanji bourdon, izdelan leta 1902 v livarni Rüetschi in težak več kot šest ton, ima isto vlogo.<ref name="Demolis2015">{{cite journal | last = Demolis | first = Philippe | title = Le carillon de la cathédrale Saint-Pierre de Genève = Das Glockenspiel der Kathedrale Saint-Pierre in Genf | journal = Campanae Helveticae | volume = 19 | year = 2015 | pages = 62–? | publisher = Gilde der Carilloneure und Campanologen der Schweiz | doi = 10.5169/seals-727341 | url = https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=cah-001%3A2015%3A19%3A%3A62}}</ref> Severni stolp vsebuje tudi zvon La Bellerive iz leta 1473. Južni stolp nosi skupino zvonov, katerih najzgodnejše oblike so bile izdelane v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku, kasneje pa so bile prelite, da bi ohranile svoje ustaljene funkcije v zvonjenju stolpa. To so L'Accord (1845), La Collavine (1609), L'Éveil (1845), Le Rappel (15. stoletje) in L'Espérance (2002). Skupaj tvorijo liturgični zvon, ki se uporablja ob sobotah zvečer in nedeljah zjutraj.<ref name="CarillonGeneve">{{cite web | title = Le Carillon – Cathédrale Saint-Pierre, Genève | website = Concerts de la Cathédrale | url = https://concerts-cathedrale.ch/instruments/carillon/ | access-date = 5 December 2025}}</ref> Urni zvon iz leta 1460, ki se zdaj v zvoniku, je bil leta 1898 znižan, tako da se je ujemal z drugimi zvonovi v stolpu. Odbija ure in je povezan tudi s sistemom [[kariljon]]a. V zvoniku je kariljon katedrale. Prvi mehanizem je bil nameščen leta 1749, sedanji instrument pa je bil zgrajen leta 1931 in povečan leta 2011. Po širitvi leta 2011 kariljon sestavlja sedemintrideset fiksnih zvonov, razporejenih v treh oktavah, vključno z urnim zvonom 1460. Kariljon deluje v dveh načinih. Avtomatski mehanizem, ki ga krmili katedralna ura, ob četrtinah predvaja kratke sekvence in vsako uro izvede eno od dvanajstih melodij, dodeljenih mesecem v letu.<ref name="InterrogeCarillon">{{cite web | title = Quels jours de la semaine et à quelles heures le carillon de la cathédrale Saint-Pierre sonne-t-il ? | website = Interroge – Bibliothèques de la Ville de Genève | url = https://www.geneve.ch/themes/culture/bibliotheques/interroge/reponses/jours-de-la-semaine-et-heures-le-carillon-de-la-cathedrale-saint-pierre-sonne-t-il | date = 2024-11-21 | access-date = 5 December 2025}}</ref> == Galerija == <gallery> Image: Geneva saint peter 2.JPG|Zvonik Image: Calvin's Chair.JPG|Calvinov stol Image: Jet d'Eau - Geneva - Switzerland - September 2005 - 03.jpg|Vodni curek s severnega stolpa File: Plafond de la chapelle des Maccabées 3.jpg|Strop kapele Makabejcev File:Chapelle des Macchabées (47623232361).jpg|Kapele </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|position=right|Saint-Pierre cathedral, Geneva|<br />Saint-Pierre Cathedral,<br />Geneva}} *[http://www.saintpierre-geneve.ch Official '''St Pierre Cathedral''' website]—{{in lang|fr}} *[https://izi.travel/en/c937-saint-peter-cathedral/en Izi.travel: Cathedral visitor's guide]—{{in lang|en}} *[http://www.tibet.ca/en/wtnarchive/1999/7/8_3.html Tibet.ca: "The Dalai Lama visits to the Cathedral" (1999)]—{{in lang|en}} ;Slike: * [http://www.gotik-romanik.de/Genf,%20Thumbnails/Thumbnails.html Gotik-romanik.de: photos of Cathedral] *[http://jonathan.rawle.org/scrapbook/geneva/cathedral.php Rawle.org: Aerial view of entire Cathedral] *[http://www.igpp.ucla.edu/jweygand/photos.dir/st.pierre.2.jpg UCLA.edu: Cathedral's stained glass windows] *[http://www.musiqueorguequebec.ca/orgues/suisse/genevecsp.html Musiqueorguequebec.ca: Cathedral organ] [[Kategorija:Stolnice v Švici]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Švici]] [[Kategorija:Ženeva]] [[Kategorija:Cerkve svetega Petra]] hga2sgd77zpm8pae53gcebwgee4isxm 0 605370 6708880 2026-07-09T14:26:31Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Château de La Clayette]] na [[Grad La Clayette]] 6708880 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grad La Clayette]] m36luzkzexunpt6fcc0vh7jaev5trlk 0 605371 6708888 2026-07-09T14:49:03Z Marn nina 262723 nova stran z vsebino: »Predrag Šainović (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.[1][2][3] Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.[4] Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.[...« 6708888 wikitext text/x-wiki Predrag Šainović (rojen 1979 v Beogradu, Srbija) je zdravnik specialist urologije, ki deluje v Sloveniji.[1][2][3] Medicino je študiral na Medicinski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer je zaključil študij medicine.[4] Po zaključku študija je svojo poklicno pot nadaljeval v Sloveniji. Od leta 2009 je zaposlen na Oddelku za urologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer je opravil tudi specializacijo iz urologije, ki jo je zaključil leta 2016.[5] V okviru strokovnega dela se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem uroloških bolezni ter izvaja endourološke in rekonstruktivne kirurške posege.[6] Leta 2026 je v izboru revije Viva prejel naziv Moj urolog 2026, priznanje, ki ga revija podeljuje na podlagi glasov pacientov.[7] Sodeluje kot strokovni sogovornik v medijskih prispevkih s področja urologije.[8][9] Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/ Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/ Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/ Predrag Šainović – urolog in hirurg, intervju (Fusnota podkast 42). https://podcast.rs/predrag-sainovic-urolog-i-hirurg-automobilista-fusnota-podkast-42/ Seznam osebja – Oddelka za urologijo, UKC Maribor. https://www.ukc-mb.si/oddelki-sluzbe-enote/klinika-za-kirurgijo/oddelek-za-urologijo/osebje/ Dr Šainović je čuveni urolog, članek v Kurir. https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4083194/dr-sainovic-je-cuveni-urolog-ali-i-sampion-u-gt-trkama-i-najuspesniji-srpski-automobilista-2022/ »Moj urolog 2026 Predrag Šainović, dr. med., spec. urolog: Ljudje si zapomnijo, kako si jih obravnaval v najtežjih trenutkih«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026. »Na potovanje z inkontinenco«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026. »Zakaj se vnetje mehurja rado ponavlja?«. Viva. Pridobljeno 9. julija 2026. 5lsq2igpyzfbelkc1rggc44d6n58wfb 10 605372 6708896 2026-07-09T15:20:45Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »#PREUSMERITEV[[]]Predloga:Pomoč za Wikipedijo« 6708896 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[]]Predloga:Pomoč za Wikipedijo 3g5nx26rg8081qgwzwnnxuvtcu6z28e 6708898 6708896 2026-07-09T15:21:02Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Pomoč za Wikipedijo]] 6708898 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Pomoč za Wikipedijo]] njy23npgmcqddw9wpvabhcqtjj3r417 0 605373 6708911 2026-07-09T15:36:10Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1362798170|Andris Kulbergs]]« 6708911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Andris Kulbergs|image=Andris Kulbergs 2026 (cropped).png|caption=|order=|office=[[Predsednik vlade Latvije]]|termstart=28. maj 2026|termend=|president=[[Edgars Rinkēvičs]]|predecessor=[[Evika Siliņa]]|successor=|office1=|termstart1=|termend1=|constituency1=|party=neodvisen|otherparty=Združena lista|birth_date=26. maj 1979|birth_place=[[Riga]], [[Latvija]]|alma_mater=Tehnologška univerza Talin,<br>Tehnična univerza Riga|spouse=Anna Kulberga|children=3}} '''Andris Kulbergs''', [[Latvijci|latvijski]] [[poslovnež]] in [[politik]]; * [[26. maj]] [[1979]], [[Riga]]. Kulbergs je latvijski poslovnež in politik. Od leta 2026 je predsednik latvijske vlade. Pred tem je bil od leta 2022 poslanec v [[Saeima|Saeimi]], kamor je bil izvoljen kot nestrankarski član Združene liste.<ref name="Public Broadcasting of Latvia-2026">{{Navedi splet|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/16.05.2026-united-lists-andris-kulbergs-asked-to-form-a-new-latvian-government.a647432/|title=United List's Andris Kulbergs asked to form a new Latvian government|publisher=[[Public Broadcasting of Latvia]]|date=16 May 2026}}</ref><ref name="Delfi-2026">{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lv/193/politics/120118647/rinkevics-dod-kulbergam-iespeju-izveidot-valdibu|title=Rinkēvičs dod Kulbergam iespēju izveidot valdību|website=[[Delfi (web portal)|Delfi]]|date=16 May 2026|language=lv}}</ref> Pred vstopom v politiko je opravljal številne funkcije v zasebnem sektorju.<ref name="www.lsm.lv">{{Navedi splet|title=Bezpartejisks problēmu risinātājs. Kas ir premjera amatam nominētais Andris Kulbergs?|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/16.05.2026-bezpartejisks-problemu-risinatajs-kas-ir-premjera-amatam-nominetais-andris-kulbergs.a647427/|accessdate=29 May 2026|website=www.lsm.lv|language=lv}}</ref> Je tudi predsednik Latvijskega združenja pooblaščenih prodajalcev avtomobilov.<ref name="Sabiedrība un politika-2026a">{{Navedi splet|date=16 May 2026|title=Kas ir jaunais Ministru prezidents? Ieskats Andra Kulberga biogrāfijā|url=https://www.apollo.lv/8472295/kas-ir-jaunais-ministru-prezidents-ieskats-andra-kulberga-biografija|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> Po odstopu premierke [[Evika Siliņa|Evike Siliņe]] 14. maja 2026 <ref name="Sabiedrība un politika-2026b">{{Navedi splet|date=14 May 2026|title=Siliņa atkāpjas no premjeres amata|url=https://www.apollo.lv/8470697/silina-atkapjas-no-premjeres-amata|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> mu je latvijski predsednik [[Edgars Rinkēvičs]] pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami podelil mandat za sestavo vlade.<ref name="Public Broadcasting of Latvia-2026" /> Koalicijo se sestavil iz strank Združena lista, Nova enotnost, Nacionalna zveza ter Zveza zelenih in kmetov, za predsednika vlade pa je bil Kulbergs izvoljen 28. maja 2026.<ref name="lvportals.lv">{{Navedi splet|last=lvportals.lv|title=Ar 66 balsīm Saeima izsaka uzticību Andra Kulberga valdībai. Fokusā drošība, budžeta stabilizēšana, vēlēšanu norise, cīņa pret karteļiem un korupciju - LV portāls|url=https://lvportals.lv/norises/390321-ar-66-balsim-saeima-izsaka-uzticibu-andra-kulberga-valdibai-fokusa-drosiba-budzeta-stabilizesana-velesanu-norise-cina-pret-karteliem-un-korupciju-2026|accessdate=29 May 2026|website=lvportals.lv|language=lv}}</ref> Kot latvijski premier je pozval k proračunski reformi <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Budget must be urgently reviewed, says PM candidate Kulbergs|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/19.05.2026-budget-must-be-urgently-reviewed-says-pm-candidate-kulbergs.a647758/|accessdate=2026-07-02|website=eng.lsm.lv|language=en}}</ref> ter strožjemu nadzoru nad letalsko družbo [[Air Baltic]]<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2026-07-01|title=Kulbergs: Neviens cents vairs netiks ieguldīts "airBaltic", kamēr tiek rādīti "Minhauzena plāni"|url=https://tv3.lv/zinas/ekonomika/kulbergs-neviens-cents-vairs-netiks-ieguldits-airbaltic-kamer-tiek-raditi-minhauzena-plani/|accessdate=2026-07-02|website=tv3.lv|language=lv}}</ref> in infrastrukturnim projektom [[Rail Baltica]],<ref name=":2">{{Navedi splet|last=LETA|date=2026-07-01|title=Rail Baltica by 2030? Latvian Prime Minister says it's impossible|url=https://bnn-news.com/rail-baltica-by-2030-latvian-prime-minister-says-its-impossible-281603|accessdate=2026-07-02|website=Baltic News Network|language=en-US}}</ref> obenem pa je nadaljeval proukrajinsko zunanjo politiko svojih predhodnikov.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/|accessdate=2026-07-02|website=www.lsm.lv|language=lv}}</ref> Kot njegovi predhodniki je tudi Kulbergs izrazil močno podporo [[Ukrajina|Ukrajini]] v vojni z Rusijo. 9. junija 2026 je z ukrajinskim predsednikom [[Volodimir Zelenski|Volodimirjem Zelenskim]] podpisal celovit sporazum o obrambnem sodelovanju med Latvijo in Ukrajino.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/|accessdate=2026-07-02|website=www.lsm.lv|language=lv}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/ "Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem"]. ''www.lsm.lv'' (in Latvian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2 July</span> 2026</span>.</cite> [[Category:CS1 Latvian-language sources (lv)]]</ref> 29. junija 2026 je Kulbergs napovedal odprtje skupne tovarne brezpilotnih letalnikov z Ukrajino v regiji [[Latgalija]] blizu meja Rusije in Belorusije.<ref>{{Navedi splet|last=Höller|first=Linus|date=2026-06-30|title=Latvia and Ukraine to open drone factory right on Baltic nation’s border with Russia|url=https://www.defensenews.com/global/europe/2026/06/30/latvia-and-ukraine-to-open-drone-factory-right-on-baltic-nations-border-with-russia/|accessdate=2026-07-02|website=Defense News|language=en}}</ref> Izrazil je tudi podporo vstopu Ukrajine v NATO in ukrajinsko vojsko označil za eno najmočnejših na svetu. <ref>{{Navedi splet|last=S.A|first=Telewizja Polska|title=Ukraine should help shape NATO’s defenses, not stay outside them, Latvian PM says|url=https://tvpworld.com/94013874/latvia-urges-nato-to-integrate-ukraines-battlefield-drone-expertise|accessdate=2026-07-02|website=tvpworld.com|language=en}}</ref> Kulbergs je poročen z Anno Kulbergo, s katero ima tri otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Kulbergam mājās nobrucis viss, kas vien varējis nobrukt; sieva ārā vēl nedzenot|url=https://nra.lv/tautaruna/nebusanas/522023-andra-kulberga-gimenes-izaicinajumi-jaunas-valdibas-laika.htm|accessdate=29 May 2026|website=nra.lv|language=lv}}</ref> Kulbergs, avtomobilski navdušenec, je leta 2022 po izvolitvi v Saeimo javno razkril, da ima v lasti 11 avtomobilov.<ref>{{Navedi splet|date=26 December 2022|title=Deputāts Kulbergs deklarējis 11 transportlīdzekļus|url=https://www.apollo.lv/7678113/deputats-kulbergs-deklarejis-11-transportlidzeklus|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> Leta 2022 se je po prometni nesreči, v kateri je moral začasno uporabljati invalidski voziček, zavzel za izboljšave infrastrukture na ulicah in pločnikih Rige, da bi bila bolj dostopna osebam s posebnimi potrebami.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO. “Pilsēta ir nepiemērota invalīdiem!”: Andris Kulbergs pēc piedzīvotās autoavārijas pa Rīgu spiests pārvietoties ratiņkrēslā|url=https://www.la.lv/video-pilseta-ir-nepiemerota-invalidiem-andris-kulbergs-pec-piedzivotas-smagas-autoavarijas-pa-rigu-spiests-parvietoties-ratinkresla|accessdate=31 May 2026|website=LA.LV|language=lv}}</ref> Ko se mu je leta 2023 rodil drugi otrok, so latvijski mediji poročali, kako je svojo ženo in dojenčka domov odpeljal v reli avtomobilu, kar je družinska tradicija že dve generaciji.<ref>{{Navedi splet|last=Kalnbērza|first=Evija|title=Kulbergs dēlu no Dzemdību nama ved mājās ar ekskluzīvu rallija auto|url=https://www.santa.lv/raksts/mansmazais/kulbergs-delu-no-dzemdibu-nama-ved-majas-ar-ekskluzivu-rallija-auto-61337/|accessdate=31 May 2026|website=www.santa.lv|language=lv}}</ref> == Sklici == {{Sklici}}{{Evropski svet}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] 5kbnawkj70z6q2qpim49tlbge7yevma 6708912 6708911 2026-07-09T15:36:45Z Pv21 142817 6708912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Andris Kulbergs|image=Andris Kulbergs 2026 (cropped).png|caption=|order=|office=[[Predsednik vlade Latvije]]|termstart=28. maj 2026|termend=|president=[[Edgars Rinkēvičs]]|predecessor=[[Evika Siliņa]]|successor=|office1=|termstart1=|termend1=|constituency1=|party=neodvisen|otherparty=Združena lista|birth_date=26. maj 1979|birth_place=[[Riga]], [[Latvija]]|alma_mater=Tehnologška univerza Talin,<br>Tehnična univerza Riga|spouse=Anna Kulberga|children=3}} '''Andris Kulbergs''', [[Latvijci|latvijski]] [[poslovnež]] in [[politik]]; * [[26. maj]] [[1979]], [[Riga]]. Kulbergs je latvijski poslovnež in politik. Od leta 2026 je predsednik latvijske vlade. Pred tem je bil od leta 2022 poslanec v [[Saeima|Saeimi]], kamor je bil izvoljen kot nestrankarski član Združene liste.<ref name="Public Broadcasting of Latvia-2026">{{Navedi splet|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/16.05.2026-united-lists-andris-kulbergs-asked-to-form-a-new-latvian-government.a647432/|title=United List's Andris Kulbergs asked to form a new Latvian government|publisher=[[Public Broadcasting of Latvia]]|date=16 May 2026}}</ref><ref name="Delfi-2026">{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lv/193/politics/120118647/rinkevics-dod-kulbergam-iespeju-izveidot-valdibu|title=Rinkēvičs dod Kulbergam iespēju izveidot valdību|website=[[Delfi (web portal)|Delfi]]|date=16 May 2026|language=lv}}</ref> Pred vstopom v politiko je opravljal številne funkcije v zasebnem sektorju.<ref name="www.lsm.lv">{{Navedi splet|title=Bezpartejisks problēmu risinātājs. Kas ir premjera amatam nominētais Andris Kulbergs?|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/16.05.2026-bezpartejisks-problemu-risinatajs-kas-ir-premjera-amatam-nominetais-andris-kulbergs.a647427/|accessdate=29 May 2026|website=www.lsm.lv|language=lv}}</ref> Je tudi predsednik Latvijskega združenja pooblaščenih prodajalcev avtomobilov.<ref name="Sabiedrība un politika-2026a">{{Navedi splet|date=16 May 2026|title=Kas ir jaunais Ministru prezidents? Ieskats Andra Kulberga biogrāfijā|url=https://www.apollo.lv/8472295/kas-ir-jaunais-ministru-prezidents-ieskats-andra-kulberga-biografija|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> Po odstopu premierke [[Evika Siliņa|Evike Siliņe]] 14. maja 2026 <ref name="Sabiedrība un politika-2026b">{{Navedi splet|date=14 May 2026|title=Siliņa atkāpjas no premjeres amata|url=https://www.apollo.lv/8470697/silina-atkapjas-no-premjeres-amata|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> mu je latvijski predsednik [[Edgars Rinkēvičs]] pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami podelil mandat za sestavo vlade.<ref name="Public Broadcasting of Latvia-2026" /> Koalicijo se sestavil iz strank Združena lista, Nova enotnost, Nacionalna zveza ter Zveza zelenih in kmetov, za predsednika vlade pa je bil Kulbergs izvoljen 28. maja 2026.<ref name="lvportals.lv">{{Navedi splet|last=lvportals.lv|title=Ar 66 balsīm Saeima izsaka uzticību Andra Kulberga valdībai. Fokusā drošība, budžeta stabilizēšana, vēlēšanu norise, cīņa pret karteļiem un korupciju - LV portāls|url=https://lvportals.lv/norises/390321-ar-66-balsim-saeima-izsaka-uzticibu-andra-kulberga-valdibai-fokusa-drosiba-budzeta-stabilizesana-velesanu-norise-cina-pret-karteliem-un-korupciju-2026|accessdate=29 May 2026|website=lvportals.lv|language=lv}}</ref> Kot latvijski premier je pozval k proračunski reformi <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Budget must be urgently reviewed, says PM candidate Kulbergs|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/19.05.2026-budget-must-be-urgently-reviewed-says-pm-candidate-kulbergs.a647758/|accessdate=2026-07-02|website=eng.lsm.lv|language=en}}</ref> ter strožjemu nadzoru nad letalsko družbo [[Air Baltic]]<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2026-07-01|title=Kulbergs: Neviens cents vairs netiks ieguldīts "airBaltic", kamēr tiek rādīti "Minhauzena plāni"|url=https://tv3.lv/zinas/ekonomika/kulbergs-neviens-cents-vairs-netiks-ieguldits-airbaltic-kamer-tiek-raditi-minhauzena-plani/|accessdate=2026-07-02|website=tv3.lv|language=lv}}</ref> in infrastrukturnim projektom [[Rail Baltica]].<ref name=":2">{{Navedi splet|last=LETA|date=2026-07-01|title=Rail Baltica by 2030? Latvian Prime Minister says it's impossible|url=https://bnn-news.com/rail-baltica-by-2030-latvian-prime-minister-says-its-impossible-281603|accessdate=2026-07-02|website=Baltic News Network|language=en-US}}</ref> Kot njegovi predhodniki je tudi Kulbergs izrazil močno podporo [[Ukrajina|Ukrajini]] v vojni z Rusijo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/|accessdate=2026-07-02|website=www.lsm.lv|language=lv}}</ref> 9. junija 2026 je z ukrajinskim predsednikom [[Volodimir Zelenski|Volodimirjem Zelenskim]] podpisal celovit sporazum o obrambnem sodelovanju med Latvijo in Ukrajino.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/|accessdate=2026-07-02|website=www.lsm.lv|language=lv}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/ "Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem"]. ''www.lsm.lv'' (in Latvian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2 July</span> 2026</span>.</cite> [[Category:CS1 Latvian-language sources (lv)]]</ref> 29. junija 2026 je Kulbergs napovedal odprtje skupne tovarne brezpilotnih letalnikov z Ukrajino v regiji [[Latgalija]] blizu meja Rusije in Belorusije.<ref>{{Navedi splet|last=Höller|first=Linus|date=2026-06-30|title=Latvia and Ukraine to open drone factory right on Baltic nation’s border with Russia|url=https://www.defensenews.com/global/europe/2026/06/30/latvia-and-ukraine-to-open-drone-factory-right-on-baltic-nations-border-with-russia/|accessdate=2026-07-02|website=Defense News|language=en}}</ref> Izrazil je tudi podporo vstopu Ukrajine v NATO in ukrajinsko vojsko označil za eno najmočnejših na svetu. <ref>{{Navedi splet|last=S.A|first=Telewizja Polska|title=Ukraine should help shape NATO’s defenses, not stay outside them, Latvian PM says|url=https://tvpworld.com/94013874/latvia-urges-nato-to-integrate-ukraines-battlefield-drone-expertise|accessdate=2026-07-02|website=tvpworld.com|language=en}}</ref> Kulbergs je poročen z Anno Kulbergo, s katero ima tri otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Kulbergam mājās nobrucis viss, kas vien varējis nobrukt; sieva ārā vēl nedzenot|url=https://nra.lv/tautaruna/nebusanas/522023-andra-kulberga-gimenes-izaicinajumi-jaunas-valdibas-laika.htm|accessdate=29 May 2026|website=nra.lv|language=lv}}</ref> Kulbergs, avtomobilski navdušenec, je leta 2022 po izvolitvi v Saeimo javno razkril, da ima v lasti 11 avtomobilov.<ref>{{Navedi splet|date=26 December 2022|title=Deputāts Kulbergs deklarējis 11 transportlīdzekļus|url=https://www.apollo.lv/7678113/deputats-kulbergs-deklarejis-11-transportlidzeklus|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> Leta 2022 se je po prometni nesreči, v kateri je moral začasno uporabljati invalidski voziček, zavzel za izboljšave infrastrukture na ulicah in pločnikih Rige, da bi bila bolj dostopna osebam s posebnimi potrebami.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO. “Pilsēta ir nepiemērota invalīdiem!”: Andris Kulbergs pēc piedzīvotās autoavārijas pa Rīgu spiests pārvietoties ratiņkrēslā|url=https://www.la.lv/video-pilseta-ir-nepiemerota-invalidiem-andris-kulbergs-pec-piedzivotas-smagas-autoavarijas-pa-rigu-spiests-parvietoties-ratinkresla|accessdate=31 May 2026|website=LA.LV|language=lv}}</ref> Ko se mu je leta 2023 rodil drugi otrok, so latvijski mediji poročali, kako je svojo ženo in dojenčka domov odpeljal v reli avtomobilu, kar je družinska tradicija že dve generaciji.<ref>{{Navedi splet|last=Kalnbērza|first=Evija|title=Kulbergs dēlu no Dzemdību nama ved mājās ar ekskluzīvu rallija auto|url=https://www.santa.lv/raksts/mansmazais/kulbergs-delu-no-dzemdibu-nama-ved-majas-ar-ekskluzivu-rallija-auto-61337/|accessdate=31 May 2026|website=www.santa.lv|language=lv}}</ref> == Sklici == {{Sklici}}{{Evropski svet}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] m7fj03q6iqbc4kw0r9j5wa9efoj6exc 6708926 6708912 2026-07-09T16:04:23Z Yerpo 8417 --podvojevanje podatkov, np 6708926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Andris Kulbergs|image=Andris Kulbergs 2026 (cropped).png|caption=|order=|office=[[Predsednik vlade Latvije]]|termstart=28. maj 2026|termend=|president=[[Edgars Rinkēvičs]]|predecessor=[[Evika Siliņa]]|successor=|office1=|termstart1=|termend1=|constituency1=|party=neodvisen|otherparty=Združena lista|birth_date=26. maj 1979|birth_place=[[Riga]], [[Latvija]]|alma_mater=Tehnologška univerza Talin,<br>Tehnična univerza Riga|spouse=Anna Kulberga|children=3}} '''Andris Kulbergs''', [[Latvijci|latvijski]] [[poslovnež]] in [[politik]]; * [[26. maj]] [[1979]], [[Riga]]. Od leta 2026 je [[Predsednik vlade Latvije|predsednik latvijske vlade]]. Pred tem je bil od leta 2022 poslanec v [[Saeima|Saeimi]], kamor je bil izvoljen kot nestrankarski član Združene liste.<ref name="Public Broadcasting of Latvia-2026">{{Navedi splet|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/16.05.2026-united-lists-andris-kulbergs-asked-to-form-a-new-latvian-government.a647432/|title=United List's Andris Kulbergs asked to form a new Latvian government|publisher=[[Public Broadcasting of Latvia]]|date=16 May 2026}}</ref><ref name="Delfi-2026">{{Navedi splet|url=https://www.delfi.lv/193/politics/120118647/rinkevics-dod-kulbergam-iespeju-izveidot-valdibu|title=Rinkēvičs dod Kulbergam iespēju izveidot valdību|website=[[Delfi (web portal)|Delfi]]|date=16 May 2026|language=lv}}</ref> Pred vstopom v politiko je opravljal številne funkcije v zasebnem sektorju.<ref name="www.lsm.lv">{{Navedi splet|title=Bezpartejisks problēmu risinātājs. Kas ir premjera amatam nominētais Andris Kulbergs?|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/16.05.2026-bezpartejisks-problemu-risinatajs-kas-ir-premjera-amatam-nominetais-andris-kulbergs.a647427/|accessdate=29 May 2026|website=www.lsm.lv|language=lv}}</ref> Je tudi predsednik Latvijskega združenja pooblaščenih prodajalcev avtomobilov.<ref name="Sabiedrība un politika-2026a">{{Navedi splet|date=16 May 2026|title=Kas ir jaunais Ministru prezidents? Ieskats Andra Kulberga biogrāfijā|url=https://www.apollo.lv/8472295/kas-ir-jaunais-ministru-prezidents-ieskats-andra-kulberga-biografija|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> Po odstopu premierke [[Evika Siliņa|Evike Siliņe]] 14. maja 2026 <ref name="Sabiedrība un politika-2026b">{{Navedi splet|date=14 May 2026|title=Siliņa atkāpjas no premjeres amata|url=https://www.apollo.lv/8470697/silina-atkapjas-no-premjeres-amata|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> mu je latvijski predsednik [[Edgars Rinkēvičs]] pet mesecev pred parlamentarnimi volitvami podelil mandat za sestavo vlade.<ref name="Public Broadcasting of Latvia-2026" /> Koalicijo se sestavil iz strank Združena lista, Nova enotnost, Nacionalna zveza ter Zveza zelenih in kmetov, za predsednika vlade pa je bil Kulbergs izvoljen 28. maja 2026.<ref name="lvportals.lv">{{Navedi splet|last=lvportals.lv|title=Ar 66 balsīm Saeima izsaka uzticību Andra Kulberga valdībai. Fokusā drošība, budžeta stabilizēšana, vēlēšanu norise, cīņa pret karteļiem un korupciju - LV portāls|url=https://lvportals.lv/norises/390321-ar-66-balsim-saeima-izsaka-uzticibu-andra-kulberga-valdibai-fokusa-drosiba-budzeta-stabilizesana-velesanu-norise-cina-pret-karteliem-un-korupciju-2026|accessdate=29 May 2026|website=lvportals.lv|language=lv}}</ref> Kot latvijski premier je pozval k proračunski reformi <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Budget must be urgently reviewed, says PM candidate Kulbergs|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/19.05.2026-budget-must-be-urgently-reviewed-says-pm-candidate-kulbergs.a647758/|accessdate=2026-07-02|website=eng.lsm.lv|language=en}}</ref> ter strožjemu nadzoru nad letalsko družbo [[Air Baltic]]<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2026-07-01|title=Kulbergs: Neviens cents vairs netiks ieguldīts "airBaltic", kamēr tiek rādīti "Minhauzena plāni"|url=https://tv3.lv/zinas/ekonomika/kulbergs-neviens-cents-vairs-netiks-ieguldits-airbaltic-kamer-tiek-raditi-minhauzena-plani/|accessdate=2026-07-02|website=tv3.lv|language=lv}}</ref> in infrastrukturnim projektom [[Rail Baltica]].<ref name=":2">{{Navedi splet|last=LETA|date=2026-07-01|title=Rail Baltica by 2030? Latvian Prime Minister says it's impossible|url=https://bnn-news.com/rail-baltica-by-2030-latvian-prime-minister-says-its-impossible-281603|accessdate=2026-07-02|website=Baltic News Network|language=en-US}}</ref> Kot njegovi predhodniki je tudi Kulbergs izrazil močno podporo [[Ukrajina|Ukrajini]] v vojni z Rusijo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/|accessdate=2026-07-02|website=www.lsm.lv|language=lv}}</ref> 9. junija 2026 je z ukrajinskim predsednikom [[Volodimir Zelenski|Volodimirjem Zelenskim]] podpisal celovit sporazum o obrambnem sodelovanju med Latvijo in Ukrajino.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem|url=https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/|accessdate=2026-07-02|website=www.lsm.lv|language=lv}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[https://www.lsm.lv/raksts/zinas/latvija/09.06.2026-latvija-ar-ukrainu-vienojas-par-sadarbibu-aizsardzibas-joma-parnems-ukrainas-pieredzi-cina-pret-droniem.a650806/ "Latvija ar Ukrainu vienojas par sadarbību aizsardzības jomā, pārņems Ukrainas pieredzi cīņā pret droniem"]. ''www.lsm.lv'' (in Latvian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2 July</span> 2026</span>.</cite> [[Category:CS1 Latvian-language sources (lv)]]</ref> 29. junija 2026 je Kulbergs napovedal odprtje skupne tovarne brezpilotnih letalnikov z Ukrajino v regiji [[Latgalija]] blizu meja Rusije in Belorusije.<ref>{{Navedi splet|last=Höller|first=Linus|date=2026-06-30|title=Latvia and Ukraine to open drone factory right on Baltic nation’s border with Russia|url=https://www.defensenews.com/global/europe/2026/06/30/latvia-and-ukraine-to-open-drone-factory-right-on-baltic-nations-border-with-russia/|accessdate=2026-07-02|website=Defense News|language=en}}</ref> Izrazil je tudi podporo vstopu Ukrajine v NATO in ukrajinsko vojsko označil za eno najmočnejših na svetu. <ref>{{Navedi splet|last=S.A|first=Telewizja Polska|title=Ukraine should help shape NATO’s defenses, not stay outside them, Latvian PM says|url=https://tvpworld.com/94013874/latvia-urges-nato-to-integrate-ukraines-battlefield-drone-expertise|accessdate=2026-07-02|website=tvpworld.com|language=en}}</ref> Kulbergs je poročen z Anno Kulbergo, s katero ima tri otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Kulbergam mājās nobrucis viss, kas vien varējis nobrukt; sieva ārā vēl nedzenot|url=https://nra.lv/tautaruna/nebusanas/522023-andra-kulberga-gimenes-izaicinajumi-jaunas-valdibas-laika.htm|accessdate=29 May 2026|website=nra.lv|language=lv}}</ref> Kulbergs, avtomobilski navdušenec, je leta 2022 po izvolitvi v Saeimo javno razkril, da ima v lasti 11 avtomobilov.<ref>{{Navedi splet|date=26 December 2022|title=Deputāts Kulbergs deklarējis 11 transportlīdzekļus|url=https://www.apollo.lv/7678113/deputats-kulbergs-deklarejis-11-transportlidzeklus|accessdate=29 May 2026|website=Sabiedrība un politika|language=lv}}</ref> Leta 2022 se je po prometni nesreči, v kateri je moral začasno uporabljati invalidski voziček, zavzel za izboljšave infrastrukture na ulicah in pločnikih Rige, da bi bila bolj dostopna osebam s posebnimi potrebami.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO. “Pilsēta ir nepiemērota invalīdiem!”: Andris Kulbergs pēc piedzīvotās autoavārijas pa Rīgu spiests pārvietoties ratiņkrēslā|url=https://www.la.lv/video-pilseta-ir-nepiemerota-invalidiem-andris-kulbergs-pec-piedzivotas-smagas-autoavarijas-pa-rigu-spiests-parvietoties-ratinkresla|accessdate=31 May 2026|website=LA.LV|language=lv}}</ref> Ko se mu je leta 2023 rodil drugi otrok, so latvijski mediji poročali, kako je svojo ženo in dojenčka domov odpeljal v reli avtomobilu, kar je družinska tradicija že dve generaciji.<ref>{{Navedi splet|last=Kalnbērza|first=Evija|title=Kulbergs dēlu no Dzemdību nama ved mājās ar ekskluzīvu rallija auto|url=https://www.santa.lv/raksts/mansmazais/kulbergs-delu-no-dzemdibu-nama-ved-majas-ar-ekskluzivu-rallija-auto-61337/|accessdate=31 May 2026|website=www.santa.lv|language=lv}}</ref> == Sklici == {{Sklici}}{{Evropski svet}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1979]] n4ou6ki6koz66gwnypx78v18qzrfll1 0 605374 6708919 2026-07-09T15:44:50Z Pv21 142817 Pv21 je prestavil_a stran [[Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]]: preimenovanje ministrstva 6708919 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije]] neovujoeskosxfhjbt9yvrucua8dbdx 4 605375 6708934 2026-07-09T16:18:23Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:ŠTSTRANI]] 6708934 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:ŠTSTRANI]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to anchor}} {{Redirect from shortcut}} }} idvxnn1i438oc1tgtwxgpjkzsmku5zo 4 605376 6708935 2026-07-09T16:18:42Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:ŠTSTRANI]] 6708935 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:ŠTSTRANI]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to anchor}} {{Redirect from shortcut}} }} idvxnn1i438oc1tgtwxgpjkzsmku5zo 4 605377 6708938 2026-07-09T16:19:45Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:EKNJIGA]] 6708938 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:EKNJIGA]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to anchor}} {{Redirect from shortcut}} }} 91p6k5jx0wn4ur55rxyec9mkvw8ncc4 4 605378 6708939 2026-07-09T16:19:51Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:EKNJIGA]] 6708939 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#WP:EKNJIGA]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to anchor}} {{Redirect from shortcut}} }} 91p6k5jx0wn4ur55rxyec9mkvw8ncc4 10 605379 6708954 2026-07-09T16:46:31Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Cs1 config]] 6708954 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Cs1 config]] 92rcwgosvwux9gn1lx67ny1261mf57p 10 605380 6708960 2026-07-09T16:51:16Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Google maps]] na [[Predloga:Navedi Google zemljevide]] 6708960 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Navedi Google zemljevide]] qv292buzih8hlt1sqhhra4ft4cahggj 10 605381 6708962 2026-07-09T16:51:16Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Google maps/dok]] na [[Predloga:Navedi Google zemljevide/dok]] 6708962 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Navedi Google zemljevide/dok]] gmtpfzb7f153mbq2r6il7fiupyjg3zq 0 605382 6708989 2026-07-09T18:36:37Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6708989 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = mestna hiša<br/ >{{Lang|fr|Hôtel de Ville|italic=no}} | image = Abbaye aux Hommes, Caen (3).jpg | image_size = 300px | caption = Glavna fasada mestne hiše maja 2015 | coordinates = {{coord|49.1812|N|0.3728|W|type:landmark_scale:1000_region:FR|display=inline,title}} | building_type = [[mestna hiša]] | architectural_style = [[Neoklasicistična arhitektura]] | location = [[Caen]], Francija | groundbreaking_date = | construction_start_date = | completion_date = 1726 | opened_date = | inauguration_date = | renovation_date = | demolished_date = | destruction_date = | architect = Guillaume de la Tremblaye }} '''Mestna hiša v Caenu''' ({{langx|fr|Hôtel de Ville]], {{IPA|fr|otɛl də vil}}, mestna hiša) je občinska stavba v [[Caen]]u, [[Calvados (departma)|departma Calvados]] v severozahodni [[Francija|Franciji]], ki stoji na promenadi Jean-Marie Louvel. == Zgodovina == [[File:Hôtel Escoville - Caen (FR14) - 2021-11-11 - 2.jpg|thumb|left|Hôtel d'Escoville]] [[File:Caen.Place Royale et Hôtel de Ville, vers 1890.jpg|thumb|left|Séminaire des Eudistes]] Prvi sestanki lokalnega sveta so potekali v kvadratnem stolpu Châteleta, ki sega vsaj v začetek 14. stoletja in je stal na mostu čez reko Orne, blizu današnjega križišča med bulvarjem Maréchal Leclerc in ulico Rue Saint-Jean.<ref name=ouest>{{cite news|url= https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/et-labbaye-aux-hommes-devint-hotel-de-ville-3124449 |title= Et l'abbaye aux Hommes devint hôtel de ville|date=17 January 2015|newspaper=Ouest France|access-date=29 October 2024}}</ref> Konec 17. stoletja je svet iskal namensko stavbo in izbral hotel d'Escoville na trgu Place Saint-Pierre, ki je bil zasnovan v renesančnem slogu za Nicolasa le Valoisa d'Escovilla in dokončan leta 1537.<ref>{{cite book|first= Georges le |last=Vard|title=Hôtel le Valois d'Escoville|publisher= the Bulletin of the Society of Antiquaries of Normandy|volume=XXXIII |location= Caen|year= 1918|page=6}}</ref><ref>{{Base Mérimée|PA00111147}}</ref> Svet je stavbo najel od leta 1693, preden jo je leta 1733 pridobil.<ref name=ouest/> Konec 18. stoletja se je mestni svet odločil, da potrebuje bolj robustno stavbo in je na Place Royale (danes znanem kot Place de la République) določil Séminaire des Eudistes: stavba izvira iz cerkve, ki jo je naročil Jean Eudes. Semenišče, zgrajeno za podporo cerkvi, je bilo zasnovano v francoskem neoklasicističnem slogu in dokončano leta 1703. Med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] so ga zasegli revolucionarji, nato pa ga je januarja 1792 pridobil mestni svet.<ref>{{cite book|first= Guillaume |last=de Bertier|title=Le dossier d'une spoliation: Le séminaire des Eudistes de Caen (1790–1792)|publisher=Annales de Normandie|year=1994|volume= 44|page= 314}}</ref> Po preureditvi za občinsko uporabo je bilo razširjeno z dodatnimi krili vzdolž ulic Rue Auber, Rue Saint-Laurent in Rue Jean Eudes okoli notranjega dvorišča. Kompleks je bil junija 1944 med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] popolnoma uničen v zavezniškem bombardiranju v bitki za Caen.<ref>{{cite web|url=https://www.cadomus.org/articles/ancien-hotel-de-ville |title=L'ancien hôtel de ville|publisher=Cadomus|access-date=29 October 2024}}</ref><ref>{{cite web|url= http://sgmcaen.free.fr/bombcomplet.htm |title= Les bombardements à partir du D-Day|publisher=Caen et la Seconde Guerre Mondiale| access-date=29 October 2024}}</ref> Po vojni je mestni svet iskal nov mestni sedež. Stavba, ki so jo izbrali, je prvotno služila kot južni [[transept]] [[Opatija sv. Štefana, Caen|opatije Saint-Étienne]]. Zasnoval jo je menih Guillaume de la Tremblaye, dokončana pa je bila leta 1726.<ref name=fontette>{{cite web|url=http://www.crdp.ac-caen.fr/visite-au-musee/museedenormandie/images/Classique/fontette.pdf |title= Autour de la Place Fontette: De l'Abbaye-Aux-Hommes à la place Saint-Sauveur |archive-url=https://web.archive.org/web/20061123071639/http://www.crdp.ac-caen.fr/visite-au-musee/museedenormandie/images/Classique/fontette.pdf|archive-date=23 November 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k63478z/f3.item.r=#|title=Guillaume de La Tremblaye, sculpteur et architecte, 1644–1715| first= l'abbé |last=Porée|year=1884|page=13}}</ref> Zasnova je vključevala simetrično glavno pročelje z 27 luknjami, obrnjenimi proti tistemu, kar je kasneje postalo sprehajališče Jean-Marie Louvel, s končnimi deli, ki so rahlo štrleli naprej. Glavno pročelje je bilo dolgo 105 metrov. Osrednji del s tremi luknjami je imel v pritličju tri okrogle odprtine, v prvem nadstropju tri segmentna okna z luknjami in v drugem nadstropju tri manjša segmentna okna z luknjami. Na podstrešju je bila ura, obdana z dvema kvadratnima oknoma, vsa pa so bila okrašena s [[pediment]]om z rezbarijami v [[timpanon (arhitektura)|timpanonu]] in laterno zadaj. Krila in končni deli so imeli okna v podobnem slogu kot osrednji del.<ref>{{cite web|url= https://structurae.net/en/media/72316-hotel-de-ville-caen |title= Hôtel de Ville|publisher=Structurae| access-date=29 October 2024}}</ref> Po francoski revoluciji je stavba postala sedež departmaja Calvados in lokalne žandarmerije, nato pa je leta 1804 postala dom Lycée Impérial.<ref name=fontette/> Lycée Impérial se je leta 1892 preimenoval v Lycée Malherbe in se leta 1961 preselil v nove prostore na aveniji Albert Sorel.<ref>{{cite news|url=https://www.lemonde.fr/archives/article/1961/11/28/inauguration-mouvementee-du-lycee-de-caen-en-presence-de-m-paye_2273380_1819218.html |title=Inauguration mouvementée du lycée de Caen en présence de M. Paye|date=28 November 1961|newspaper=Le Monde| access-date=29 October 2024}}</ref> Prazno stavbo je pridobil mestni svet in jo po preureditvi za občinsko uporabo januarja 1965 ponovno odprl kot mestno hišo.<ref>{{cite news|url=https://actu.fr/normandie/caen_14118/lhotel-de-ville-de-caen-dans-le-top-15-des-plus-belles-mairies-de-france_781698.html |title=L'hôtel de ville de Caen dans le Top 15 des plus belles mairies de France|date=22 September 2016|newspaper=Actu| access-date=29 October 2024}}</ref><ref>{{cite news|url= https://www.detoursenfrance.fr/portfolios/tour-de-france-des-mairies-les-plus-remarquables-1042897 |title= Tour de France des mairies les plus remarquables|date=24 November 2015|newspaper= Détours en France | access-date=29 October 2024}}</ref> Prostor pred stavbo se je preimenoval v Esplanade Jean-Marie Louvel v spomin na življenje nekdanjega župana Jeana-Marieja Louvela.<ref>{{Cite web|url=https://www2.assemblee-nationale.fr/sycomore/fiche/(num_dept)/4834|title=Jean-Marie Louvel - Base de données des députés français depuis 1789 - Assemblée nationale|website=www2.assemblee-nationale.fr|access-date=8 December 2024}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Caenu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1726]] [[Kategorija:Mestne hiše]] epi67fj44oqzyu1z7ga4xlywezdqijg 6708990 6708989 2026-07-09T18:38:08Z Ljuba24b 92351 6708990 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = mestna hiša<br/ >{{Lang|fr|Hôtel de Ville|italic=no}} | image = Abbaye aux Hommes, Caen (3).jpg | image_size = 300px | caption = Glavna fasada mestne hiše maja 2015 | coordinates = {{coord|49.1812|N|0.3728|W|type:landmark_scale:1000_region:FR|display=inline,title}} | building_type = [[mestna hiša]] | architectural_style = [[Neoklasicistična arhitektura]] | location = [[Caen]], Francija | groundbreaking_date = | construction_start_date = | completion_date = 1726 | opened_date = | inauguration_date = | renovation_date = | demolished_date = | destruction_date = | architect = Guillaume de la Tremblaye }} '''Mestna hiša v Caenu''' ({{langx|fr|Hôtel de Ville}}, {{IPA|fr|otɛl də vil}}, mestna hiša) je občinska stavba v [[Caen]]u, [[Calvados (departma)|departma Calvados]] v severozahodni [[Francija|Franciji]], ki stoji na promenadi Jean-Marie Louvel. == Zgodovina == [[File:Hôtel Escoville - Caen (FR14) - 2021-11-11 - 2.jpg|thumb|left|Hôtel d'Escoville]] [[File:Caen.Place Royale et Hôtel de Ville, vers 1890.jpg|thumb|left|Séminaire des Eudistes]] Prvi sestanki lokalnega sveta so potekali v kvadratnem stolpu Châteleta, ki sega vsaj v začetek 14. stoletja in je stal na mostu čez reko Orne, blizu današnjega križišča med bulvarjem Maréchal Leclerc in ulico Rue Saint-Jean.<ref name=ouest>{{cite news|url= https://www.ouest-france.fr/normandie/caen-14000/et-labbaye-aux-hommes-devint-hotel-de-ville-3124449 |title= Et l'abbaye aux Hommes devint hôtel de ville|date=17 January 2015|newspaper=Ouest France|access-date=29 October 2024}}</ref> Konec 17. stoletja je svet iskal namensko stavbo in izbral hotel d'Escoville na trgu Place Saint-Pierre, ki je bil zasnovan v renesančnem slogu za Nicolasa le Valoisa d'Escovilla in dokončan leta 1537.<ref>{{cite book|first= Georges le |last=Vard|title=Hôtel le Valois d'Escoville|publisher= the Bulletin of the Society of Antiquaries of Normandy|volume=XXXIII |location= Caen|year= 1918|page=6}}</ref><ref>{{Base Mérimée|PA00111147}}</ref> Svet je stavbo najel od leta 1693, preden jo je leta 1733 pridobil.<ref name=ouest/> Konec 18. stoletja se je mestni svet odločil, da potrebuje bolj robustno stavbo in je na Place Royale (danes znanem kot Place de la République) določil Séminaire des Eudistes: stavba izvira iz cerkve, ki jo je naročil Jean Eudes. Semenišče, zgrajeno za podporo cerkvi, je bilo zasnovano v francoskem neoklasicističnem slogu in dokončano leta 1703. Med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] so ga zasegli revolucionarji, nato pa ga je januarja 1792 pridobil mestni svet.<ref>{{cite book|first= Guillaume |last=de Bertier|title=Le dossier d'une spoliation: Le séminaire des Eudistes de Caen (1790–1792)|publisher=Annales de Normandie|year=1994|volume= 44|page= 314}}</ref> Po preureditvi za občinsko uporabo je bilo razširjeno z dodatnimi krili vzdolž ulic Rue Auber, Rue Saint-Laurent in Rue Jean Eudes okoli notranjega dvorišča. Kompleks je bil junija 1944 med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] popolnoma uničen v zavezniškem bombardiranju v bitki za Caen.<ref>{{cite web|url=https://www.cadomus.org/articles/ancien-hotel-de-ville |title=L'ancien hôtel de ville|publisher=Cadomus|access-date=29 October 2024}}</ref><ref>{{cite web|url= http://sgmcaen.free.fr/bombcomplet.htm |title= Les bombardements à partir du D-Day|publisher=Caen et la Seconde Guerre Mondiale| access-date=29 October 2024}}</ref> Po vojni je mestni svet iskal nov mestni sedež. Stavba, ki so jo izbrali, je prvotno služila kot južni [[transept]] [[Opatija sv. Štefana, Caen|opatije Saint-Étienne]]. Zasnoval jo je menih Guillaume de la Tremblaye, dokončana pa je bila leta 1726.<ref name=fontette>{{cite web|url=http://www.crdp.ac-caen.fr/visite-au-musee/museedenormandie/images/Classique/fontette.pdf |title= Autour de la Place Fontette: De l'Abbaye-Aux-Hommes à la place Saint-Sauveur |archive-url=https://web.archive.org/web/20061123071639/http://www.crdp.ac-caen.fr/visite-au-musee/museedenormandie/images/Classique/fontette.pdf|archive-date=23 November 2006}}</ref><ref>{{cite web|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k63478z/f3.item.r=#|title=Guillaume de La Tremblaye, sculpteur et architecte, 1644–1715| first= l'abbé |last=Porée|year=1884|page=13}}</ref> Zasnova je vključevala simetrično glavno pročelje z 27 luknjami, obrnjenimi proti tistemu, kar je kasneje postalo sprehajališče Jean-Marie Louvel, s končnimi deli, ki so rahlo štrleli naprej. Glavno pročelje je bilo dolgo 105 metrov. Osrednji del s tremi luknjami je imel v pritličju tri okrogle odprtine, v prvem nadstropju tri segmentna okna z luknjami in v drugem nadstropju tri manjša segmentna okna z luknjami. Na podstrešju je bila ura, obdana z dvema kvadratnima oknoma, vsa pa so bila okrašena s [[pediment]]om z rezbarijami v [[timpanon (arhitektura)|timpanonu]] in laterno zadaj. Krila in končni deli so imeli okna v podobnem slogu kot osrednji del.<ref>{{cite web|url= https://structurae.net/en/media/72316-hotel-de-ville-caen |title= Hôtel de Ville|publisher=Structurae| access-date=29 October 2024}}</ref> Po francoski revoluciji je stavba postala sedež departmaja Calvados in lokalne žandarmerije, nato pa je leta 1804 postala dom Lycée Impérial.<ref name=fontette/> Lycée Impérial se je leta 1892 preimenoval v Lycée Malherbe in se leta 1961 preselil v nove prostore na aveniji Albert Sorel.<ref>{{cite news|url=https://www.lemonde.fr/archives/article/1961/11/28/inauguration-mouvementee-du-lycee-de-caen-en-presence-de-m-paye_2273380_1819218.html |title=Inauguration mouvementée du lycée de Caen en présence de M. Paye|date=28 November 1961|newspaper=Le Monde| access-date=29 October 2024}}</ref> Prazno stavbo je pridobil mestni svet in jo po preureditvi za občinsko uporabo januarja 1965 ponovno odprl kot mestno hišo.<ref>{{cite news|url=https://actu.fr/normandie/caen_14118/lhotel-de-ville-de-caen-dans-le-top-15-des-plus-belles-mairies-de-france_781698.html |title=L'hôtel de ville de Caen dans le Top 15 des plus belles mairies de France|date=22 September 2016|newspaper=Actu| access-date=29 October 2024}}</ref><ref>{{cite news|url= https://www.detoursenfrance.fr/portfolios/tour-de-france-des-mairies-les-plus-remarquables-1042897 |title= Tour de France des mairies les plus remarquables|date=24 November 2015|newspaper= Détours en France | access-date=29 October 2024}}</ref> Prostor pred stavbo se je preimenoval v Esplanade Jean-Marie Louvel v spomin na življenje nekdanjega župana Jeana-Marieja Louvela.<ref>{{Cite web|url=https://www2.assemblee-nationale.fr/sycomore/fiche/(num_dept)/4834|title=Jean-Marie Louvel - Base de données des députés français depuis 1789 - Assemblée nationale|website=www2.assemblee-nationale.fr|access-date=8 December 2024}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Caenu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1726]] [[Kategorija:Mestne hiše]] mn7g1jo1rntw3epikisqrxoio98754u 0 605383 6708999 2026-07-09T18:44:45Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Mestno obzidje Tarnówa]] na [[Mestno obzidje Tarnóva]] prek preusmeritve: pravopis 6708999 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mestno obzidje Tarnóva]] cjr3q04rz9boei9glk84tqazbz8mah0 1 605384 6709001 2026-07-09T18:44:45Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Pogovor:Mestno obzidje Tarnówa]] na [[Pogovor:Mestno obzidje Tarnóva]] prek preusmeritve: pravopis 6709001 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Mestno obzidje Tarnóva]] f269keaftzl5x6baxidmraheyfs81s5 14 605385 6709004 2026-07-09T18:48:45Z Ljuba24b 92351 nova kat 6709004 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Tarnów}} *'''[[Tarnóv]]''' — mesto in poljski mestni okraj v Malopoljskem vojvodstvu na jugovzhodu Poljske [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] rsvt5b9mtqwskr3sofutpoorn52cuoh 6709010 6709004 2026-07-09T19:10:18Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Malopoljsko vojvodstvo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6709010 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Tarnów}} *'''[[Tarnóv]]''' — mesto in poljski mestni okraj v Malopoljskem vojvodstvu na jugovzhodu Poljske [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Malopoljsko vojvodstvo]] 85o2nvg6fol6yqauvkugp8qnqv2cj4g 0 605386 6709009 2026-07-09T19:01:13Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6709009 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tarnóv | settlement_type = mestno okrožje | image_skyline = {{Photomontage | color = #ffffff | photo1a = Ratusz w Tarnowie - 01.jpg{{!}}Town Hall | photo1b = Bazylika katedralna w Tarnowie - 02.jpg{{!}}Tarnów Cathedral | photo2a = Mauzoleum Bema w Tarnowie (po odrestaurowaniu).jpg{{!}}General Józef Bem Mausoleum | photo2b = Dworzec kolejowy w Tarnowie - 1.jpg{{!}}Main railway station | photo3a = Pierzeja północna Rynku w Tarnowie.jpg{{!}}Historic townhouses at the market square | size = 260 | spacing = 2 | border = 0 }} | image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Mestna hiša v Tarnówu, stolnica v Tarnówu, Mavzolej generala Jožefa Bema, železniška postaja, zgodovinske mestne hiše | image_flag = POL Tarnów flaga.svg | flag_size = 70px | image_shield = POL Tarnów COA.svg | shield_size = 80px | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = bottom | coordinates = {{coord|50|00|45|N|20|59|19|E|region:PL|display=title,inline}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Malopoljsko vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = mestno okrožje | established_title3 = mestne pravice | established_date3 = 7. marec 1330 | leader_party = | leader_title = župan | leader_name = Jakub Kwaśny | area_total_km2 = 72,4 | population_total = 105.922 {{decrease}} (35.)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=7 August 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 1263000.</ref> | population_as_of = 31. december 2021 | population_density_km2 = auto | population_metro = 269.000 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 33–100 to 33–110 | area_code = +48 14 | website = http://www.tarnow.pl | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | blank_name = [[Polish car number plates|Car plates]] | blank_info = KT | elevation_max_m = 384 <ref>{{Cite web |title=St. Martin’s Parish Church in Zawada |url=https://visitmalopolska.pl/en_GB/obiekt/-/poi/kosciol-sw-marcina-zawada |archive-url=http://web.archive.org/web/20250211051409/https://visitmalopolska.pl/en_GB/obiekt/-/poi/kosciol-sw-marcina-zawada |archive-date=2025-02-11 |access-date=2025-12-04 |website=VisitMalopolska |language=en-GB}}</ref> }} '''Tarnóv''' ({{langx|pl|Tarnów}}, {{IPA|pl|ˈtarnuf|-|Pl-Tarnów.ogg}}) je mesto na jugovzhodu [[Poljska|Poljske]] s 105.922 prebivalci<ref name="population" /> in metropolitanskim območjem z 269.000 prebivalci. Mesto leži v [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskem vojvodstvu]]. Je pomembno železniško vozlišče na strateški vzhodno-zahodni povezavi med [[Lvov]]om in [[Krakov]]om ter na dveh dodatnih progah, od katerih ena povezuje mesto s slovaško mejo. Tarnóv je znan po svoji tradicionalni poljski arhitekturi, na katero so vplivali ljudje, ki so živeli na tem območju, predvsem Poljaki, Nemci in Avstrijci.<ref>{{cite web|url=http://www.it.tarnow.pl/index.php/eng/Worth-seeing/Tarnow|title=Tarnów / Worth seeing / Tarnow and region – Tourist Information – Polski Biegun Ciepła * Polish Hot-Spot|first=Krzysztof|last=Gzyl|website=www.it.tarnow.pl|access-date=9 November 2017|archive-date=2 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171002011429/http://www.it.tarnow.pl/index.php/eng/Worth-seeing/Tarnow|url-status=dead}}</ref> Staro mestno jedro z najemniškimi stavbami, hišami in obrambnimi zidovi iz 16. stoletja je ohranjeno. Tarnóv je tudi najtoplejše mesto na Poljskem, z najvišjo dolgoročno povprečno letno temperaturo v celotni državi.<ref>{{cite web|url=http://www.it.tarnow.pl/index.php/eng/Worth-seeing/Did-you-know-that/Tarnow-the-warmest-place-in-Poland|title=Tarnów – the warmest place in Poland / Did you know that...? / Worth seeing / Tarnow and region – Tourist Information – Polski Biegun Ciepła * Polish Hot-Spot|first=Krzysztof|last=Gzyl|website=www.it.tarnow.pl|access-date=9 November 2017|archive-date=15 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171015062640/http://www.it.tarnow.pl/index.php/eng/Worth-seeing/Did-you-know-that/Tarnow-the-warmest-place-in-Poland|url-status=dead}}</ref> Med podjetji s sedežem v mestu sta največje poljsko podjetje kemične industrije Grupa Azoty in podjetje obrambne industrije ZMT. Mesto je trenutno razdeljeno na 16 okrožij in je član Združenja poljskih mest (Związek Miast Polskich).<ref>{{Cite web|url= https://www.miasta.pl/miasta |language=pl |title=Miasta członkowskie |access-date=25 September 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Cite EB1911|wstitle= Tarnow |volume= 26 | page = 429 |short=1 }} * [https://web.archive.org/web/20070504040838/http://www.tarnow.pl/english/index1.php City of Tarnów] English version of Tarnów's official webpage [[Kategorija:Tarnóv| ]] [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] c9vhfngj3a8jze3mswmxy1tppou45z1 0 605388 6709025 2026-07-09T19:41:55Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Ženevska stolnica]] na [[Stolnica sv. Petra, Ženeva]] 6709025 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Petra, Ženeva]] ntyetr8w635vgbp664ditf8vgaoymmq 2 605389 6709033 2026-07-09T20:27:31Z Stebunik 55592 Ustvarjam na peskovniku stran German Đorić 6709033 wikitext text/x-wiki == 1sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 == === 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 === {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; * kot '''Hranislav Đorić''' [[19. avgust]] [[1899]] † [[27. avgust]] [[1991]]) je bil 43. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[razkol]]oma, ki sta nastopila za časa njegovega vladanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}); *[[23. avgust]] [[1890]] [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]), †[[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 5. patriarh Združene SPC, 1950-1958. '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} En: {{Short description|Patriarch of the Serbian Orthodox Church from 1958 to 1990}} {{Use dmy dates|date=February 2025}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} == Early life == German was born as Hranislav Đorić on 19 August 1899 in the [[spa town]] of [[Jošanička Banja]] in central [[Serbia]], in a family of teachers, and latter priest. His father, Mihajlo Đorić of [[Velika Drenova]], graduated from the prestigious Saint Sava Seminary in Belgrade in 1895. Đorić received a broad education and was among most educated members of the Serbian clergy, attending primary school in [[Velika Drenova]] and [[Kruševac]], seminaries in [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci]] (graduating in 1921), studying law at the [[University of Paris|University of Sorbonne]] and finally graduating from the Faculty of Orthodox Theology of the [[University of Belgrade]] in 1942. He was ordained a [[deacon]] by the bishop of [[Eparchy of Žiča|Žiča]] Jefrem, and appointed the clerk of the Canon-law Court in [[Čačak]] and also a [[catechist]] in the Čačak Gymnasium. Due to ill health, he left the administrative jobs and 1927, he was ordained a [[presbyter]], receiving his own [[parish]] of Miokovci. In 1931 he was transferred to a parish in [[Vrnjačka Banja]]. After the election of Patriarch [[Gavrilo V, Serbian Patriarch|Gavrilo V]] in 1938, father Hranislav became a referent of the [[Holy Synod of the Serbian Orthodox Church]]. In that capacity, he was elected a [[vicar]] bishop of [[[Moravica District|Moravica]] and, becoming a widower, he took monastic vows in [[Studenica Monastery]] on 7 July 1951, acquiring the name German (''Herman''). Patriarch Vikentije II, together with bishops Valerijan of Šumadija, Nikanor of Bačka, and Vasilije of Banja Luka, ordained him a bishop on 15 July in [[Cathedral of Saint Archangel Michael, Belgrade|Cathedral of Saint Archangel Michael]] in Belgrade. The new bishop became at the same time the secretary general of the Holy Synod and editor in chief of the ''Glasnik'', the official gazette of the Serbian Orthodox Church. In 1952 he was appointed a bishop of the [[Eparchy of Buda]]. However, as Hungarian authorities didn't approve his appointment neither allowed him to enter the country, so he was never officially enthroned. In 1956 he was appointed the bishop of Žiča, at that time, semi-officially, the second office of importance in the church, after the patriarch. In this capacity, he was also an administrator of [[Eparchy of Budimlja and Nikšić|Budimlja and Polimlje]] and [[Eparchy of Raška and Prizren|Raška and Prizren]] eparchies. == Patriarch == === Appointment controversy === When Patriarch [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] suddenly died on 5 July 1958, internal strife struck the church leadership and no agreement could be reached on who would succeed him. German was not even appointed as the ''guardian of the throne'' (acting patriarch), instead the bishop of [[Eparchy of Braničevo|Braničevo]], Hrizostom Vojinović, was appointed to vacate the post. It is believed that German's election was a compromise, but the still popular story is that [[Aleksandar Ranković]], the top Serbian Communist official at the time, and later [[Josip Broz Tito]]'s deputy, entered the session of the Holy Synod, bringing German inside, and saying: "This is your new patriarch!". German was thus elected as the 43rd Serbian Patriarch on 14 September 1958. === Schisms === Like most Eastern Orthodox churches in the [[Eastern Bloc]], the Serbian Orthodox Church under German was forced to strike a ''modus vivendi'' with the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]] in order to procure the space it needed to operate. The diaspora priests, led by the vocally anti-communist Bishop [[Dionisije Milivojević]], claimed that the Belgrade "red priests" had acquiesced too early.<ref>{{Cite book| last=Hockenos|first=Paul|title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=121–122}}</ref> After the Holy Synod started a trial against Dionisije for allegations about his personal life, he went into schism with the church in November 1963.<ref>{{cite web |last1=Spasović |first1=Stanimir |last2=Miletić |first2=Srboljub |title=ИСТОРИЈА СРПСКЕ ПРАВОСЛАВНЕ ЦРКВЕ У АУСТРАЛИЈИ, НОВОМ ЗЕЛАНДУ И ЈУЖНОЈ АФРИЦИ — НАСТАНАК РАСКОЛА НА СЕВЕРНОАМЕРИЧКОМ КОНТИНЕНТУ |url=http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924112235/http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |url-status=dead |archive-date=24 September 2015 |website=svetosavlje.org |access-date=23 April 2020 |language=sr}}</ref> Starting in 1977, the group of diaspora bishops established Free Serbian Orthodox Church.<ref>{{Cite journal|last=Puzović|first=Predrag|title=Епархије Српске православне цркве у расејању|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=40|issue=1–2|year=1996|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|pages=87–96|language=sr|archive-date=8 June 2019|access-date=23 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608212919/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|url-status=dead}}</ref> The schism of the [[Macedonian Orthodox Church]] was a much deeper and complicated issue. It began in 1958, the very year of German's election, with an allegedly willing acceptance of the autonomy of [[List of heads of the Macedonian Orthodox Church|Archbishop of Ohrid and Macedonia]] proclaimed by the archbishop [[Dositej II of Ohrid and Macedonia|Dositej, Metropolitan of Skopje]]. This was a great blow to Patriarch German's authority as it was a forced acceptance, pushed by the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]]. In the next 9 years, the patriarch and archbishop held several joint [[liturgies]], even with the heads of other Orthodox Churches. However, in 1967, archbishop Dositej completely split his archbishopric (within the borders of the [[Socialist Republic of Macedonia]]) from the mother church, claiming heritage from the historical [[Archbishopric of Ohrid]], which had been non-existent for two centuries. Patriarch German and the Serbian Orthodox Church, claiming the separation was forced and uncanonical (in other words, they deemed it a church established by the Communists) ended any canonical communication with the Macedonian Orthodox Church. In turn, Patriarch German's example was followed by all the other Orthodox Churches. The problem continued after German and the [[breakup of Yugoslavia]], and it became a highly political issue, not only with the Serbian Orthodox Church, but with the [[Church of Greece]] and the [[Bulgarian Orthodox Church]]. This schism continued until 2022, when the Macedonian Orthodox Church reconciled with the Serbian Orthodox Church and was granted full autonomy and subsequently autocephaly by [[Porfirije, Serbian Patriarch|Patriarch Porfirije]]. === Revitalization of the Church === [[Image:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|thumb|245px|right|Tomb of Patriarch German at the [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade]] Patriarch German set to revitalize the Serbian Orthodox Church, which (like other religious communities in Yugoslavia) received no state support. Throughout his tenure, he kept a low profile, while achieving certain goals in this direction. Despite harsh conditions, he managed to form several new dioceses: Western Europe (1969), Australia (1973), Vranje (1975), and Canada (1983). He oversaw the completion of Serbian Orthodox Seminary in Belgrade (including the campus) in 1958. He also opened new seminary at the [[Krka monastery]] in [[Croatia]]. He was very involved in appointing bishops, staunchly pushing his own candidates, especially in the case of the [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral]] after the Communists arrested Metropolitan Arsenije Bradvarević in 1954, but Patriarch German managed to appoint his [[protégé]], Danilo Dajković in 1961. He also sent many priests to [[Montenegro]] as clerical activities had almost completely ceased there after the war. After the death of [[Josip Broz Tito]] in 1980, he slowly pushed church issues as Yugoslav society changed and nationalism grew among the various peoples, and in the end he was universally popular among the [[Serbs]] and had become a part of the Serbian social elite. In 1984, German visited the site of the [[Jasenovac concentration camp]], saying a now famous line: "To forgive, we must ...to forget, we must not".<ref>{{cite web|url=http://borbazaveru.info/content/view/3212/47/|title=БОРБА ЗА ВЕРУ - Православни став према неправославној фрази "опростити морамо, заборавити не смемо"|last=Administrator|website=borbazaveru.info}}</ref> Many consider German's greatest achievement to be his successful campaign for the resumption of the construction of the [[Church of Saint Sava]] in Belgrade, which was stopped in 1941. In 26 years from his appointment, he urged the Communist government 88 times until they finally authorized the construction to continue in 1984. Being a massive project, it took a long time and the church was completed only in 2021. === Later years === In 1989, Patriarch German broke his hip, which led to a series of surgeries and repeated injuries, so the already old patriarch was unable to perform his duties. As a result of this, the Holy Synod declared him incapacitated on 30 November 1990, and appointed the metropolitan bishop of [[Metropolitanate of Zagreb and Ljubljana|Zagreb and Ljubljana]] [[Jovan Pavlović]] as the guardian of the throne and elected the new patriarch, [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]], on 1 December 1990. Patriarch German died at the [[Military Medical Academy (Serbia)|Military Medical Academy]] in Belgrade on 27 August 1991, aged 92, and was buried in [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade. Patriarch German's tenure of 32 years is one of the longest in the history of the Serbian Orthodox Church. == Awards and honors == * [[Order of Saint Sava]],<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=97}}</ref> * [[Legion of Honour]] * [[Order of George I]] * [[National Order of the Cedar]]<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=324–329}}</ref> == See also == * [[List of heads of the Serbian Orthodox Church]] * [[List of 20th-century religious leaders]] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] }} {{s-ttl|title= [[Serbian Patriarch]] | years = 1958&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]]}} {{s-bef|before= [[Nikolaj Velimirović]]}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Žiča|Bishop of Žiča]] | years = 1956&ndash;1958}} {{s-aft|after= Vasilije Kostić}} {{s-bef|before= Hrizostom Vojinović}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Buda|Bishop of Buda]] | years = 1952&ndash;1956}} {{s-aft|after= Arsenije Bradvarević}} {{s-end}} == References == {{Reflist}} == Bibliography == {{Commons category|German Đorić}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} *[http://www.orthodoxresearchinstitute.org/articles/church_history/popovic_serbian_church.htm Serbian Church in History] at the Orthodox Research Institute * ''Ko je ko u Jugoslaviji 1970''; Hronometar, Belgrade * ''Srpska porodična enciklopedija'', Vol. VI (2006); Narodna knjiga and Politika NM; {{ISBN|86-331-2933-7}} (NK) * ''Mala Prosvetina Enciklopedija'', Third edition (1985); Prosveta; {{ISBN|86-07-00001-2}} == External links== * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Documentary movie about German (in Serbian)] {{Serbian Orthodox Church leaders}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:German}} [[Category:1899 births]] [[Category:1991 deaths]] [[Category:People from Raška, Serbia]] [[Category:People from the Kingdom of Serbia]] [[Category:Patriarchs of the Serbian Orthodox Church]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:20th-century Eastern Orthodox bishops]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology alumni]] [[Category:Recipients of the Order of St. Sava]] [[Category:Recipients of the Order of George I]] [[Category:Recipients of the Legion of Honour]] [[Category:Serbian Orthodox Church in Hungary]] [[Category:Married Eastern Orthodoxy clergy]] [[Category:Burials at the Church of Saint Mark, Belgrade]] [[Category:Eparchy of Žiča]] Sr: {{Јерарх | Јерарх = Патријарх српски Герман | Слика = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | Опис = патријарх Герман | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Чин = [[патријарх]] | Титула = ''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски'' | Сједиште = [[Београд]] | Епархија 1 = [[Архиепископија београдско-карловачка]] | Године службе 1 = од [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]]. до [[30. новембар|30. новембра]] [[1990]]. | Претходник 1 = [[Патријарх српски Викентије II|Патријарх Викентије II]] | Насљедник 1 = [[Патријарх српски Павле|Патријарх Павле]] | Епархија 2 = [[Епархија жичка]] | Године службе 2 = 1956—1958. | Претходник 2 = [[Николај Велимировић]] | Насљедник 2 = [[Василије Костић]] | Епархија 3 = [[Епархија будимска]] | Године службе 3 = 1952—1956. | Претходник 3 = [[Хризостом Војиновић]] | Насљедник 3 = [[Арсеније Брадваревић]] | Световно име = Хранислав Ђорић | Датум рођења = {{Датум рођења|1899|8|19}} | Мјесто рођења = [[Јошаничка Бања]] | Држава рођења = [[Краљевина Србија]] | Датум смрти = {{Датум смрти|1991|8|27|1899|8|19}} | Мјесто смрти = [[Београд]] | Држава смрти = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]] | сахрањен = [[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог Марка]] | Симбол = [[Датотека:Zastava Patrijarha srpskog.jpg|159px]]<br>[[Застава патријарха српског]] |Потпис=Patriarch German of Serbia - signature.png |alt=250п }} '''Патријарх српски Герман''' (световно име ''Хранислав Ђорић''; [[Јошаничка Бања]], [[19. август|7. август]] [[1899]] — [[Београд]], [[27. август]] [[1991]]) је био [[Патријарх српски|43. врховни поглавар]] [[Српска православна црква|Српске православне цркве]] у периоду 1958—1990.<ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> Његово пуно име и титула гласили су ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''. Одлуком Сабора Српске православне цркве, једини је за живота пензионисани [[патријарх]].<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> Током владавине патријарха Германа промењена је процедура избора [[патријарх]]а и уведен је такозвани ''[[Изборни сабор Српске православне цркве#Апостолским жријебом|апостолски принцип]]''<ref name="Време" />, по коме епископи на сабору бирају тројицу кандидата, а затим се жребом (извлачењем) одлучује који ће од њих бити нови патријарх. Важи за једног од најзнаменитјих српских патријарха, који је деловао у историјском периоду тешком за цркву.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref> Због наводне блискости са [[савез комуниста Југославије|комунистичким режимом]], критичари су га звали ''црвени патријарх''.<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> == Биографија == Рођен је у [[Јошаничка Бања|Јошаничкој Бањи]]<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> од оца Михаила, учитеља (који је касније рукоположен у чин [[ђакон]]а и [[презвитер]]а) и мајке Цвете. Основну школу је учио у [[Велика Дренова|Великој Дренови]] и [[Крушевац|Крушевцу]], а деветоразредну [[Богословија (Београд)|богословију]], у [[Београд]]у и [[Сремски Карловци|Сремским Карловцима]] [[1921]].<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Након богословије, оженио се Десанком 10. августа 1924. године, са којом је стекао два сина (Михаила и Властимира) и ћерку Јованку (удату Новаковић). Постао је удовац након смрти Десанке 1936. године током четвртог порођаја.<ref name="Ђурић Мишина" /> Извесно време је студирао права у [[Париз]]у, а потом је завршио [[Православни богословски факултет Универзитета у Београду|Православни богословски факултет у Београду]] ([[1942]]. године). У чин [[ђакон]]а рукоположио га је епископ жички [[Јефрем Бојовић|Јефрем]] и поставио га за писара Духовног суда у [[Чачак|Чачку]]. Предавао је [[вјеронаука|веронауку]] у [[Чачанска гимназија|чачанској гимназији]]. Из здравствених разлога напустио је црквено-административну службу и пошто је рукоположен у чин [[презвитер]]а, [[1927]], постављен је за [[парох]]а у [[Миоковци]]ма. На овој парохији је остао до [[1931]]. године, а тада је премештен у [[Врњачка Бања|Врњачку Бању]]. После избора [[Патријарх српски Гаврило V|патријарха Гаврила]] [[1938]], постављен је за референта [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Светог архијерејског синода]].<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Иако постоје опречни подаци о политичким ставовима његовог старијег сина Михаила за време [[Окупаторска подела Југославије у Другом светском рату|окупације у Другом светском рату]], чињеница је да је Михаило, крајем 1944. године кренуо са [[Српски добровољачки корпус (Други светски рат)|Љотићевцима]] ка [[Словенија|Словенији]]. Заробљен је маја [[1945]]. и упућен у [[Загреб]], а стрељан је средином јула. Млађи син Властимир, који је истом приликом заробљен, је избегао стрељање као малолетник. У послератним годинама није био у добрим односима са оцем до Германовог избора за патријарха.<ref name="Ђурић Мишина" /> Властимир је касније постао [[протођакон]], а преминуо је 6. маја 2001. године.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Након рата, Ђорић је изабран за [[Викарни епископ моравички|викарног епископа моравичког]]. Као удовог свештеника, замонашио га је у [[манастир]]у [[Манастир Студеница|Студеници]] епископ шумадијски [[Валеријан Стефановић|Валеријан]] давши му име ''Герман''. Чин архијерејске хиротоније извршио је, [[15. јул]]а [[1951]]. године, [[Патријарх српски Викентије II|патријарх српски Викентије]] уз учешће епископа шумадијског [[Валеријан Стефановић|Валеријана]], сремског [[Никанор Иличић|Никанора]] и бањалучког [[Василије Костић|Василија]].<ref name="Именован-20240420173502" /> Новоизабрани епископ Герман је, у исто време, примио и дужност главног секретара Светог архијерејског синода, коју је вршио све до избора за [[Епархија жичка|епископа жичког]] [[1956]]. У исто време, уређивао је ''[[Гласник (недељник)|Гласник]]'', службени лист [[Српска православна црква|Српске православне цркве]].<ref name="Именован_2-20240420173502" /> На заседању Светог архијерејског синода [[1952]]. године изабран је за [[епархија будимска|епископа будимског]]. После смрти епископа жичког [[Николај Велимировић|Николаја]], 1956, епископ Герман изабран је за епископа жичког. На патријарашком трону наследио је [[Патријарх српски Викентије II|патријарха Викентија]], [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]].<ref name="Православље" /> Устоличен је у Пећкој патријаршији 29. маја 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> Док је био на челу [[Српска православна црква|СПЦ]] иако у тешким околностима успео је много тога да спасе и сачува.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996.}}</ref> За време његово [[манастир Жича]], кога су [[Немци]] били готово потпуно разорили за време рата, обновљен је у потпуности. Успео је да издејствује обнову (враћање у облик какав је имала у [[12. век]]у, када је подигнута) [[Манастир Студеница|Студенице]], [[Црква Светог првомученика Стефана у Крушевцу|Лазарице]] ([[Крушевац|крушевачке]] цркве из [[средњи вијек|средњег века]]) и многих других. Сви важнији храмови СПЦ у тадашњој [[Југославија|Југославији]] стављени су под заштиту [[Републички завод за заштиту споменика културе|републичких]] и покрајинских завода за заштиту [[споменик културе|споменика културе]]. У Београду је 80-их дозидана припрата на малој [[Црква Светог Саве на Врачару|цркви Светог Саве]] на [[Градска општина Врачар|Врачару]]. Потпуно осликан [[Црква Светог архангела Гаврила у Београду|Храм Светог арханђела Гаврила]] код [[Стадион Партизана|Партизановог стадиона]]. [[Милић од Мачве]] је по његовом благослову осликао [[Вождовац|вождовачку]] [[Црква Светог цара Константина и царице Јелене у Београду|Цркву Светог цара Константина и царице Јелене]] чије [[Фреска|фреске]] представљају ремек-дело сликарства. У његово време је дошло до раскола Српске православне цркве у [[Северна Америка|Америци]]<ref name="Православље" />, који је у међувремену изглађен, и до раскола у Македонији, који је такође превазиђен 2022. године. Једна од његових највећих заслуга је тај што је успео да се избори да се настави изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма Светог Саве у Београду]] — после вишедеценијске борбе градња је одобрена [[1984]]. Забележено је да је 88 пута патријарх Герман подносио молбу и водио разговоре са разним инстанцама власти, док се није изборио за наставак градње, после 26 година своје службе.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. 8. 2021.|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. 2. 2022.|archive-date = 02. 2. 2022.|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма]] је поново почела [[12. мај]]а [[1985]]. и том приликом је одслужена архијерејска литургија и постављена повеља.<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Веома се трудио на отварању [[Богословија (Београд)|богословије]] и у издавању црквених листова за верско просвећивање свога народа.<ref name="#1" /> Обновио је рад [[Православна богословија у Манастиру Крки|православне богословије]] у [[Манастир Крка|манастиру Крки]]. Када је [[Говор на Газиместану|1989]]. године сломио кук био је то почетак болести која је трајала до краја његовог живота. Његове дужности је преузео [[Митрополија загребачко-љубљанска|Митрополит загребачко-љубљански]] [[Јован Павловић|Јован]], који је [[30. јун]]а исте године именован за [[мјестобљуститељ|чувара трона]] српског патријарха. Патријарх Герман пензионисан је одлуком Сабора Српске правлославне цркве [[30. новембар|30. новембра]] 1990. године, због дуготрајне тешке болести која је потврђена стручним налазом Конзилијума лекара [[Војномедицинска академија Универзитета одбране у Београду|Војномедицинске академије]], да би након тога [[архијереј]]и донели одлуку да бирају новог патријарха.<ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Следећег дана [[1. децембар|1. децембра]], још за живота патријарха Германа, изабран је нови патријарх – доташњи [[епископ]] [[Епархија рашко-призренска|рашко-призренски]] [[патријарх српски Павле|Павле]]. Преминуо је 27. августа 1991. године у Београду. Сахрањен је 30. августа унутар [[Црква Светог Марка у Београду|Цркве Светог Марка]] у Београду на левој страни наоса, насупрот гробнице цара Душана. Тим догађајем постаје један од дуговечнијих српски патријарха у историји Српске православне цркве, који је 32 године обављао дужност врховног поглавара Српске православне цркве.<ref>[[Патријарх српски Пајсије I]] је управљао као патријарх 33 године, 1614—1647.</ref> О животу патријарха Германа је доста писано, а најдетаљније Милан Д. Јанковић у књизи ''Патријарх српски Герман у животу и борби за Спомен-храм'' и Вељко Ђурић Мишина у књизи ''Гер­ман Ђо­рић : Па­три­јарх у обез­бо­же­ном вре­ме­ну'', 1-2. У Великој Дренови му је подигнут споменик 2022. године.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Патријарх Герман и комунистичка власт == Како је патријарх Герман био на челу Српске православне цркве у време комунистичке власти, која није била наклоњена Цркви, многи његови поступци усклађивани су са тадашњом државном политиком. Тако су црквене новине [[Православље (новине)|Православље]] у поднаслову требале имати текст ''Новине Српске Цркве'', али како је назив Црква тадашњим властима био мрзак, од тога се одустало и у првом броју је уз ''Православље'' писало: ''Верске новине архиепископије београдско-карловачке''. Касније се усталило ''Новине српске патријаршије'', како је остало и до данас. Један број листа ''Православље'' је био посвећен теми геноцида над Србима, Јеврејима и Ромима, што је требао бити први такав стручан текст који се икада појавио у комунистикој Југословаији. Један владика је предлагао да се материјал објави, макар се лист и забранио, јер би се и тако покренула дуго заташкавана тема. Патријарх Герман је забранио да се тај материјал објави.<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref> == Одликовања и почасти == * [[Датотека:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден југословенске заставе]] са лентом, ([[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]]). * [[Датотека:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[Датотека:Legion Honneur GC ribbon.svg|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). * Одликовање Црвеног крста, Југославија * Орден кедра, Либан * Орден православних крстоносаца Свесветог гроба Господњег, Јерусалимска патријаршија * Крст о ланцу са ликом Светог апостола Андреја Првозваног, Васељенска патријаршија * Споменица 15 векова од оснивања Јерусалимске патријаршије * Орден Светих апостола Петра и Павла, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог Дионисија Ареопагита, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог равноапостолног кнеза Владимира, први степен, Руска православна црква * Споменица ослобађања града Катерини * Орден Свете равноапостолске браће Кирила и Методија, Православна црква Чешке и Словачке * Споменица стогодишњице изградње Храма Светог Александра Невског у Софији * Кантеберијски крст Англиганске цркве == Галерија == <center><gallery widths="219px" heights="219px"> Датотека:Патриарх Сербский Герман в 1962 году.jpg|<center>Патријарх Српски Герман [[1962]]. године. Датотека:Stevan Kragujevic, Predsednik Tito i Jovanka Broz sa patrijarhom Germanom i vladikom Savom Vukovicem.JPG|<center>Патријарх Герман, [[Епархија шумадијска|епископ шумадијски]] [[Сава Вуковић]], [[Јосип Броз Тито]] и [[Јованка Броз]]. Датотека:Centralna proslava 8 vekova manastira Studenica, 18-maj-1986 - Patrijarh German - 02.jpg|Патријарх Герман на централној прослави Осам векова [[Манастир Студеница|манастира Студенице]], 18. мај 1986. Датотека:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|Гроб патријарха Германа у [[Црква Светог Марка у Београду|цркви Св. Марка]] </gallery></center> == Референце == {{референце|refs = *<ref name="Ђурић Мишина">{{cite news | first = Вељко | last = Ђурић Мишина | title = Патријарх Герман против Тита | work = [[Vesti (novine)|Вести]] | date = 11. септембар 2011 | url = https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-url = https://web.archive.org/web/20230925224322/https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-date = 25. септембар 2023. }}</ref> }} == Литература == {{Литература|2}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Документарни филм „Век уједињења Патријарх Герман”] * [http://orthodoxwiki.org/German_%28%C4%90ori%C4%87%29_of_Serbia Патријарх српски Герман (-{orthodoxwiki}-)] * [https://web.archive.org/web/20081003233959/http://www.nin.co.yu/2002-01/31/21776.html Крстом против петокраке („НИН”, 31. јануар 2002)] * [https://www.youtube.com/watch?v=kEYDYoDALzs Патријарх Герман: Патријарх у обезбоженом времену (филм)] * [https://www.youtube.com/watch?v=oeTlkx0DTCw Предавање Милована Балабана на тему — „Патријарх Герман — мученик или црвени патријарх”] * [https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje Патријарх Герман и македонско црквено питање („Политика”, 4. јул 2022)] {{низ |пре=[[Хризостом Војиновић]] |списак= викарни епископ [[Викарни епископ моравички|моравички]]<br>1951—1952. |после=[[Сава Вуковић]] | пре2=[[Хризостом Војиновић]] |списак2=епископ [[Епархија будимска|будимски]]<br>1952—1956. |после2=[[Арсеније Брадваревић]] |пре3=[[Николај Велимировић]] | списак3=епископ [[Епархија жичка|жички]]<br>1956—1958. |после3=[[Василије Костић]] |пре4=[[Патријарх српски Викентије II|Викентије]] |списак4=[[списак поглавара Српске православне цркве|патријарх српски]]<br>1958—1990. | после4=[[Патријарх српски Павле|Павле]] | женски_пол = }} {{Поглавари СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Герман (Ђорић), патријарх српски}} [[Категорија:Рођени 1899.]] [[Категорија:Умрли 1991.]] [[Категорија:Рашчани]] [[Категорија:Епископи будимски]] [[Категорија:Епископи жички]] [[Категорија:Српски патријарси]] [[Категорија:Носиоци Легије части (Србија)]] [[Категорија:Студенти Православног богословског факултета у Београду]] [[Категорија:Сахрањени у Цркви Светог Марка у Београду]] De: [[Datei:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|mini|Patriarch German]] '''German''' ({{SrS|Герман}}; * [[19. August]] [[1899]] als ''Hranislav Đorić'' in [[Jošanička Banja]], [[Königreich Serbien]]; † [[27. August]] [[1991]] in [[Belgrad]], [[Jugoslawien]]) war von 1958 bis 1990 [[Metropolit]] von Belgrad und [[Sremski Karlovci|Karlovci]], [[Erzbischof]] von [[Peć]] und [[Serbisch-Orthodoxe Kirche|serbisch-orthodoxer]] [[Patriarch]]. == Leben == Hranislav Đorić wurde 1927 zum Priester ordiniert. Nach dem Tod seiner Frau legte er am 7. Juli 1951 im [[Kloster Studenica]] die Mönchsgelübde ab und nahm den Namen German an. 1952 wurde er zum Bischof der Eparchie Buda in [[Ungarn]] ernannt, konnte jedoch sein Amt dort nicht antreten. 1956 wurde er zum [[Kloster Žiča|Bischof von Žiča]] ernannt. German war nach dem Tod des Patriarchen [[Vikentije II.]] am 5. Juli 1958 bis 1990 der 43. [[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen#Patriarchen von Serbien|Patriarch der serbisch-orthodoxen Kirche]]. In der kommunistischen Zeit gelang es ihm, die serbisch-orthodoxe Kirche bis zu einem gewissen Grad wiederzubeleben, trotz zweier Spaltungen, die während seiner Amtszeit auftraten. Nach dem Tod von [[Josip Broz Tito]] im Jahr 1980 drängte er im Zuge des Wandels der jugoslawischen Gesellschaft und des wachsenden Nationalismus unter den verschiedenen Völkern allmählich auf kirchliche Themen und war schließlich bei den Serben allgemein populär geworden. Ab 1990 war er krankheitsbedingt amtsunfähig, als sein Nachfolger wurde [[Pavle (Patriarch)|Pavle]] gewählt.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Roser |url=https://www.diepresse.com/429783/diadochen-wbrstreit-in-serbiens-kirche-wer-wird-patriarch |titel=Diadochen-Streit in Serbiens Kirche: Wer wird Patriarch? |datum=2008-11-12 |sprache=de |abruf=2022-08-21}}</ref> == Weblinks == {{Commonscat|German Đorić}} == Einzelnachweise == <references /> {{Folgenleiste|AMT=[[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen|Patriarch der Serbisch-Orthodoxen Kirche]]|ZEIT=1958–1990|VORGÄNGER=[[Vikentije II.]]|NACHFOLGER=[[Pavle (Patriarch)|Pavle]]}} {{Normdaten|TYP=p|GND=1032232161|LCCN=n80001804|VIAF=232175688}} {{DEFAULTSORT:German #Patriarch}} [[Kategorie:Orthodoxer Patriarch]] [[Kategorie:Orthodoxer Bischof (20. Jahrhundert)]] [[Kategorie:Serbisch-orthodoxer Bischof]] [[Kategorie:Jugoslawe]] [[Kategorie:Serbe]] [[Kategorie:Geboren 1899]] [[Kategorie:Gestorben 1991]] [[Kategorie:Mann]] [[Kategorie:Person des Christentums (Belgrad)]] {{Personendaten |NAME=German |ALTERNATIVNAMEN=Đorić, Hranislav (wirklicher Name) |KURZBESCHREIBUNG=serbischer Geistlicher, Metropolit von Belgrad und Karlovci, Erzbischof von Peć, serbischer Patriarch |GEBURTSDATUM=19. August 1899 |GEBURTSORT=Jošanička Banja, [[Serbien]] |STERBEDATUM=27. August 1991 |STERBEORT=[[Belgrad]], [[Jugoslawien]] }} Ru: {{тёзки|Герман (значения)}} {{Иерарх | обращение = Его Святейшество | имя = Патриарх Герман | имя при рождении = Хранислав Джорич | изображение = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | описание изображения = | титул = [[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский,<br> Митрополит Белградско-Карловацкий,<br> Патриарх Сербский]] | церковь = | избрание = | интронизация = | периодначало = [[13 сентября]] [[1958]] | периодконец = [[30 ноября]] [[1990]] | предшественник = [[Викентий (Патриарх Сербский)|Викентий II]] | преемник = [[Павел (Патриарх Сербский)|Павел]] | титул_2 = Епископ [[Жичская епархия|Жичский]] | периодначало_2 = 9 июня 1956 | периодконец_2 = 13 сентября 1958 | предшественник_2 = [[Иосиф (Цвийович)]] | преемник_2 = [[Василий (Костич)]] | титул_3 = Епископ [[Будимская епархия|Будимский]] | избрание_3 = | интронизация_3 = | периодначало_3 = [[3 июля]] [[1952]] | периодконец_3 = [[9 июня]] [[1956]] | предшественник_3 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_3 = [[Арсений (Брадваревич)]] | титул_4 = Епископ [[Моравичское викариатство|Моравичский]] | периодначало_4 = [[15 июля]] [[1951]] | периодконец_4 = [[3 июня]] [[1952]] | предшественник_4 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_4 = [[Савва (Вукович)]] | принятие монашества = | сан = | награды = {{Ряд-л | {{Орден Югославского флага с лентой}} | {{Большой крест ордена Георга I}} }} {{Ряд-л | {{Большой крест ордена Почётного легиона}} | {{Кавалер Национального ордена Кедра}} }} }} '''Патриа́рх Ге́рман''' ({{lang-sr|Патријарх Герман}}, в миру '''Хра́нислав Джо́рич''', {{lang-sr|Хранислав Ђорић}}; [[19 августа|7 (19) августа]] [[1899]], [[Йошаничка-Баня]], [[Королевство Сербия]] — [[27 августа]] [[1991]], [[Белград]]) — епископ [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], с 1958 по 1990 год — её предстоятель с титулом «[[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский, Митрополит Белградско-Карловачский, Патриарх Сербский]]». {{drugipomeni3|Prodanov}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij Prodanov | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}); *[[23. avgust]] [[1890]] [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]), †[[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 4. patriarh Združene SPC, 1950-1958. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 [[matura|maturiral]]. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Ali je bil patriarh Vikentij zastrupljen? === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za „parastos“ in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnava]], [[Vikentij Prodanov|Vikentija]] ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] m946vjoopad2kp344quqztazvyvzls8 6709034 6709033 2026-07-09T20:30:36Z Stebunik 55592 /* 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 */ 6709034 wikitext text/x-wiki == 1sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 == === 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 === {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; * kot '''Hranislav Đorić''' [[19. avgust]] [[1899]] † [[27. avgust]] [[1991]]) je bil 43. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[razkol]]oma, ki sta nastopila za časa njegovega vladanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 5. patriarh Združene SPC, 1958-1990. '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} En: {{Short description|Patriarch of the Serbian Orthodox Church from 1958 to 1990}} {{Use dmy dates|date=February 2025}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} == Early life == German was born as Hranislav Đorić on 19 August 1899 in the [[spa town]] of [[Jošanička Banja]] in central [[Serbia]], in a family of teachers, and latter priest. His father, Mihajlo Đorić of [[Velika Drenova]], graduated from the prestigious Saint Sava Seminary in Belgrade in 1895. Đorić received a broad education and was among most educated members of the Serbian clergy, attending primary school in [[Velika Drenova]] and [[Kruševac]], seminaries in [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci]] (graduating in 1921), studying law at the [[University of Paris|University of Sorbonne]] and finally graduating from the Faculty of Orthodox Theology of the [[University of Belgrade]] in 1942. He was ordained a [[deacon]] by the bishop of [[Eparchy of Žiča|Žiča]] Jefrem, and appointed the clerk of the Canon-law Court in [[Čačak]] and also a [[catechist]] in the Čačak Gymnasium. Due to ill health, he left the administrative jobs and 1927, he was ordained a [[presbyter]], receiving his own [[parish]] of Miokovci. In 1931 he was transferred to a parish in [[Vrnjačka Banja]]. After the election of Patriarch [[Gavrilo V, Serbian Patriarch|Gavrilo V]] in 1938, father Hranislav became a referent of the [[Holy Synod of the Serbian Orthodox Church]]. In that capacity, he was elected a [[vicar]] bishop of [[[Moravica District|Moravica]] and, becoming a widower, he took monastic vows in [[Studenica Monastery]] on 7 July 1951, acquiring the name German (''Herman''). Patriarch Vikentije II, together with bishops Valerijan of Šumadija, Nikanor of Bačka, and Vasilije of Banja Luka, ordained him a bishop on 15 July in [[Cathedral of Saint Archangel Michael, Belgrade|Cathedral of Saint Archangel Michael]] in Belgrade. The new bishop became at the same time the secretary general of the Holy Synod and editor in chief of the ''Glasnik'', the official gazette of the Serbian Orthodox Church. In 1952 he was appointed a bishop of the [[Eparchy of Buda]]. However, as Hungarian authorities didn't approve his appointment neither allowed him to enter the country, so he was never officially enthroned. In 1956 he was appointed the bishop of Žiča, at that time, semi-officially, the second office of importance in the church, after the patriarch. In this capacity, he was also an administrator of [[Eparchy of Budimlja and Nikšić|Budimlja and Polimlje]] and [[Eparchy of Raška and Prizren|Raška and Prizren]] eparchies. == Patriarch == === Appointment controversy === When Patriarch [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] suddenly died on 5 July 1958, internal strife struck the church leadership and no agreement could be reached on who would succeed him. German was not even appointed as the ''guardian of the throne'' (acting patriarch), instead the bishop of [[Eparchy of Braničevo|Braničevo]], Hrizostom Vojinović, was appointed to vacate the post. It is believed that German's election was a compromise, but the still popular story is that [[Aleksandar Ranković]], the top Serbian Communist official at the time, and later [[Josip Broz Tito]]'s deputy, entered the session of the Holy Synod, bringing German inside, and saying: "This is your new patriarch!". German was thus elected as the 43rd Serbian Patriarch on 14 September 1958. === Schisms === Like most Eastern Orthodox churches in the [[Eastern Bloc]], the Serbian Orthodox Church under German was forced to strike a ''modus vivendi'' with the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]] in order to procure the space it needed to operate. The diaspora priests, led by the vocally anti-communist Bishop [[Dionisije Milivojević]], claimed that the Belgrade "red priests" had acquiesced too early.<ref>{{Cite book| last=Hockenos|first=Paul|title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=121–122}}</ref> After the Holy Synod started a trial against Dionisije for allegations about his personal life, he went into schism with the church in November 1963.<ref>{{cite web |last1=Spasović |first1=Stanimir |last2=Miletić |first2=Srboljub |title=ИСТОРИЈА СРПСКЕ ПРАВОСЛАВНЕ ЦРКВЕ У АУСТРАЛИЈИ, НОВОМ ЗЕЛАНДУ И ЈУЖНОЈ АФРИЦИ — НАСТАНАК РАСКОЛА НА СЕВЕРНОАМЕРИЧКОМ КОНТИНЕНТУ |url=http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924112235/http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |url-status=dead |archive-date=24 September 2015 |website=svetosavlje.org |access-date=23 April 2020 |language=sr}}</ref> Starting in 1977, the group of diaspora bishops established Free Serbian Orthodox Church.<ref>{{Cite journal|last=Puzović|first=Predrag|title=Епархије Српске православне цркве у расејању|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=40|issue=1–2|year=1996|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|pages=87–96|language=sr|archive-date=8 June 2019|access-date=23 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608212919/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|url-status=dead}}</ref> The schism of the [[Macedonian Orthodox Church]] was a much deeper and complicated issue. It began in 1958, the very year of German's election, with an allegedly willing acceptance of the autonomy of [[List of heads of the Macedonian Orthodox Church|Archbishop of Ohrid and Macedonia]] proclaimed by the archbishop [[Dositej II of Ohrid and Macedonia|Dositej, Metropolitan of Skopje]]. This was a great blow to Patriarch German's authority as it was a forced acceptance, pushed by the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]]. In the next 9 years, the patriarch and archbishop held several joint [[liturgies]], even with the heads of other Orthodox Churches. However, in 1967, archbishop Dositej completely split his archbishopric (within the borders of the [[Socialist Republic of Macedonia]]) from the mother church, claiming heritage from the historical [[Archbishopric of Ohrid]], which had been non-existent for two centuries. Patriarch German and the Serbian Orthodox Church, claiming the separation was forced and uncanonical (in other words, they deemed it a church established by the Communists) ended any canonical communication with the Macedonian Orthodox Church. In turn, Patriarch German's example was followed by all the other Orthodox Churches. The problem continued after German and the [[breakup of Yugoslavia]], and it became a highly political issue, not only with the Serbian Orthodox Church, but with the [[Church of Greece]] and the [[Bulgarian Orthodox Church]]. This schism continued until 2022, when the Macedonian Orthodox Church reconciled with the Serbian Orthodox Church and was granted full autonomy and subsequently autocephaly by [[Porfirije, Serbian Patriarch|Patriarch Porfirije]]. === Revitalization of the Church === [[Image:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|thumb|245px|right|Tomb of Patriarch German at the [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade]] Patriarch German set to revitalize the Serbian Orthodox Church, which (like other religious communities in Yugoslavia) received no state support. Throughout his tenure, he kept a low profile, while achieving certain goals in this direction. Despite harsh conditions, he managed to form several new dioceses: Western Europe (1969), Australia (1973), Vranje (1975), and Canada (1983). He oversaw the completion of Serbian Orthodox Seminary in Belgrade (including the campus) in 1958. He also opened new seminary at the [[Krka monastery]] in [[Croatia]]. He was very involved in appointing bishops, staunchly pushing his own candidates, especially in the case of the [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral]] after the Communists arrested Metropolitan Arsenije Bradvarević in 1954, but Patriarch German managed to appoint his [[protégé]], Danilo Dajković in 1961. He also sent many priests to [[Montenegro]] as clerical activities had almost completely ceased there after the war. After the death of [[Josip Broz Tito]] in 1980, he slowly pushed church issues as Yugoslav society changed and nationalism grew among the various peoples, and in the end he was universally popular among the [[Serbs]] and had become a part of the Serbian social elite. In 1984, German visited the site of the [[Jasenovac concentration camp]], saying a now famous line: "To forgive, we must ...to forget, we must not".<ref>{{cite web|url=http://borbazaveru.info/content/view/3212/47/|title=БОРБА ЗА ВЕРУ - Православни став према неправославној фрази "опростити морамо, заборавити не смемо"|last=Administrator|website=borbazaveru.info}}</ref> Many consider German's greatest achievement to be his successful campaign for the resumption of the construction of the [[Church of Saint Sava]] in Belgrade, which was stopped in 1941. In 26 years from his appointment, he urged the Communist government 88 times until they finally authorized the construction to continue in 1984. Being a massive project, it took a long time and the church was completed only in 2021. === Later years === In 1989, Patriarch German broke his hip, which led to a series of surgeries and repeated injuries, so the already old patriarch was unable to perform his duties. As a result of this, the Holy Synod declared him incapacitated on 30 November 1990, and appointed the metropolitan bishop of [[Metropolitanate of Zagreb and Ljubljana|Zagreb and Ljubljana]] [[Jovan Pavlović]] as the guardian of the throne and elected the new patriarch, [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]], on 1 December 1990. Patriarch German died at the [[Military Medical Academy (Serbia)|Military Medical Academy]] in Belgrade on 27 August 1991, aged 92, and was buried in [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade. Patriarch German's tenure of 32 years is one of the longest in the history of the Serbian Orthodox Church. == Awards and honors == * [[Order of Saint Sava]],<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=97}}</ref> * [[Legion of Honour]] * [[Order of George I]] * [[National Order of the Cedar]]<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=324–329}}</ref> == See also == * [[List of heads of the Serbian Orthodox Church]] * [[List of 20th-century religious leaders]] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] }} {{s-ttl|title= [[Serbian Patriarch]] | years = 1958&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]]}} {{s-bef|before= [[Nikolaj Velimirović]]}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Žiča|Bishop of Žiča]] | years = 1956&ndash;1958}} {{s-aft|after= Vasilije Kostić}} {{s-bef|before= Hrizostom Vojinović}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Buda|Bishop of Buda]] | years = 1952&ndash;1956}} {{s-aft|after= Arsenije Bradvarević}} {{s-end}} == References == {{Reflist}} == Bibliography == {{Commons category|German Đorić}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} *[http://www.orthodoxresearchinstitute.org/articles/church_history/popovic_serbian_church.htm Serbian Church in History] at the Orthodox Research Institute * ''Ko je ko u Jugoslaviji 1970''; Hronometar, Belgrade * ''Srpska porodična enciklopedija'', Vol. VI (2006); Narodna knjiga and Politika NM; {{ISBN|86-331-2933-7}} (NK) * ''Mala Prosvetina Enciklopedija'', Third edition (1985); Prosveta; {{ISBN|86-07-00001-2}} == External links== * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Documentary movie about German (in Serbian)] {{Serbian Orthodox Church leaders}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:German}} [[Category:1899 births]] [[Category:1991 deaths]] [[Category:People from Raška, Serbia]] [[Category:People from the Kingdom of Serbia]] [[Category:Patriarchs of the Serbian Orthodox Church]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:20th-century Eastern Orthodox bishops]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology alumni]] [[Category:Recipients of the Order of St. Sava]] [[Category:Recipients of the Order of George I]] [[Category:Recipients of the Legion of Honour]] [[Category:Serbian Orthodox Church in Hungary]] [[Category:Married Eastern Orthodoxy clergy]] [[Category:Burials at the Church of Saint Mark, Belgrade]] [[Category:Eparchy of Žiča]] Sr: {{Јерарх | Јерарх = Патријарх српски Герман | Слика = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | Опис = патријарх Герман | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Чин = [[патријарх]] | Титула = ''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски'' | Сједиште = [[Београд]] | Епархија 1 = [[Архиепископија београдско-карловачка]] | Године службе 1 = од [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]]. до [[30. новембар|30. новембра]] [[1990]]. | Претходник 1 = [[Патријарх српски Викентије II|Патријарх Викентије II]] | Насљедник 1 = [[Патријарх српски Павле|Патријарх Павле]] | Епархија 2 = [[Епархија жичка]] | Године службе 2 = 1956—1958. | Претходник 2 = [[Николај Велимировић]] | Насљедник 2 = [[Василије Костић]] | Епархија 3 = [[Епархија будимска]] | Године службе 3 = 1952—1956. | Претходник 3 = [[Хризостом Војиновић]] | Насљедник 3 = [[Арсеније Брадваревић]] | Световно име = Хранислав Ђорић | Датум рођења = {{Датум рођења|1899|8|19}} | Мјесто рођења = [[Јошаничка Бања]] | Држава рођења = [[Краљевина Србија]] | Датум смрти = {{Датум смрти|1991|8|27|1899|8|19}} | Мјесто смрти = [[Београд]] | Држава смрти = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]] | сахрањен = [[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог Марка]] | Симбол = [[Датотека:Zastava Patrijarha srpskog.jpg|159px]]<br>[[Застава патријарха српског]] |Потпис=Patriarch German of Serbia - signature.png |alt=250п }} '''Патријарх српски Герман''' (световно име ''Хранислав Ђорић''; [[Јошаничка Бања]], [[19. август|7. август]] [[1899]] — [[Београд]], [[27. август]] [[1991]]) је био [[Патријарх српски|43. врховни поглавар]] [[Српска православна црква|Српске православне цркве]] у периоду 1958—1990.<ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> Његово пуно име и титула гласили су ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''. Одлуком Сабора Српске православне цркве, једини је за живота пензионисани [[патријарх]].<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> Током владавине патријарха Германа промењена је процедура избора [[патријарх]]а и уведен је такозвани ''[[Изборни сабор Српске православне цркве#Апостолским жријебом|апостолски принцип]]''<ref name="Време" />, по коме епископи на сабору бирају тројицу кандидата, а затим се жребом (извлачењем) одлучује који ће од њих бити нови патријарх. Важи за једног од најзнаменитјих српских патријарха, који је деловао у историјском периоду тешком за цркву.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref> Због наводне блискости са [[савез комуниста Југославије|комунистичким режимом]], критичари су га звали ''црвени патријарх''.<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> == Биографија == Рођен је у [[Јошаничка Бања|Јошаничкој Бањи]]<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> од оца Михаила, учитеља (који је касније рукоположен у чин [[ђакон]]а и [[презвитер]]а) и мајке Цвете. Основну школу је учио у [[Велика Дренова|Великој Дренови]] и [[Крушевац|Крушевцу]], а деветоразредну [[Богословија (Београд)|богословију]], у [[Београд]]у и [[Сремски Карловци|Сремским Карловцима]] [[1921]].<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Након богословије, оженио се Десанком 10. августа 1924. године, са којом је стекао два сина (Михаила и Властимира) и ћерку Јованку (удату Новаковић). Постао је удовац након смрти Десанке 1936. године током четвртог порођаја.<ref name="Ђурић Мишина" /> Извесно време је студирао права у [[Париз]]у, а потом је завршио [[Православни богословски факултет Универзитета у Београду|Православни богословски факултет у Београду]] ([[1942]]. године). У чин [[ђакон]]а рукоположио га је епископ жички [[Јефрем Бојовић|Јефрем]] и поставио га за писара Духовног суда у [[Чачак|Чачку]]. Предавао је [[вјеронаука|веронауку]] у [[Чачанска гимназија|чачанској гимназији]]. Из здравствених разлога напустио је црквено-административну службу и пошто је рукоположен у чин [[презвитер]]а, [[1927]], постављен је за [[парох]]а у [[Миоковци]]ма. На овој парохији је остао до [[1931]]. године, а тада је премештен у [[Врњачка Бања|Врњачку Бању]]. После избора [[Патријарх српски Гаврило V|патријарха Гаврила]] [[1938]], постављен је за референта [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Светог архијерејског синода]].<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Иако постоје опречни подаци о политичким ставовима његовог старијег сина Михаила за време [[Окупаторска подела Југославије у Другом светском рату|окупације у Другом светском рату]], чињеница је да је Михаило, крајем 1944. године кренуо са [[Српски добровољачки корпус (Други светски рат)|Љотићевцима]] ка [[Словенија|Словенији]]. Заробљен је маја [[1945]]. и упућен у [[Загреб]], а стрељан је средином јула. Млађи син Властимир, који је истом приликом заробљен, је избегао стрељање као малолетник. У послератним годинама није био у добрим односима са оцем до Германовог избора за патријарха.<ref name="Ђурић Мишина" /> Властимир је касније постао [[протођакон]], а преминуо је 6. маја 2001. године.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Након рата, Ђорић је изабран за [[Викарни епископ моравички|викарног епископа моравичког]]. Као удовог свештеника, замонашио га је у [[манастир]]у [[Манастир Студеница|Студеници]] епископ шумадијски [[Валеријан Стефановић|Валеријан]] давши му име ''Герман''. Чин архијерејске хиротоније извршио је, [[15. јул]]а [[1951]]. године, [[Патријарх српски Викентије II|патријарх српски Викентије]] уз учешће епископа шумадијског [[Валеријан Стефановић|Валеријана]], сремског [[Никанор Иличић|Никанора]] и бањалучког [[Василије Костић|Василија]].<ref name="Именован-20240420173502" /> Новоизабрани епископ Герман је, у исто време, примио и дужност главног секретара Светог архијерејског синода, коју је вршио све до избора за [[Епархија жичка|епископа жичког]] [[1956]]. У исто време, уређивао је ''[[Гласник (недељник)|Гласник]]'', службени лист [[Српска православна црква|Српске православне цркве]].<ref name="Именован_2-20240420173502" /> На заседању Светог архијерејског синода [[1952]]. године изабран је за [[епархија будимска|епископа будимског]]. После смрти епископа жичког [[Николај Велимировић|Николаја]], 1956, епископ Герман изабран је за епископа жичког. На патријарашком трону наследио је [[Патријарх српски Викентије II|патријарха Викентија]], [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]].<ref name="Православље" /> Устоличен је у Пећкој патријаршији 29. маја 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> Док је био на челу [[Српска православна црква|СПЦ]] иако у тешким околностима успео је много тога да спасе и сачува.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996.}}</ref> За време његово [[манастир Жича]], кога су [[Немци]] били готово потпуно разорили за време рата, обновљен је у потпуности. Успео је да издејствује обнову (враћање у облик какав је имала у [[12. век]]у, када је подигнута) [[Манастир Студеница|Студенице]], [[Црква Светог првомученика Стефана у Крушевцу|Лазарице]] ([[Крушевац|крушевачке]] цркве из [[средњи вијек|средњег века]]) и многих других. Сви важнији храмови СПЦ у тадашњој [[Југославија|Југославији]] стављени су под заштиту [[Републички завод за заштиту споменика културе|републичких]] и покрајинских завода за заштиту [[споменик културе|споменика културе]]. У Београду је 80-их дозидана припрата на малој [[Црква Светог Саве на Врачару|цркви Светог Саве]] на [[Градска општина Врачар|Врачару]]. Потпуно осликан [[Црква Светог архангела Гаврила у Београду|Храм Светог арханђела Гаврила]] код [[Стадион Партизана|Партизановог стадиона]]. [[Милић од Мачве]] је по његовом благослову осликао [[Вождовац|вождовачку]] [[Црква Светог цара Константина и царице Јелене у Београду|Цркву Светог цара Константина и царице Јелене]] чије [[Фреска|фреске]] представљају ремек-дело сликарства. У његово време је дошло до раскола Српске православне цркве у [[Северна Америка|Америци]]<ref name="Православље" />, који је у међувремену изглађен, и до раскола у Македонији, који је такође превазиђен 2022. године. Једна од његових највећих заслуга је тај што је успео да се избори да се настави изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма Светог Саве у Београду]] — после вишедеценијске борбе градња је одобрена [[1984]]. Забележено је да је 88 пута патријарх Герман подносио молбу и водио разговоре са разним инстанцама власти, док се није изборио за наставак градње, после 26 година своје службе.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. 8. 2021.|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. 2. 2022.|archive-date = 02. 2. 2022.|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма]] је поново почела [[12. мај]]а [[1985]]. и том приликом је одслужена архијерејска литургија и постављена повеља.<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Веома се трудио на отварању [[Богословија (Београд)|богословије]] и у издавању црквених листова за верско просвећивање свога народа.<ref name="#1" /> Обновио је рад [[Православна богословија у Манастиру Крки|православне богословије]] у [[Манастир Крка|манастиру Крки]]. Када је [[Говор на Газиместану|1989]]. године сломио кук био је то почетак болести која је трајала до краја његовог живота. Његове дужности је преузео [[Митрополија загребачко-љубљанска|Митрополит загребачко-љубљански]] [[Јован Павловић|Јован]], који је [[30. јун]]а исте године именован за [[мјестобљуститељ|чувара трона]] српског патријарха. Патријарх Герман пензионисан је одлуком Сабора Српске правлославне цркве [[30. новембар|30. новембра]] 1990. године, због дуготрајне тешке болести која је потврђена стручним налазом Конзилијума лекара [[Војномедицинска академија Универзитета одбране у Београду|Војномедицинске академије]], да би након тога [[архијереј]]и донели одлуку да бирају новог патријарха.<ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Следећег дана [[1. децембар|1. децембра]], још за живота патријарха Германа, изабран је нови патријарх – доташњи [[епископ]] [[Епархија рашко-призренска|рашко-призренски]] [[патријарх српски Павле|Павле]]. Преминуо је 27. августа 1991. године у Београду. Сахрањен је 30. августа унутар [[Црква Светог Марка у Београду|Цркве Светог Марка]] у Београду на левој страни наоса, насупрот гробнице цара Душана. Тим догађајем постаје један од дуговечнијих српски патријарха у историји Српске православне цркве, који је 32 године обављао дужност врховног поглавара Српске православне цркве.<ref>[[Патријарх српски Пајсије I]] је управљао као патријарх 33 године, 1614—1647.</ref> О животу патријарха Германа је доста писано, а најдетаљније Милан Д. Јанковић у књизи ''Патријарх српски Герман у животу и борби за Спомен-храм'' и Вељко Ђурић Мишина у књизи ''Гер­ман Ђо­рић : Па­три­јарх у обез­бо­же­ном вре­ме­ну'', 1-2. У Великој Дренови му је подигнут споменик 2022. године.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Патријарх Герман и комунистичка власт == Како је патријарх Герман био на челу Српске православне цркве у време комунистичке власти, која није била наклоњена Цркви, многи његови поступци усклађивани су са тадашњом државном политиком. Тако су црквене новине [[Православље (новине)|Православље]] у поднаслову требале имати текст ''Новине Српске Цркве'', али како је назив Црква тадашњим властима био мрзак, од тога се одустало и у првом броју је уз ''Православље'' писало: ''Верске новине архиепископије београдско-карловачке''. Касније се усталило ''Новине српске патријаршије'', како је остало и до данас. Један број листа ''Православље'' је био посвећен теми геноцида над Србима, Јеврејима и Ромима, што је требао бити први такав стручан текст који се икада појавио у комунистикој Југословаији. Један владика је предлагао да се материјал објави, макар се лист и забранио, јер би се и тако покренула дуго заташкавана тема. Патријарх Герман је забранио да се тај материјал објави.<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref> == Одликовања и почасти == * [[Датотека:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден југословенске заставе]] са лентом, ([[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]]). * [[Датотека:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[Датотека:Legion Honneur GC ribbon.svg|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). * Одликовање Црвеног крста, Југославија * Орден кедра, Либан * Орден православних крстоносаца Свесветог гроба Господњег, Јерусалимска патријаршија * Крст о ланцу са ликом Светог апостола Андреја Првозваног, Васељенска патријаршија * Споменица 15 векова од оснивања Јерусалимске патријаршије * Орден Светих апостола Петра и Павла, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог Дионисија Ареопагита, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог равноапостолног кнеза Владимира, први степен, Руска православна црква * Споменица ослобађања града Катерини * Орден Свете равноапостолске браће Кирила и Методија, Православна црква Чешке и Словачке * Споменица стогодишњице изградње Храма Светог Александра Невског у Софији * Кантеберијски крст Англиганске цркве == Галерија == <center><gallery widths="219px" heights="219px"> Датотека:Патриарх Сербский Герман в 1962 году.jpg|<center>Патријарх Српски Герман [[1962]]. године. Датотека:Stevan Kragujevic, Predsednik Tito i Jovanka Broz sa patrijarhom Germanom i vladikom Savom Vukovicem.JPG|<center>Патријарх Герман, [[Епархија шумадијска|епископ шумадијски]] [[Сава Вуковић]], [[Јосип Броз Тито]] и [[Јованка Броз]]. Датотека:Centralna proslava 8 vekova manastira Studenica, 18-maj-1986 - Patrijarh German - 02.jpg|Патријарх Герман на централној прослави Осам векова [[Манастир Студеница|манастира Студенице]], 18. мај 1986. Датотека:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|Гроб патријарха Германа у [[Црква Светог Марка у Београду|цркви Св. Марка]] </gallery></center> == Референце == {{референце|refs = *<ref name="Ђурић Мишина">{{cite news | first = Вељко | last = Ђурић Мишина | title = Патријарх Герман против Тита | work = [[Vesti (novine)|Вести]] | date = 11. септембар 2011 | url = https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-url = https://web.archive.org/web/20230925224322/https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-date = 25. септембар 2023. }}</ref> }} == Литература == {{Литература|2}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Документарни филм „Век уједињења Патријарх Герман”] * [http://orthodoxwiki.org/German_%28%C4%90ori%C4%87%29_of_Serbia Патријарх српски Герман (-{orthodoxwiki}-)] * [https://web.archive.org/web/20081003233959/http://www.nin.co.yu/2002-01/31/21776.html Крстом против петокраке („НИН”, 31. јануар 2002)] * [https://www.youtube.com/watch?v=kEYDYoDALzs Патријарх Герман: Патријарх у обезбоженом времену (филм)] * [https://www.youtube.com/watch?v=oeTlkx0DTCw Предавање Милована Балабана на тему — „Патријарх Герман — мученик или црвени патријарх”] * [https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje Патријарх Герман и македонско црквено питање („Политика”, 4. јул 2022)] {{низ |пре=[[Хризостом Војиновић]] |списак= викарни епископ [[Викарни епископ моравички|моравички]]<br>1951—1952. |после=[[Сава Вуковић]] | пре2=[[Хризостом Војиновић]] |списак2=епископ [[Епархија будимска|будимски]]<br>1952—1956. |после2=[[Арсеније Брадваревић]] |пре3=[[Николај Велимировић]] | списак3=епископ [[Епархија жичка|жички]]<br>1956—1958. |после3=[[Василије Костић]] |пре4=[[Патријарх српски Викентије II|Викентије]] |списак4=[[списак поглавара Српске православне цркве|патријарх српски]]<br>1958—1990. | после4=[[Патријарх српски Павле|Павле]] | женски_пол = }} {{Поглавари СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Герман (Ђорић), патријарх српски}} [[Категорија:Рођени 1899.]] [[Категорија:Умрли 1991.]] [[Категорија:Рашчани]] [[Категорија:Епископи будимски]] [[Категорија:Епископи жички]] [[Категорија:Српски патријарси]] [[Категорија:Носиоци Легије части (Србија)]] [[Категорија:Студенти Православног богословског факултета у Београду]] [[Категорија:Сахрањени у Цркви Светог Марка у Београду]] De: [[Datei:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|mini|Patriarch German]] '''German''' ({{SrS|Герман}}; * [[19. August]] [[1899]] als ''Hranislav Đorić'' in [[Jošanička Banja]], [[Königreich Serbien]]; † [[27. August]] [[1991]] in [[Belgrad]], [[Jugoslawien]]) war von 1958 bis 1990 [[Metropolit]] von Belgrad und [[Sremski Karlovci|Karlovci]], [[Erzbischof]] von [[Peć]] und [[Serbisch-Orthodoxe Kirche|serbisch-orthodoxer]] [[Patriarch]]. == Leben == Hranislav Đorić wurde 1927 zum Priester ordiniert. Nach dem Tod seiner Frau legte er am 7. Juli 1951 im [[Kloster Studenica]] die Mönchsgelübde ab und nahm den Namen German an. 1952 wurde er zum Bischof der Eparchie Buda in [[Ungarn]] ernannt, konnte jedoch sein Amt dort nicht antreten. 1956 wurde er zum [[Kloster Žiča|Bischof von Žiča]] ernannt. German war nach dem Tod des Patriarchen [[Vikentije II.]] am 5. Juli 1958 bis 1990 der 43. [[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen#Patriarchen von Serbien|Patriarch der serbisch-orthodoxen Kirche]]. In der kommunistischen Zeit gelang es ihm, die serbisch-orthodoxe Kirche bis zu einem gewissen Grad wiederzubeleben, trotz zweier Spaltungen, die während seiner Amtszeit auftraten. Nach dem Tod von [[Josip Broz Tito]] im Jahr 1980 drängte er im Zuge des Wandels der jugoslawischen Gesellschaft und des wachsenden Nationalismus unter den verschiedenen Völkern allmählich auf kirchliche Themen und war schließlich bei den Serben allgemein populär geworden. Ab 1990 war er krankheitsbedingt amtsunfähig, als sein Nachfolger wurde [[Pavle (Patriarch)|Pavle]] gewählt.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Roser |url=https://www.diepresse.com/429783/diadochen-wbrstreit-in-serbiens-kirche-wer-wird-patriarch |titel=Diadochen-Streit in Serbiens Kirche: Wer wird Patriarch? |datum=2008-11-12 |sprache=de |abruf=2022-08-21}}</ref> == Weblinks == {{Commonscat|German Đorić}} == Einzelnachweise == <references /> {{Folgenleiste|AMT=[[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen|Patriarch der Serbisch-Orthodoxen Kirche]]|ZEIT=1958–1990|VORGÄNGER=[[Vikentije II.]]|NACHFOLGER=[[Pavle (Patriarch)|Pavle]]}} {{Normdaten|TYP=p|GND=1032232161|LCCN=n80001804|VIAF=232175688}} {{DEFAULTSORT:German #Patriarch}} [[Kategorie:Orthodoxer Patriarch]] [[Kategorie:Orthodoxer Bischof (20. Jahrhundert)]] [[Kategorie:Serbisch-orthodoxer Bischof]] [[Kategorie:Jugoslawe]] [[Kategorie:Serbe]] [[Kategorie:Geboren 1899]] [[Kategorie:Gestorben 1991]] [[Kategorie:Mann]] [[Kategorie:Person des Christentums (Belgrad)]] {{Personendaten |NAME=German |ALTERNATIVNAMEN=Đorić, Hranislav (wirklicher Name) |KURZBESCHREIBUNG=serbischer Geistlicher, Metropolit von Belgrad und Karlovci, Erzbischof von Peć, serbischer Patriarch |GEBURTSDATUM=19. August 1899 |GEBURTSORT=Jošanička Banja, [[Serbien]] |STERBEDATUM=27. August 1991 |STERBEORT=[[Belgrad]], [[Jugoslawien]] }} Ru: {{тёзки|Герман (значения)}} {{Иерарх | обращение = Его Святейшество | имя = Патриарх Герман | имя при рождении = Хранислав Джорич | изображение = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | описание изображения = | титул = [[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский,<br> Митрополит Белградско-Карловацкий,<br> Патриарх Сербский]] | церковь = | избрание = | интронизация = | периодначало = [[13 сентября]] [[1958]] | периодконец = [[30 ноября]] [[1990]] | предшественник = [[Викентий (Патриарх Сербский)|Викентий II]] | преемник = [[Павел (Патриарх Сербский)|Павел]] | титул_2 = Епископ [[Жичская епархия|Жичский]] | периодначало_2 = 9 июня 1956 | периодконец_2 = 13 сентября 1958 | предшественник_2 = [[Иосиф (Цвийович)]] | преемник_2 = [[Василий (Костич)]] | титул_3 = Епископ [[Будимская епархия|Будимский]] | избрание_3 = | интронизация_3 = | периодначало_3 = [[3 июля]] [[1952]] | периодконец_3 = [[9 июня]] [[1956]] | предшественник_3 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_3 = [[Арсений (Брадваревич)]] | титул_4 = Епископ [[Моравичское викариатство|Моравичский]] | периодначало_4 = [[15 июля]] [[1951]] | периодконец_4 = [[3 июня]] [[1952]] | предшественник_4 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_4 = [[Савва (Вукович)]] | принятие монашества = | сан = | награды = {{Ряд-л | {{Орден Югославского флага с лентой}} | {{Большой крест ордена Георга I}} }} {{Ряд-л | {{Большой крест ордена Почётного легиона}} | {{Кавалер Национального ордена Кедра}} }} }} '''Патриа́рх Ге́рман''' ({{lang-sr|Патријарх Герман}}, в миру '''Хра́нислав Джо́рич''', {{lang-sr|Хранислав Ђорић}}; [[19 августа|7 (19) августа]] [[1899]], [[Йошаничка-Баня]], [[Королевство Сербия]] — [[27 августа]] [[1991]], [[Белград]]) — епископ [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], с 1958 по 1990 год — её предстоятель с титулом «[[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский, Митрополит Белградско-Карловачский, Патриарх Сербский]]». {{drugipomeni3|Prodanov}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij Prodanov | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}); *[[23. avgust]] [[1890]] [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]), †[[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 4. patriarh Združene SPC, 1950-1958. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 [[matura|maturiral]]. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Ali je bil patriarh Vikentij zastrupljen? === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za „parastos“ in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnava]], [[Vikentij Prodanov|Vikentija]] ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] rxa5yap9jyhnmunxwj258yfaymud57z 6709154 6709034 2026-07-10T09:40:46Z Stebunik 55592 /* 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 */ 6709154 wikitext text/x-wiki == 1sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 == === 2sl German Đorić multi okno 9.vii.2026 === {{v delu}} {{drugipomeni3|Đorić}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = German | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Hranislav Đorić | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh German Đorić | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = [[30. november]] [[1990]] | resigned = | elected = | appointed = | term = | term_start = [[14. september]] [[1958]] | quashed = | term_end = [[30. november]] [[1990]] (odstopil) | predecessor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] | opposed = | successor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1927]] | ordained_by = | consecration = [[1951]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{birth date|1899|08|19|df=yes}} |birth_place= [[Jošanička Banja]] [[Kraljevina Srbija]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Hranislav Đorić |death_date= {{death date|1991|08|27|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Cerkev sv. Marka, Beograd|Cerkev sv. Marka]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''German Đorić''' ({{lang-sr|Герман}}, {{lang-en|Herman}}; * kot '''Hranislav Đorić''' [[19. avgust]] [[1899]] † [[27. avgust]] [[1991]]) je bil poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1958 do 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> Znan je po krepitvi verskega življenja pod komunizmom v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]], kljub dvema [[shizma|razkoloma]], ki sta nastopila za časa njegovega vladanja.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} 43. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 5. patriarh Združene SPC, 1958-1990. en: {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} En: {{Short description|Patriarch of the Serbian Orthodox Church from 1958 to 1990}} {{Use dmy dates|date=February 2025}} {{Infobox Christian leader | name = German | honorific_prefix = [[His Holiness]] | image = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG | church = [[Serbian Orthodox Church]] | see = Belgrade | title = [[Patriarchate of Peć (monastery)|Archbishop of Peć]], [[Archdiocese of Belgrade and Karlovci|Metropolitan of Belgrade and Karlovci]], and [[Serbian Patriarch]] | birth_name = | ordination = 1927 | consecration = 1951 | term_start = 14 September 1958 | retired = 30 November 1990 | predecessor = [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] | successor = [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]] | birth_date = {{birth date|1899|08|19|df=yes}} | birth_place = [[Jošanička Banja]], [[Kingdom of Serbia]] | death_date = {{death date|1991|08|27|df=yes}} | death_place = [[Belgrade]], [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | signature = Patriarch German of Serbia - signature.png | other = | footnotes = }} {{Infobox manner of address | background = plum | name = Serbian Patriarch German | image = Zastava_Patrijarha_srpskog.jpg | image_size = 150px | reference = His Holiness | spoken = Your Holiness | religious = Patriarch | posthumous = His Holiness Patriarch German of Blessed Repose }} '''German''' ({{langx|sr|Герман}}, {{langx|en|Herman}}; born '''Hranislav Đorić'''; 19 August 1899 – 27 August 1991) was the 43rd [[Serbian Patriarch|Patriarch]] of the [[Serbian Orthodox Church]], serving from 1958 to 1990.<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref> He was noted for revitalizing the Serbian Orthodox Church to a certain extent during the [[Socialist Federal Republic of Yugoslavia|communist period]], despite two [[Schism (religion)|schism]]s that occurred during his tenure.{{sfn|Вуковић|1996|pp=133}} == Early life == German was born as Hranislav Đorić on 19 August 1899 in the [[spa town]] of [[Jošanička Banja]] in central [[Serbia]], in a family of teachers, and latter priest. His father, Mihajlo Đorić of [[Velika Drenova]], graduated from the prestigious Saint Sava Seminary in Belgrade in 1895. Đorić received a broad education and was among most educated members of the Serbian clergy, attending primary school in [[Velika Drenova]] and [[Kruševac]], seminaries in [[Belgrade]] and [[Sremski Karlovci]] (graduating in 1921), studying law at the [[University of Paris|University of Sorbonne]] and finally graduating from the Faculty of Orthodox Theology of the [[University of Belgrade]] in 1942. He was ordained a [[deacon]] by the bishop of [[Eparchy of Žiča|Žiča]] Jefrem, and appointed the clerk of the Canon-law Court in [[Čačak]] and also a [[catechist]] in the Čačak Gymnasium. Due to ill health, he left the administrative jobs and 1927, he was ordained a [[presbyter]], receiving his own [[parish]] of Miokovci. In 1931 he was transferred to a parish in [[Vrnjačka Banja]]. After the election of Patriarch [[Gavrilo V, Serbian Patriarch|Gavrilo V]] in 1938, father Hranislav became a referent of the [[Holy Synod of the Serbian Orthodox Church]]. In that capacity, he was elected a [[vicar]] bishop of [[[Moravica District|Moravica]] and, becoming a widower, he took monastic vows in [[Studenica Monastery]] on 7 July 1951, acquiring the name German (''Herman''). Patriarch Vikentije II, together with bishops Valerijan of Šumadija, Nikanor of Bačka, and Vasilije of Banja Luka, ordained him a bishop on 15 July in [[Cathedral of Saint Archangel Michael, Belgrade|Cathedral of Saint Archangel Michael]] in Belgrade. The new bishop became at the same time the secretary general of the Holy Synod and editor in chief of the ''Glasnik'', the official gazette of the Serbian Orthodox Church. In 1952 he was appointed a bishop of the [[Eparchy of Buda]]. However, as Hungarian authorities didn't approve his appointment neither allowed him to enter the country, so he was never officially enthroned. In 1956 he was appointed the bishop of Žiča, at that time, semi-officially, the second office of importance in the church, after the patriarch. In this capacity, he was also an administrator of [[Eparchy of Budimlja and Nikšić|Budimlja and Polimlje]] and [[Eparchy of Raška and Prizren|Raška and Prizren]] eparchies. == Patriarch == === Appointment controversy === When Patriarch [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] suddenly died on 5 July 1958, internal strife struck the church leadership and no agreement could be reached on who would succeed him. German was not even appointed as the ''guardian of the throne'' (acting patriarch), instead the bishop of [[Eparchy of Braničevo|Braničevo]], Hrizostom Vojinović, was appointed to vacate the post. It is believed that German's election was a compromise, but the still popular story is that [[Aleksandar Ranković]], the top Serbian Communist official at the time, and later [[Josip Broz Tito]]'s deputy, entered the session of the Holy Synod, bringing German inside, and saying: "This is your new patriarch!". German was thus elected as the 43rd Serbian Patriarch on 14 September 1958. === Schisms === Like most Eastern Orthodox churches in the [[Eastern Bloc]], the Serbian Orthodox Church under German was forced to strike a ''modus vivendi'' with the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]] in order to procure the space it needed to operate. The diaspora priests, led by the vocally anti-communist Bishop [[Dionisije Milivojević]], claimed that the Belgrade "red priests" had acquiesced too early.<ref>{{Cite book| last=Hockenos|first=Paul|title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=121–122}}</ref> After the Holy Synod started a trial against Dionisije for allegations about his personal life, he went into schism with the church in November 1963.<ref>{{cite web |last1=Spasović |first1=Stanimir |last2=Miletić |first2=Srboljub |title=ИСТОРИЈА СРПСКЕ ПРАВОСЛАВНЕ ЦРКВЕ У АУСТРАЛИЈИ, НОВОМ ЗЕЛАНДУ И ЈУЖНОЈ АФРИЦИ — НАСТАНАК РАСКОЛА НА СЕВЕРНОАМЕРИЧКОМ КОНТИНЕНТУ |url=http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924112235/http://www.svetosavlje.org/biblioteka/Istorija/IstorijaMiletic/IstorijaSPC013.htm |url-status=dead |archive-date=24 September 2015 |website=svetosavlje.org |access-date=23 April 2020 |language=sr}}</ref> Starting in 1977, the group of diaspora bishops established Free Serbian Orthodox Church.<ref>{{Cite journal|last=Puzović|first=Predrag|title=Епархије Српске православне цркве у расејању|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=40|issue=1–2|year=1996|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|pages=87–96|language=sr|archive-date=8 June 2019|access-date=23 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608212919/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/1996/1996-09.pdf|url-status=dead}}</ref> The schism of the [[Macedonian Orthodox Church]] was a much deeper and complicated issue. It began in 1958, the very year of German's election, with an allegedly willing acceptance of the autonomy of [[List of heads of the Macedonian Orthodox Church|Archbishop of Ohrid and Macedonia]] proclaimed by the archbishop [[Dositej II of Ohrid and Macedonia|Dositej, Metropolitan of Skopje]]. This was a great blow to Patriarch German's authority as it was a forced acceptance, pushed by the [[League of Communists of Yugoslavia|Communist regime]]. In the next 9 years, the patriarch and archbishop held several joint [[liturgies]], even with the heads of other Orthodox Churches. However, in 1967, archbishop Dositej completely split his archbishopric (within the borders of the [[Socialist Republic of Macedonia]]) from the mother church, claiming heritage from the historical [[Archbishopric of Ohrid]], which had been non-existent for two centuries. Patriarch German and the Serbian Orthodox Church, claiming the separation was forced and uncanonical (in other words, they deemed it a church established by the Communists) ended any canonical communication with the Macedonian Orthodox Church. In turn, Patriarch German's example was followed by all the other Orthodox Churches. The problem continued after German and the [[breakup of Yugoslavia]], and it became a highly political issue, not only with the Serbian Orthodox Church, but with the [[Church of Greece]] and the [[Bulgarian Orthodox Church]]. This schism continued until 2022, when the Macedonian Orthodox Church reconciled with the Serbian Orthodox Church and was granted full autonomy and subsequently autocephaly by [[Porfirije, Serbian Patriarch|Patriarch Porfirije]]. === Revitalization of the Church === [[Image:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|thumb|245px|right|Tomb of Patriarch German at the [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade]] Patriarch German set to revitalize the Serbian Orthodox Church, which (like other religious communities in Yugoslavia) received no state support. Throughout his tenure, he kept a low profile, while achieving certain goals in this direction. Despite harsh conditions, he managed to form several new dioceses: Western Europe (1969), Australia (1973), Vranje (1975), and Canada (1983). He oversaw the completion of Serbian Orthodox Seminary in Belgrade (including the campus) in 1958. He also opened new seminary at the [[Krka monastery]] in [[Croatia]]. He was very involved in appointing bishops, staunchly pushing his own candidates, especially in the case of the [[Metropolitanate of Montenegro and the Littoral]] after the Communists arrested Metropolitan Arsenije Bradvarević in 1954, but Patriarch German managed to appoint his [[protégé]], Danilo Dajković in 1961. He also sent many priests to [[Montenegro]] as clerical activities had almost completely ceased there after the war. After the death of [[Josip Broz Tito]] in 1980, he slowly pushed church issues as Yugoslav society changed and nationalism grew among the various peoples, and in the end he was universally popular among the [[Serbs]] and had become a part of the Serbian social elite. In 1984, German visited the site of the [[Jasenovac concentration camp]], saying a now famous line: "To forgive, we must ...to forget, we must not".<ref>{{cite web|url=http://borbazaveru.info/content/view/3212/47/|title=БОРБА ЗА ВЕРУ - Православни став према неправославној фрази "опростити морамо, заборавити не смемо"|last=Administrator|website=borbazaveru.info}}</ref> Many consider German's greatest achievement to be his successful campaign for the resumption of the construction of the [[Church of Saint Sava]] in Belgrade, which was stopped in 1941. In 26 years from his appointment, he urged the Communist government 88 times until they finally authorized the construction to continue in 1984. Being a massive project, it took a long time and the church was completed only in 2021. === Later years === In 1989, Patriarch German broke his hip, which led to a series of surgeries and repeated injuries, so the already old patriarch was unable to perform his duties. As a result of this, the Holy Synod declared him incapacitated on 30 November 1990, and appointed the metropolitan bishop of [[Metropolitanate of Zagreb and Ljubljana|Zagreb and Ljubljana]] [[Jovan Pavlović]] as the guardian of the throne and elected the new patriarch, [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]], on 1 December 1990. Patriarch German died at the [[Military Medical Academy (Serbia)|Military Medical Academy]] in Belgrade on 27 August 1991, aged 92, and was buried in [[Church of Saint Mark, Belgrade|Church of Saint Mark]] in Belgrade. Patriarch German's tenure of 32 years is one of the longest in the history of the Serbian Orthodox Church. == Awards and honors == * [[Order of Saint Sava]],<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=97}}</ref> * [[Legion of Honour]] * [[Order of George I]] * [[National Order of the Cedar]]<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=324–329}}</ref> == See also == * [[List of heads of the Serbian Orthodox Church]] * [[List of 20th-century religious leaders]] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Vikentije II, Serbian Patriarch|Vikentije II]] }} {{s-ttl|title= [[Serbian Patriarch]] | years = 1958&ndash;1990}} {{s-aft|after= [[Pavle, Serbian Patriarch|Pavle]]}} {{s-bef|before= [[Nikolaj Velimirović]]}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Žiča|Bishop of Žiča]] | years = 1956&ndash;1958}} {{s-aft|after= Vasilije Kostić}} {{s-bef|before= Hrizostom Vojinović}} {{s-ttl|title= [[Eparchy of Buda|Bishop of Buda]] | years = 1952&ndash;1956}} {{s-aft|after= Arsenije Bradvarević}} {{s-end}} == References == {{Reflist}} == Bibliography == {{Commons category|German Đorić}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} *[http://www.orthodoxresearchinstitute.org/articles/church_history/popovic_serbian_church.htm Serbian Church in History] at the Orthodox Research Institute * ''Ko je ko u Jugoslaviji 1970''; Hronometar, Belgrade * ''Srpska porodična enciklopedija'', Vol. VI (2006); Narodna knjiga and Politika NM; {{ISBN|86-331-2933-7}} (NK) * ''Mala Prosvetina Enciklopedija'', Third edition (1985); Prosveta; {{ISBN|86-07-00001-2}} == External links== * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Documentary movie about German (in Serbian)] {{Serbian Orthodox Church leaders}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:German}} [[Category:1899 births]] [[Category:1991 deaths]] [[Category:People from Raška, Serbia]] [[Category:People from the Kingdom of Serbia]] [[Category:Patriarchs of the Serbian Orthodox Church]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:20th-century Eastern Orthodox bishops]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology alumni]] [[Category:Recipients of the Order of St. Sava]] [[Category:Recipients of the Order of George I]] [[Category:Recipients of the Legion of Honour]] [[Category:Serbian Orthodox Church in Hungary]] [[Category:Married Eastern Orthodoxy clergy]] [[Category:Burials at the Church of Saint Mark, Belgrade]] [[Category:Eparchy of Žiča]] Sr: {{Јерарх | Јерарх = Патријарх српски Герман | Слика = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | Опис = патријарх Герман | Помјесна црква = [[Српска православна црква]] | Чин = [[патријарх]] | Титула = ''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски'' | Сједиште = [[Београд]] | Епархија 1 = [[Архиепископија београдско-карловачка]] | Године службе 1 = од [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]]. до [[30. новембар|30. новембра]] [[1990]]. | Претходник 1 = [[Патријарх српски Викентије II|Патријарх Викентије II]] | Насљедник 1 = [[Патријарх српски Павле|Патријарх Павле]] | Епархија 2 = [[Епархија жичка]] | Године службе 2 = 1956—1958. | Претходник 2 = [[Николај Велимировић]] | Насљедник 2 = [[Василије Костић]] | Епархија 3 = [[Епархија будимска]] | Године службе 3 = 1952—1956. | Претходник 3 = [[Хризостом Војиновић]] | Насљедник 3 = [[Арсеније Брадваревић]] | Световно име = Хранислав Ђорић | Датум рођења = {{Датум рођења|1899|8|19}} | Мјесто рођења = [[Јошаничка Бања]] | Држава рођења = [[Краљевина Србија]] | Датум смрти = {{Датум смрти|1991|8|27|1899|8|19}} | Мјесто смрти = [[Београд]] | Држава смрти = [[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]] | сахрањен = [[Црква Светог Марка у Београду|Црква Светог Марка]] | Симбол = [[Датотека:Zastava Patrijarha srpskog.jpg|159px]]<br>[[Застава патријарха српског]] |Потпис=Patriarch German of Serbia - signature.png |alt=250п }} '''Патријарх српски Герман''' (световно име ''Хранислав Ђорић''; [[Јошаничка Бања]], [[19. август|7. август]] [[1899]] — [[Београд]], [[27. август]] [[1991]]) је био [[Патријарх српски|43. врховни поглавар]] [[Српска православна црква|Српске православне цркве]] у периоду 1958—1990.<ref name="британика 2">{{cite book |editor1-last=Мишић |editor1-first=Милан |title=Енциклопедија Британика. В-Ђ |date=2005 |publisher=Народна књига : Политика |location=Београд |isbn=86-331-2112-3 |pages=106}}</ref> Његово пуно име и титула гласили су ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''. Одлуком Сабора Српске православне цркве, једини је за живота пензионисани [[патријарх]].<ref>{{Cite web|url=https://pogled.me/da-se-podsetimo/|title=Да се подсетимо…|url-status=live}}</ref> Током владавине патријарха Германа промењена је процедура избора [[патријарх]]а и уведен је такозвани ''[[Изборни сабор Српске православне цркве#Апостолским жријебом|апостолски принцип]]''<ref name="Време" />, по коме епископи на сабору бирају тројицу кандидата, а затим се жребом (извлачењем) одлучује који ће од њих бити нови патријарх. Важи за једног од најзнаменитјих српских патријарха, који је деловао у историјском периоду тешком за цркву.<ref>{{Cite web|url=https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje|title=Патријарх Герман и македонско црквено питање|last=Чалија|first=Јелена|website=Politika Online|access-date=2022-07-04}}</ref> Због наводне блискости са [[савез комуниста Југославије|комунистичким режимом]], критичари су га звали ''црвени патријарх''.<ref name="Време">{{cite web |author= |url=http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |title=Време: Свети дух на тајном задатку |date= |website= |publisher= |access-date=17. 4. 2013 |archive-date=31. 10. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141031000321/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=908303 |url-status=live }}</ref> == Биографија == Рођен је у [[Јошаничка Бања|Јошаничкој Бањи]]<ref name="Православље">[http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ Православље: Патријарси Викентије, Герман и Павле] {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }} {{Wayback|url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1009/tekst/patrijarsi-vikentije-german-i-pavle/ |date=20090508165458 }}<!-- референца за датум и место рођења и световно име --></ref> од оца Михаила, учитеља (који је касније рукоположен у чин [[ђакон]]а и [[презвитер]]а) и мајке Цвете. Основну школу је учио у [[Велика Дренова|Великој Дренови]] и [[Крушевац|Крушевцу]], а деветоразредну [[Богословија (Београд)|богословију]], у [[Београд]]у и [[Сремски Карловци|Сремским Карловцима]] [[1921]].<ref name="Именован-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Након богословије, оженио се Десанком 10. августа 1924. године, са којом је стекао два сина (Михаила и Властимира) и ћерку Јованку (удату Новаковић). Постао је удовац након смрти Десанке 1936. године током четвртог порођаја.<ref name="Ђурић Мишина" /> Извесно време је студирао права у [[Париз]]у, а потом је завршио [[Православни богословски факултет Универзитета у Београду|Православни богословски факултет у Београду]] ([[1942]]. године). У чин [[ђакон]]а рукоположио га је епископ жички [[Јефрем Бојовић|Јефрем]] и поставио га за писара Духовног суда у [[Чачак|Чачку]]. Предавао је [[вјеронаука|веронауку]] у [[Чачанска гимназија|чачанској гимназији]]. Из здравствених разлога напустио је црквено-административну службу и пошто је рукоположен у чин [[презвитер]]а, [[1927]], постављен је за [[парох]]а у [[Миоковци]]ма. На овој парохији је остао до [[1931]]. године, а тада је премештен у [[Врњачка Бања|Врњачку Бању]]. После избора [[Патријарх српски Гаврило V|патријарха Гаврила]] [[1938]], постављен је за референта [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Светог архијерејског синода]].<ref name="Именован_2-20240420173502">{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Евро; Унирекс; Каленић|year=1996}}</ref> Иако постоје опречни подаци о политичким ставовима његовог старијег сина Михаила за време [[Окупаторска подела Југославије у Другом светском рату|окупације у Другом светском рату]], чињеница је да је Михаило, крајем 1944. године кренуо са [[Српски добровољачки корпус (Други светски рат)|Љотићевцима]] ка [[Словенија|Словенији]]. Заробљен је маја [[1945]]. и упућен у [[Загреб]], а стрељан је средином јула. Млађи син Властимир, који је истом приликом заробљен, је избегао стрељање као малолетник. У послератним годинама није био у добрим односима са оцем до Германовог избора за патријарха.<ref name="Ђурић Мишина" /> Властимир је касније постао [[протођакон]], а преминуо је 6. маја 2001. године.<ref name="SPC 2006">{{cite web |url=http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |website=spc.rs|title=Five-Year Anniversary of the Passing of Protodeacon Vlastimir H. Djoric |access-date=2025-01-24|date=2006-05-06 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20231108175104/http://arhiva.spc.rs/old/Vesti-2006/05/08-05-06-e.html#vla |archive-date=8 November 2023 |url-status= }}</ref> Након рата, Ђорић је изабран за [[Викарни епископ моравички|викарног епископа моравичког]]. Као удовог свештеника, замонашио га је у [[манастир]]у [[Манастир Студеница|Студеници]] епископ шумадијски [[Валеријан Стефановић|Валеријан]] давши му име ''Герман''. Чин архијерејске хиротоније извршио је, [[15. јул]]а [[1951]]. године, [[Патријарх српски Викентије II|патријарх српски Викентије]] уз учешће епископа шумадијског [[Валеријан Стефановић|Валеријана]], сремског [[Никанор Иличић|Никанора]] и бањалучког [[Василије Костић|Василија]].<ref name="Именован-20240420173502" /> Новоизабрани епископ Герман је, у исто време, примио и дужност главног секретара Светог архијерејског синода, коју је вршио све до избора за [[Епархија жичка|епископа жичког]] [[1956]]. У исто време, уређивао је ''[[Гласник (недељник)|Гласник]]'', службени лист [[Српска православна црква|Српске православне цркве]].<ref name="Именован_2-20240420173502" /> На заседању Светог архијерејског синода [[1952]]. године изабран је за [[епархија будимска|епископа будимског]]. После смрти епископа жичког [[Николај Велимировић|Николаја]], 1956, епископ Герман изабран је за епископа жичког. На патријарашком трону наследио је [[Патријарх српски Викентије II|патријарха Викентија]], [[13. септембар|13. септембра]] [[1958]].<ref name="Православље" /> Устоличен је у Пећкој патријаршији 29. маја 1960.<ref>[https://www.nytimes.com/search?endDate=19600530&query=yugoslavia&sort=oldest&startDate=19600530 -{NY Times query 1960-05-30}-]</ref> Док је био на челу [[Српска православна црква|СПЦ]] иако у тешким околностима успео је много тога да спасе и сачува.<ref>{{Cite book|title=Српски јерарси: од деветог до двадесетог века|last=Вуковић|first=Сава|publisher=Еуро; Унирекс; Каленић|year=1996.}}</ref> За време његово [[манастир Жича]], кога су [[Немци]] били готово потпуно разорили за време рата, обновљен је у потпуности. Успео је да издејствује обнову (враћање у облик какав је имала у [[12. век]]у, када је подигнута) [[Манастир Студеница|Студенице]], [[Црква Светог првомученика Стефана у Крушевцу|Лазарице]] ([[Крушевац|крушевачке]] цркве из [[средњи вијек|средњег века]]) и многих других. Сви важнији храмови СПЦ у тадашњој [[Југославија|Југославији]] стављени су под заштиту [[Републички завод за заштиту споменика културе|републичких]] и покрајинских завода за заштиту [[споменик културе|споменика културе]]. У Београду је 80-их дозидана припрата на малој [[Црква Светог Саве на Врачару|цркви Светог Саве]] на [[Градска општина Врачар|Врачару]]. Потпуно осликан [[Црква Светог архангела Гаврила у Београду|Храм Светог арханђела Гаврила]] код [[Стадион Партизана|Партизановог стадиона]]. [[Милић од Мачве]] је по његовом благослову осликао [[Вождовац|вождовачку]] [[Црква Светог цара Константина и царице Јелене у Београду|Цркву Светог цара Константина и царице Јелене]] чије [[Фреска|фреске]] представљају ремек-дело сликарства. У његово време је дошло до раскола Српске православне цркве у [[Северна Америка|Америци]]<ref name="Православље" />, који је у међувремену изглађен, и до раскола у Македонији, који је такође превазиђен 2022. године. Једна од његових највећих заслуга је тај што је успео да се избори да се настави изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма Светог Саве у Београду]] — после вишедеценијске борбе градња је одобрена [[1984]]. Забележено је да је 88 пута патријарх Герман подносио молбу и водио разговоре са разним инстанцама власти, док се није изборио за наставак градње, после 26 година своје службе.<ref name="#1">{{Cite web|url=http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0|title=Поводом годишњице блаженог упокојења патријарха Германа|date = 27. 8. 2021.|website=Сајт СПЦ|url-status=|access-date = 02. 2. 2022.|archive-date = 02. 2. 2022.|archive-url=https://web.archive.org/web/20220202054828/http://www.spc.rs/sr/povodom_godishnjice_blazhenog_upokojenja_patrijarha_germana_0}}</ref> Изградња [[Храм Светог Саве у Београду|Храма]] је поново почела [[12. мај]]а [[1985]]. и том приликом је одслужена архијерејска литургија и постављена повеља.<ref>{{Cite web|url=http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809|title=1958. Патријарх Герман (Хранислав Ђорић) устоличен је за 43. поглавара Српске православне цркве.|url-status=live|access-date=31. 01. 2024|archive-date=31. 01. 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131141826/http://radioglas.rs/Newsview.asp?ID=1809}}</ref> Веома се трудио на отварању [[Богословија (Београд)|богословије]] и у издавању црквених листова за верско просвећивање свога народа.<ref name="#1" /> Обновио је рад [[Православна богословија у Манастиру Крки|православне богословије]] у [[Манастир Крка|манастиру Крки]]. Када је [[Говор на Газиместану|1989]]. године сломио кук био је то почетак болести која је трајала до краја његовог живота. Његове дужности је преузео [[Митрополија загребачко-љубљанска|Митрополит загребачко-љубљански]] [[Јован Павловић|Јован]], који је [[30. јун]]а исте године именован за [[мјестобљуститељ|чувара трона]] српског патријарха. Патријарх Герман пензионисан је одлуком Сабора Српске правлославне цркве [[30. новембар|30. новембра]] 1990. године, због дуготрајне тешке болести која је потврђена стручним налазом Конзилијума лекара [[Војномедицинска академија Универзитета одбране у Београду|Војномедицинске академије]], да би након тога [[архијереј]]и донели одлуку да бирају новог патријарха.<ref>{{cite web |author= |url=http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |title=Изабран нови Патријарх |date= |website= |publisher= |access-date=4. 5. 2014 |archive-date=04. 05. 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140504224533/http://pravoslavlje.spc.rs/broj/1025/tekst/izabran-novi-patrijarh/ |url-status= }}</ref> Следећег дана [[1. децембар|1. децембра]], још за живота патријарха Германа, изабран је нови патријарх – доташњи [[епископ]] [[Епархија рашко-призренска|рашко-призренски]] [[патријарх српски Павле|Павле]]. Преминуо је 27. августа 1991. године у Београду. Сахрањен је 30. августа унутар [[Црква Светог Марка у Београду|Цркве Светог Марка]] у Београду на левој страни наоса, насупрот гробнице цара Душана. Тим догађајем постаје један од дуговечнијих српски патријарха у историји Српске православне цркве, који је 32 године обављао дужност врховног поглавара Српске православне цркве.<ref>[[Патријарх српски Пајсије I]] је управљао као патријарх 33 године, 1614—1647.</ref> О животу патријарха Германа је доста писано, а најдетаљније Милан Д. Јанковић у књизи ''Патријарх српски Герман у животу и борби за Спомен-храм'' и Вељко Ђурић Мишина у књизи ''Гер­ман Ђо­рић : Па­три­јарх у обез­бо­же­ном вре­ме­ну'', 1-2. У Великој Дренови му је подигнут споменик 2022. године.<ref>{{cite news |last1=Бабовић |first1=С. |title=ПАТРИЈАРХ ГЕРМАН ВИСОК ТРИ МЕТРА: Погледајте како изгледа споменик код Трстеника |url=https://www.novosti.rs/srbija/vesti/1094953/patrijarh-german-visok-tri-metra-pogledajte-kako-izgleda-spomenik-kod-trstenika-foto |access-date=12. 3. 2022 |work=Вечерње новости |date=10. 3. 2022}}</ref> == Патријарх Герман и комунистичка власт == Како је патријарх Герман био на челу Српске православне цркве у време комунистичке власти, која није била наклоњена Цркви, многи његови поступци усклађивани су са тадашњом државном политиком. Тако су црквене новине [[Православље (новине)|Православље]] у поднаслову требале имати текст ''Новине Српске Цркве'', али како је назив Црква тадашњим властима био мрзак, од тога се одустало и у првом броју је уз ''Православље'' писало: ''Верске новине архиепископије београдско-карловачке''. Касније се усталило ''Новине српске патријаршије'', како је остало и до данас. Један број листа ''Православље'' је био посвећен теми геноцида над Србима, Јеврејима и Ромима, што је требао бити први такав стручан текст који се икада појавио у комунистикој Југословаији. Један владика је предлагао да се материјал објави, макар се лист и забранио, јер би се и тако покренула дуго заташкавана тема. Патријарх Герман је забранио да се тај материјал објави.<ref>{{Cite book|last=|first=|authorlink=|title=Православље, бр.1322, 15. април, 55 година Православља - новина Српске Патријаршије|year=2022|url=|publisher=СПЦ|pages=32—34|location=Београд}}</ref> == Одликовања и почасти == * [[Датотека:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден југословенске заставе]] са лентом, ([[Социјалистичка Федеративна Република Југославија|СФР Југославија]]). * [[Датотека:GRE Order of George I - Grand Cross BAR.png|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Орден Ђорђа I]], Велики крст ([[Краљевина Грчка]]). * [[Датотека:Legion Honneur GC ribbon.svg|60п]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Легија части|Орден легије части]], Велики крст ([[Француска]]). * Одликовање Црвеног крста, Југославија * Орден кедра, Либан * Орден православних крстоносаца Свесветог гроба Господњег, Јерусалимска патријаршија * Крст о ланцу са ликом Светог апостола Андреја Првозваног, Васељенска патријаршија * Споменица 15 векова од оснивања Јерусалимске патријаршије * Орден Светих апостола Петра и Павла, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог Дионисија Ареопагита, архиепископија Атине и читаве Јеладе * Орден Светог равноапостолног кнеза Владимира, први степен, Руска православна црква * Споменица ослобађања града Катерини * Орден Свете равноапостолске браће Кирила и Методија, Православна црква Чешке и Словачке * Споменица стогодишњице изградње Храма Светог Александра Невског у Софији * Кантеберијски крст Англиганске цркве == Галерија == <center><gallery widths="219px" heights="219px"> Датотека:Патриарх Сербский Герман в 1962 году.jpg|<center>Патријарх Српски Герман [[1962]]. године. Датотека:Stevan Kragujevic, Predsednik Tito i Jovanka Broz sa patrijarhom Germanom i vladikom Savom Vukovicem.JPG|<center>Патријарх Герман, [[Епархија шумадијска|епископ шумадијски]] [[Сава Вуковић]], [[Јосип Броз Тито]] и [[Јованка Броз]]. Датотека:Centralna proslava 8 vekova manastira Studenica, 18-maj-1986 - Patrijarh German - 02.jpg|Патријарх Герман на централној прослави Осам векова [[Манастир Студеница|манастира Студенице]], 18. мај 1986. Датотека:Свјетлопис гроба сербског патријарха Германа у цркви Светог Марка у Биограду.jpg|Гроб патријарха Германа у [[Црква Светог Марка у Београду|цркви Св. Марка]] </gallery></center> == Референце == {{референце|refs = *<ref name="Ђурић Мишина">{{cite news | first = Вељко | last = Ђурић Мишина | title = Патријарх Герман против Тита | work = [[Vesti (novine)|Вести]] | date = 11. септембар 2011 | url = https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-url = https://web.archive.org/web/20230925224322/https://arhiva.vesti-online.com/Vesti/Srbija/163809/Patrijarh-German-protiv-Tita- | archive-date = 25. септембар 2023. }}</ref> }} == Литература == {{Литература|2}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}} * {{Cite book| ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|ref=harv|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{Cite book| ref=harv|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} {{Литература крај}} == Спољашње везе == * [https://www.youtube.com/watch?v=4qbwEz86sp8&ab_channel=%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B7%D0%B8%D1%98%D0%B0%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC Документарни филм „Век уједињења Патријарх Герман”] * [http://orthodoxwiki.org/German_%28%C4%90ori%C4%87%29_of_Serbia Патријарх српски Герман (-{orthodoxwiki}-)] * [https://web.archive.org/web/20081003233959/http://www.nin.co.yu/2002-01/31/21776.html Крстом против петокраке („НИН”, 31. јануар 2002)] * [https://www.youtube.com/watch?v=kEYDYoDALzs Патријарх Герман: Патријарх у обезбоженом времену (филм)] * [https://www.youtube.com/watch?v=oeTlkx0DTCw Предавање Милована Балабана на тему — „Патријарх Герман — мученик или црвени патријарх”] * [https://www.politika.rs/scc/clanak/511171/Patrijarh-German-i-makedonsko-crkveno-pitanje Патријарх Герман и македонско црквено питање („Политика”, 4. јул 2022)] {{низ |пре=[[Хризостом Војиновић]] |списак= викарни епископ [[Викарни епископ моравички|моравички]]<br>1951—1952. |после=[[Сава Вуковић]] | пре2=[[Хризостом Војиновић]] |списак2=епископ [[Епархија будимска|будимски]]<br>1952—1956. |после2=[[Арсеније Брадваревић]] |пре3=[[Николај Велимировић]] | списак3=епископ [[Епархија жичка|жички]]<br>1956—1958. |после3=[[Василије Костић]] |пре4=[[Патријарх српски Викентије II|Викентије]] |списак4=[[списак поглавара Српске православне цркве|патријарх српски]]<br>1958—1990. | после4=[[Патријарх српски Павле|Павле]] | женски_пол = }} {{Поглавари СПЦ}} {{Подножје|Биографија|Православље}} {{СОРТИРАЊЕ:Герман (Ђорић), патријарх српски}} [[Категорија:Рођени 1899.]] [[Категорија:Умрли 1991.]] [[Категорија:Рашчани]] [[Категорија:Епископи будимски]] [[Категорија:Епископи жички]] [[Категорија:Српски патријарси]] [[Категорија:Носиоци Легије части (Србија)]] [[Категорија:Студенти Православног богословског факултета у Београду]] [[Категорија:Сахрањени у Цркви Светог Марка у Београду]] De: [[Datei:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|mini|Patriarch German]] '''German''' ({{SrS|Герман}}; * [[19. August]] [[1899]] als ''Hranislav Đorić'' in [[Jošanička Banja]], [[Königreich Serbien]]; † [[27. August]] [[1991]] in [[Belgrad]], [[Jugoslawien]]) war von 1958 bis 1990 [[Metropolit]] von Belgrad und [[Sremski Karlovci|Karlovci]], [[Erzbischof]] von [[Peć]] und [[Serbisch-Orthodoxe Kirche|serbisch-orthodoxer]] [[Patriarch]]. == Leben == Hranislav Đorić wurde 1927 zum Priester ordiniert. Nach dem Tod seiner Frau legte er am 7. Juli 1951 im [[Kloster Studenica]] die Mönchsgelübde ab und nahm den Namen German an. 1952 wurde er zum Bischof der Eparchie Buda in [[Ungarn]] ernannt, konnte jedoch sein Amt dort nicht antreten. 1956 wurde er zum [[Kloster Žiča|Bischof von Žiča]] ernannt. German war nach dem Tod des Patriarchen [[Vikentije II.]] am 5. Juli 1958 bis 1990 der 43. [[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen#Patriarchen von Serbien|Patriarch der serbisch-orthodoxen Kirche]]. In der kommunistischen Zeit gelang es ihm, die serbisch-orthodoxe Kirche bis zu einem gewissen Grad wiederzubeleben, trotz zweier Spaltungen, die während seiner Amtszeit auftraten. Nach dem Tod von [[Josip Broz Tito]] im Jahr 1980 drängte er im Zuge des Wandels der jugoslawischen Gesellschaft und des wachsenden Nationalismus unter den verschiedenen Völkern allmählich auf kirchliche Themen und war schließlich bei den Serben allgemein populär geworden. Ab 1990 war er krankheitsbedingt amtsunfähig, als sein Nachfolger wurde [[Pavle (Patriarch)|Pavle]] gewählt.<ref>{{Internetquelle |autor=Thomas Roser |url=https://www.diepresse.com/429783/diadochen-wbrstreit-in-serbiens-kirche-wer-wird-patriarch |titel=Diadochen-Streit in Serbiens Kirche: Wer wird Patriarch? |datum=2008-11-12 |sprache=de |abruf=2022-08-21}}</ref> == Weblinks == {{Commonscat|German Đorić}} == Einzelnachweise == <references /> {{Folgenleiste|AMT=[[Liste der Serbisch-Orthodoxen Patriarchen|Patriarch der Serbisch-Orthodoxen Kirche]]|ZEIT=1958–1990|VORGÄNGER=[[Vikentije II.]]|NACHFOLGER=[[Pavle (Patriarch)|Pavle]]}} {{Normdaten|TYP=p|GND=1032232161|LCCN=n80001804|VIAF=232175688}} {{DEFAULTSORT:German #Patriarch}} [[Kategorie:Orthodoxer Patriarch]] [[Kategorie:Orthodoxer Bischof (20. Jahrhundert)]] [[Kategorie:Serbisch-orthodoxer Bischof]] [[Kategorie:Jugoslawe]] [[Kategorie:Serbe]] [[Kategorie:Geboren 1899]] [[Kategorie:Gestorben 1991]] [[Kategorie:Mann]] [[Kategorie:Person des Christentums (Belgrad)]] {{Personendaten |NAME=German |ALTERNATIVNAMEN=Đorić, Hranislav (wirklicher Name) |KURZBESCHREIBUNG=serbischer Geistlicher, Metropolit von Belgrad und Karlovci, Erzbischof von Peć, serbischer Patriarch |GEBURTSDATUM=19. August 1899 |GEBURTSORT=Jošanička Banja, [[Serbien]] |STERBEDATUM=27. August 1991 |STERBEORT=[[Belgrad]], [[Jugoslawien]] }} Ru: {{тёзки|Герман (значения)}} {{Иерарх | обращение = Его Святейшество | имя = Патриарх Герман | имя при рождении = Хранислав Джорич | изображение = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | описание изображения = | титул = [[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский,<br> Митрополит Белградско-Карловацкий,<br> Патриарх Сербский]] | церковь = | избрание = | интронизация = | периодначало = [[13 сентября]] [[1958]] | периодконец = [[30 ноября]] [[1990]] | предшественник = [[Викентий (Патриарх Сербский)|Викентий II]] | преемник = [[Павел (Патриарх Сербский)|Павел]] | титул_2 = Епископ [[Жичская епархия|Жичский]] | периодначало_2 = 9 июня 1956 | периодконец_2 = 13 сентября 1958 | предшественник_2 = [[Иосиф (Цвийович)]] | преемник_2 = [[Василий (Костич)]] | титул_3 = Епископ [[Будимская епархия|Будимский]] | избрание_3 = | интронизация_3 = | периодначало_3 = [[3 июля]] [[1952]] | периодконец_3 = [[9 июня]] [[1956]] | предшественник_3 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_3 = [[Арсений (Брадваревич)]] | титул_4 = Епископ [[Моравичское викариатство|Моравичский]] | периодначало_4 = [[15 июля]] [[1951]] | периодконец_4 = [[3 июня]] [[1952]] | предшественник_4 = [[Хризостом (Воинович)]] | преемник_4 = [[Савва (Вукович)]] | принятие монашества = | сан = | награды = {{Ряд-л | {{Орден Югославского флага с лентой}} | {{Большой крест ордена Георга I}} }} {{Ряд-л | {{Большой крест ордена Почётного легиона}} | {{Кавалер Национального ордена Кедра}} }} }} '''Патриа́рх Ге́рман''' ({{lang-sr|Патријарх Герман}}, в миру '''Хра́нислав Джо́рич''', {{lang-sr|Хранислав Ђорић}}; [[19 августа|7 (19) августа]] [[1899]], [[Йошаничка-Баня]], [[Королевство Сербия]] — [[27 августа]] [[1991]], [[Белград]]) — епископ [[Сербская православная церковь|Сербской православной церкви]], с 1958 по 1990 год — её предстоятель с титулом «[[Патриарх Сербский|Архиепископ Печский, Митрополит Белградско-Карловачский, Патриарх Сербский]]». {{drugipomeni3|Prodanov}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij Prodanov | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}); *[[23. avgust]] [[1890]] [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]), †[[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] & 4. patriarh Združene SPC, 1950-1958. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 [[matura|maturiral]]. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Ali je bil patriarh Vikentij zastrupljen? === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za „parastos“ in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnava]], [[Vikentij Prodanov|Vikentija]] ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] e3ujyg9rlveo1pb9r019g1klly7i7vl 0 605390 6709044 2026-07-09T23:12:42Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Marijino oznanjenje]] 6709044 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marijino oznanjenje]] h16ldtqnnegqksqrecltpmqmkialn15 0 605391 6709045 2026-07-09T23:13:21Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Marijino oznanjenje]] 6709045 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marijino oznanjenje]] h16ldtqnnegqksqrecltpmqmkialn15 0 605392 6709046 2026-07-09T23:13:52Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Marijino oznanjenje]] 6709046 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marijino oznanjenje]] h16ldtqnnegqksqrecltpmqmkialn15 0 605393 6709047 2026-07-09T23:16:47Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Marijino oznanjenje]] 6709047 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Marijino oznanjenje]] h16ldtqnnegqksqrecltpmqmkialn15 0 605394 6709061 2026-07-10T05:24:45Z Octopus 13285 uvod 6709061 wikitext text/x-wiki {{italic title}} '''''Zgodovina dinastije Ljao''''' ali '''''Liao Ši''''' je uradno kitajsko zgodovinsko delo, sestavljeno v času mongolske [[Dinastija Juan|dinastije Juan]] (1271–1368) pod vodstvom zgodovinarja Toktoeja in dokončano leta 1344. {{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Delo je bilo napisano na podlagi zapisov [[Kitani|Kitanov]] in drugih uradnih kitajskih zapisov podrobno opisuje kitansko ljudstvo, plemensko življenje in tradicije Kitanov ter uradno zgodovino dinastije Ljao in njene naslednice, dinastije [[Karakitajski kanat|Zahodni Ljao]].{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1344]] [[Kategorija:Štiriindvajset zgodovin]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] bx3n4qbv4btvkgqvu0552kdon903jb3 6709062 6709061 2026-07-10T05:27:09Z Octopus 13285 urejanje 6709062 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infobox Chinese|title=''Zgodovina dinastije Ljao''|t=遼史|s=辽史|p=Liáo Shǐ|poj=Liâu-sú}} '''''Zgodovina dinastije Ljao''''' ali '''''Liao Ši''''' je uradno kitajsko zgodovinsko delo, sestavljeno v času mongolske [[Dinastija Juan|dinastije Juan]] (1271–1368) pod vodstvom zgodovinarja Toktoeja in dokončano leta 1344. {{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Delo je bilo napisano na podlagi zapisov [[Kitani|Kitanov]] in drugih uradnih kitajskih zapisov podrobno opisuje kitansko ljudstvo, plemensko življenje in tradicije Kitanov ter uradno zgodovino dinastije Ljao in njene naslednice, dinastije [[Karakitajski kanat|Zahodni Ljao]].{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1344]] [[Kategorija:Štiriindvajset zgodovin]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] b74jirhs97lmb1sxdcqmdzq6d9u13n6 6709072 6709062 2026-07-10T06:28:07Z Octopus 13285 nadaljevanje 6709072 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infobox Chinese|title=''Zgodovina dinastije Ljao''|t=遼史|s=辽史|p=Liáo Shǐ|poj=Liâu-sú}} '''''Zgodovina dinastije Ljao''''' ali '''''Ljao ši''''' je uradno kitajsko zgodovinsko delo, sestavljeno v času mongolske [[Dinastija Juan|dinastije Juan]] (1271–1368) pod vodstvom zgodovinarja Toktoja in dokončano leta 1344.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Delo je bilo napisano na podlagi zapisov [[Kitani|Kitanov]] in uradnih kitajskih zapisov in podrobno opisuje kitansko ljudstvo, plemensko življenje in običaje Kitanov ter uradno zgodovino [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] in njene naslednice, dinastije [[Karakitajski kanat|Zahodni Ljao]].{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} ==Glavni viri== [[Slika:Liao Painted Figure (13969824298).jpg|thumb|200px| Kitanski glasbenik]] ''Ljao ši'', napisana leta 1344, je bila sestavljena z uporabo starejših virov, predvsem naslednjih: * ''Šilu'' (''Resnični zapisi''), dokončan v dinastiji Ljao (916–1125) pod vodstvom Jelu Jana, ki ni ohranjen; * osnutka ''Ljao ši'', sestavljenega v džurčenski dinastiji Džin pod vodstvom uradnika Čen Darena, ki ni bil nikoli objavljen in ni ohranjen; * več drugih virov, kot so ''[[Dzidži tongdžjan]]'' (1080. leta), ''[[Čidan guo dži]]'' in drugih opisih Kitanov v prejšnjih dinastičnih zgodovinah (''[[Knjiga Veja]]'', ''[[Knjiga Suija]]'' ...). ''Ljao ši'' vsebuje 116 zvezkov,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} vključno s 30 zvezki cesarskih letopisov, 32 zvezki zapisnikov institucij, 8 zvezki preglednic, 48 zvezki biografij in opisov ter enim zvezkom glosarja kitanskega jezika.<ref>{{cite book|title=Chinese History: A Manual|first=Endymion Porter|last=Wilkinson|volume=52 of Harvard Yenching Institute Cambridge, Massachusetts: Harvard-Yenching Institute monograph series |issue=Issue 52 of Harvard-Yenching Institute monograph series| issn =0073-084X|edition=illustrated, revised|year=2000|publisher=Harvard Univ Asia Center|url=https://books.google.com/books?id=ERnrQq0bsPYC&q=Qinding+Liao+Jin+Yuan+sanshi+guoyujie&pg=PA864|page=864|isbn=0674002490|access-date=24 April 2014}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Howorth |first=H. H. |date=1881 |title=The Northern Frontagers of China. Part V. The Khitai or Khitans |url=https://www.jstor.org/stable/25196875 |journal=Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland |volume=13 |issue=2 |pages=121–182 |doi=10.1017/S0035869X00017780 |jstor=25196875 |issn=0035-869X}}</ref><ref name="YongPeng2008">{{cite book|author1=Heming Yong|author2=Jing Peng|title=Chinese Lexicography : A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911|url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA382|date=14 August 2008|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-156167-2|pages=382–}}</ref> V slednjem je bil seznam kitanskih besed, prepisanih v [[Kitajska pisava|kitajsko pisavo]]. ==Ustvarjanje in zanesljivost== Mnogo kitajskih učenjakov tistega časa je trdilo, da ne-hanska 'barbarska' dinastija Ljao ne zasluži lastne uradne zgodovine. Menili so, da bi morala biti zgodovina Ljaa dodatek k zgodovini dinastije Song, ki je bila etnično kitajska.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Mnenje je bilo del širšega spora med dvorom dinastije Juan in kitajskimi literati, v katerem se je kitajska politična teorija, po kateri je lahko le ena dinastija hkrati veljala za legitimno, spopadala z mongolskimi prepričanji o nasprotnem.<ref>Hok-lam Chan, str. 73</ref> Zaradi tega spora med dvema različnima političnima kulturama je bila ''Zgodovina dinastije Ljao'', pa tudi zgodovini sočasnih dinastij Džin in Song, uradno sestavljena šele v letih 1343–1344, ko je sestavljanje zgodovine prevzel prokitanski glavni svetnik Tokto. V svoji končni obliki je zgodovina upoštevala željo dvora Juana, da se dinastije Ljao, Džin in Song obravnavajo kot enako legitimne. Sestavljanje ''Ljao ši'' so cesarski zgodovinarji končali v enem letu,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} vendar brez minimalnih lektoriranj.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} ''Ljao ši'' in drugi dve predjuanski zgodovini sta zato znani po tehničnih napakah, pomanjkljivi natančnosti, nedoslednostih pri prepisovanju nekitajskih izrazov in imen ter prekrivajočih se vsebinah. Čjan Dašin in Džao Ji, učenjaka iz [[Dinastija Čing|dinastije Čing]], sta v svojih delih ''Študija neskladij v dvaindvajsetih standardnih zgodovinah'' (''Dvaindvajset zgodovinskih zapiskov'') in ''Kritične opombe k dvaindvajsetim zgodovinam'' (''Dvaindvajset zgodovin'') opazila nedoslednosti v zgodovini Ljaa.{{sfn|Chan|2014|p=91}} ''Ljao ši'' kljub temu ponuja veliko znanja o politiki in običajih kitanskega imperija. Ker sta bila Jelu Janov ''Šilu'' in Čen Darenov ''Ljao ši'' izgubljena,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} je Toktov ''Ljao ši'' edini ohranjeni zgodovinski zapis dinastije Ljao v kitajskem slogu. ==Vsebina== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1344]] [[Kategorija:Štiriindvajset zgodovin]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] n4vcpnun8bhp6et0l6ywoiqcx38rpvk 6709134 6709072 2026-07-10T08:45:40Z Octopus 13285 /* Vsebina */ nadaljevanje 6709134 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infobox Chinese|title=''Zgodovina dinastije Ljao''|t=遼史|s=辽史|p=Liáo Shǐ|poj=Liâu-sú}} '''''Zgodovina dinastije Ljao''''' ali '''''Ljao ši''''' je uradno kitajsko zgodovinsko delo, sestavljeno v času mongolske [[Dinastija Juan|dinastije Juan]] (1271–1368) pod vodstvom zgodovinarja Toktoja in dokončano leta 1344.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Delo je bilo napisano na podlagi zapisov [[Kitani|Kitanov]] in uradnih kitajskih zapisov in podrobno opisuje kitansko ljudstvo, plemensko življenje in običaje Kitanov ter uradno zgodovino [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] in njene naslednice, dinastije [[Karakitajski kanat|Zahodni Ljao]].{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} ==Glavni viri== [[Slika:Liao Painted Figure (13969824298).jpg|thumb|200px| Kitanski glasbenik]] ''Ljao ši'', napisana leta 1344, je bila sestavljena z uporabo starejših virov, predvsem naslednjih: * ''Šilu'' (''Resnični zapisi''), dokončan v dinastiji Ljao (916–1125) pod vodstvom Jelu Jana, ki ni ohranjen; * osnutka ''Ljao ši'', sestavljenega v džurčenski dinastiji Džin pod vodstvom uradnika Čen Darena, ki ni bil nikoli objavljen in ni ohranjen; * več drugih virov, kot so ''[[Dzidži tongdžjan]]'' (1080. leta), ''[[Čidan guo dži]]'' in drugih opisih Kitanov v prejšnjih dinastičnih zgodovinah (''[[Knjiga Veja]]'', ''[[Knjiga Suija]]'' ...). ''Ljao ši'' vsebuje 116 zvezkov,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} vključno s 30 zvezki cesarskih letopisov, 32 zvezki zapisnikov institucij, 8 zvezki preglednic, 48 zvezki biografij in opisov ter enim zvezkom glosarja kitanskega jezika.<ref>{{cite book|title=Chinese History: A Manual|first=Endymion Porter|last=Wilkinson|volume=52 of Harvard Yenching Institute Cambridge, Massachusetts: Harvard-Yenching Institute monograph series |issue=Issue 52 of Harvard-Yenching Institute monograph series| issn =0073-084X|edition=illustrated, revised|year=2000|publisher=Harvard Univ Asia Center|url=https://books.google.com/books?id=ERnrQq0bsPYC&q=Qinding+Liao+Jin+Yuan+sanshi+guoyujie&pg=PA864|page=864|isbn=0674002490|access-date=24 April 2014}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Howorth |first=H. H. |date=1881 |title=The Northern Frontagers of China. Part V. The Khitai or Khitans |url=https://www.jstor.org/stable/25196875 |journal=Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland |volume=13 |issue=2 |pages=121–182 |doi=10.1017/S0035869X00017780 |jstor=25196875 |issn=0035-869X}}</ref><ref name="YongPeng2008">{{cite book|author1=Heming Yong|author2=Jing Peng|title=Chinese Lexicography : A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911|url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA382|date=14 August 2008|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-156167-2|pages=382–}}</ref> V slednjem je bil seznam kitanskih besed, prepisanih v [[Kitajska pisava|kitajsko pisavo]]. ==Ustvarjanje in zanesljivost== Mnogo kitajskih učenjakov tistega časa je trdilo, da ne-hanska 'barbarska' dinastija Ljao ne zasluži lastne uradne zgodovine. Menili so, da bi morala biti zgodovina Ljaa dodatek k zgodovini dinastije Song, ki je bila etnično kitajska.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Mnenje je bilo del širšega spora med dvorom dinastije Juan in kitajskimi literati, v katerem se je kitajska politična teorija, po kateri je lahko le ena dinastija hkrati veljala za legitimno, spopadala z mongolskimi prepričanji o nasprotnem.<ref>Hok-lam Chan, str. 73</ref> Zaradi tega spora med dvema različnima političnima kulturama je bila ''Zgodovina dinastije Ljao'', pa tudi zgodovini sočasnih dinastij Džin in Song, uradno sestavljena šele v letih 1343–1344, ko je sestavljanje zgodovine prevzel prokitanski glavni svetnik Tokto. V svoji končni obliki je zgodovina upoštevala željo dvora Juana, da se dinastije Ljao, Džin in Song obravnavajo kot enako legitimne. Sestavljanje ''Ljao ši'' so cesarski zgodovinarji končali v enem letu,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} vendar brez minimalnih lektoriranj.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} ''Ljao ši'' in drugi dve predjuanski zgodovini sta zato znani po tehničnih napakah, pomanjkljivi natančnosti, nedoslednostih pri prepisovanju nekitajskih izrazov in imen ter prekrivajočih se vsebinah. Čjan Dašin in Džao Ji, učenjaka iz [[Dinastija Čing|dinastije Čing]], sta v svojih delih ''Študija neskladij v dvaindvajsetih standardnih zgodovinah'' (''Dvaindvajset zgodovinskih zapiskov'') in ''Kritične opombe k dvaindvajsetim zgodovinam'' (''Dvaindvajset zgodovin'') opazila nedoslednosti v zgodovini Ljaa.{{sfn|Chan|2014|p=91}} ''Ljao ši'' kljub temu ponuja veliko znanja o politiki in običajih kitanskega imperija. Ker sta bila Jelu Janov ''Šilu'' in Čen Darenov ''Ljao ši'' izgubljena,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} je Toktov ''Ljao ši'' edini ohranjeni zgodovinski zapis dinastije Ljao v kitajskem slogu. ==Vsebina== Letopisi dinastije so v zvezkih 1–30. Začnejo se z ustanoviteljem dinastije [[Abaodzi]]jem (cesar Tajdzu) v zvezkih 1 in 2. Zvezek 30 zajema [[Jelu Daši]]ja, ki je ob razpadu dinastije Ljao pobegnil na zahod in ustanovil [[Karakitajski kanat]], znan tudi kot Zahodni Ljao. 30. zvezek je eden od najpomembnejših virov za zgodovino Karakitajskega kanata.{{sfn|Biran|2005|p=4}} Razprave so zajete v zvezkih 31–62. Upravna delitev dinastije Ljao je opisana v zvezkih od 37 do 41 pod naslovom ''Geografija''. Organizirana je po petih primarnih okrožjih cesarstva. Uradne državne funkcije so opisane v zvezkih 45–48.{{sfn|Standen|2007|p=241–247}} V zvezkih 63–70 so preglednice, ki v zvezku 63 prikazujejo družinsko drevo vladajočega klana Jelu, v zvezku 69 družinska drevesa drugih klanov in v zvezku 70 družinska drevesa vazalnih držav. Med pomembne osebnosti, vključene v razdelek Biografije, so v zvezku 74 Han Janhui, kancler Ljaa iz [[Dinastija Han|dinastije Han]], v zvezku 76 general Džao Janšov iz [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]], ki je služil tudi dinastiji Ljao, in v zvezku 81 Vang Džidžong, ki je pomagal pri sklenitvi [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] leta 1004–1005.{{sfn|Standen|2007|p=158–166}} ==Zapuščina== Razprava o dinastiji Ljao kot legitimni dinastiji se je nadaljevala tudi po dokončanju besedila. Približno v času objave ''Zgodovine Ljaa'' je Jang Vejdžen izjavil, da je bila legitimna samo dinastija Song, dinastiji Ljao in Džin pa sta bili uzurpatorja.{{sfn|Chan|2014|p=89}} V zvezi s to trditvijo je napisal esej z naslovom ''O legitimnem nasledstvu''. Vang Džu, učenjak iz [[Dinastija Ming|dinastije Ming]], je napisal alternativno zgodovino dinastije Song z naslovom ''Preverjena zgodovina dinastije Song'', v kateri sta bila Ljao in Džin omenjena v razpravi o tujih državah. Vang Čujevo besedilo je bilo deležno kritik učenjakov [[Dinastija Čing|dinastije Čing]], ki so ga imeli za namerno izkrivljanje zgodovine.{{sfn|Chan|2014|p=98–100}} Ljao in Džin sta dobila status tujih uzurpatorjev tudi v besedilu ''Veliki oris zgodovinskih zapisov'' učenjaka Šao Džingbanga (1491–1561) iz dinastije Ming. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1344]] [[Kategorija:Štiriindvajset zgodovin]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] qd7ehag2622shv8hhde171ha9ir3mmm 6709136 6709134 2026-07-10T08:47:58Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6709136 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infobox Chinese|title=''Zgodovina dinastije Ljao''|t=遼史|s=辽史|p=Liáo Shǐ|poj=Liâu-sú}} '''''Zgodovina dinastije Ljao''''' ali '''''Ljao ši''''' je uradno kitajsko zgodovinsko delo, sestavljeno v času mongolske [[Dinastija Juan|dinastije Juan]] (1271–1368) pod vodstvom zgodovinarja Toktoja in dokončano leta 1344.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Delo je bilo napisano na podlagi zapisov [[Kitani|Kitanov]] in uradnih kitajskih zapisov in podrobno opisuje kitansko ljudstvo, plemensko življenje in običaje Kitanov ter uradno zgodovino [[Dinastija Ljao|dinastije Ljao]] in njene naslednice, dinastije [[Karakitajski kanat|Zahodni Ljao]].{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} ==Glavni viri== [[Slika:Liao Painted Figure (13969824298).jpg|thumb|200px| Kitanski glasbenik]] ''Ljao ši'', napisana leta 1344, je bila sestavljena z uporabo starejših virov, predvsem naslednjih: * ''Šilu'' (''Resnični zapisi''), dokončan v dinastiji Ljao (916–1125) pod vodstvom Jelu Jana, ki ni ohranjen; * osnutka ''Ljao ši'', sestavljenega v džurčenski dinastiji Džin pod vodstvom uradnika Čen Darena, ki ni bil nikoli objavljen in ni ohranjen; * več drugih virov, kot so ''[[Dzidži tongdžjan]]'' (1080. leta), ''[[Čidan guo dži]]'' in drugih opisih Kitanov v prejšnjih dinastičnih zgodovinah (''[[Knjiga Veja]]'', ''[[Knjiga Suija]]'' ...). ''Ljao ši'' vsebuje 116 zvezkov,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} vključno s 30 zvezki cesarskih letopisov, 32 zvezki zapisnikov institucij, 8 zvezki preglednic, 48 zvezki biografij in opisov ter enim zvezkom glosarja kitanskega jezika.<ref>{{cite book|title=Chinese History: A Manual|first=Endymion Porter|last=Wilkinson|volume=52 of Harvard Yenching Institute Cambridge, Massachusetts: Harvard-Yenching Institute monograph series |issue=Issue 52 of Harvard-Yenching Institute monograph series| issn =0073-084X|edition=illustrated, revised|year=2000|publisher=Harvard Univ Asia Center|url=https://books.google.com/books?id=ERnrQq0bsPYC&q=Qinding+Liao+Jin+Yuan+sanshi+guoyujie&pg=PA864|page=864|isbn=0674002490|access-date=24 April 2014}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Howorth |first=H. H. |date=1881 |title=The Northern Frontagers of China. Part V. The Khitai or Khitans |url=https://www.jstor.org/stable/25196875 |journal=Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland |volume=13 |issue=2 |pages=121–182 |doi=10.1017/S0035869X00017780 |jstor=25196875 |issn=0035-869X}}</ref><ref name="YongPeng2008">{{cite book|author1=Heming Yong|author2=Jing Peng|title=Chinese Lexicography : A History from 1046 BC to AD 1911: A History from 1046 BC to AD 1911|url=https://books.google.com/books?id=NYFBtTUZFxEC&pg=PA382|date=14 August 2008|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-156167-2|pages=382–}}</ref> V slednjem je bil seznam kitanskih besed, prepisanih v [[Kitajska pisava|kitajsko pisavo]]. ==Ustvarjanje in zanesljivost== Mnogo kitajskih učenjakov tistega časa je trdilo, da ne-hanska 'barbarska' dinastija Ljao ne zasluži lastne uradne zgodovine. Menili so, da bi morala biti zgodovina Ljaa dodatek k zgodovini dinastije Song, ki je bila etnično kitajska.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} Mnenje je bilo del širšega spora med dvorom dinastije Juan in kitajskimi literati, v katerem se je kitajska politična teorija, po kateri je lahko le ena dinastija hkrati veljala za legitimno, spopadala z mongolskimi prepričanji o nasprotnem.<ref>Hok-lam Chan, str. 73</ref> Zaradi tega spora med dvema različnima političnima kulturama je bila ''Zgodovina dinastije Ljao'', pa tudi zgodovini sočasnih dinastij Džin in Song, uradno sestavljena šele v letih 1343–1344, ko je sestavljanje zgodovine prevzel prokitanski glavni svetnik Tokto. V svoji končni obliki je zgodovina upoštevala željo dvora Juana, da se dinastije Ljao, Džin in Song obravnavajo kot enako legitimne. Sestavljanje ''Ljao ši'' so cesarski zgodovinarji končali v enem letu,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} vendar brez minimalnih lektoriranj.{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} ''Ljao ši'' in drugi dve predjuanski zgodovini sta zato znani po tehničnih napakah, pomanjkljivi natančnosti, nedoslednostih pri prepisovanju nekitajskih izrazov in imen ter prekrivajočih se vsebinah. Čjan Dašin in Džao Ji, učenjaka iz [[Dinastija Čing|dinastije Čing]], sta v svojih delih ''Študija neskladij v dvaindvajsetih standardnih zgodovinah'' (''Dvaindvajset zgodovinskih zapiskov'') in ''Kritične opombe k dvaindvajsetim zgodovinam'' (''Dvaindvajset zgodovin'') opazila nedoslednosti v zgodovini Ljaa.{{sfn|Chan|2014|p=91}} ''Ljao ši'' kljub temu ponuja veliko znanja o politiki in običajih kitanskega imperija. Ker sta bila Jelu Janov ''Šilu'' in Čen Darenov ''Ljao ši'' izgubljena,{{sfn|Xu Elina-Qian|2005|p=22}} je Toktov ''Ljao ši'' edini ohranjeni zgodovinski zapis dinastije Ljao v kitajskem slogu. ==Vsebina== Letopisi dinastije so v zvezkih 1–30. Začnejo se z ustanoviteljem dinastije [[Abaodzi]]jem (cesar Tajdzu) v zvezkih 1 in 2. Zvezek 30 zajema [[Jelu Daši]]ja, ki je ob razpadu dinastije Ljao pobegnil na zahod in ustanovil [[Karakitajski kanat]], znan tudi kot Zahodni Ljao. 30. zvezek je eden od najpomembnejših virov za zgodovino Karakitajskega kanata.{{sfn|Biran|2005|p=4}} Razprave so zajete v zvezkih 31–62. Upravna delitev dinastije Ljao je opisana v zvezkih od 37 do 41 pod naslovom ''Geografija''. Organizirana je po petih primarnih okrožjih cesarstva. Uradne državne funkcije so opisane v zvezkih 45–48.{{sfn|Standen|2007|p=241–247}} V zvezkih 63–70 so preglednice, ki v zvezku 63 prikazujejo družinsko drevo vladajočega klana Jelu, v zvezku 69 družinska drevesa drugih klanov in v zvezku 70 družinska drevesa vazalnih držav. Med pomembne osebnosti, vključene v razdelek Biografije, so v zvezku 74 Han Janhui, kancler Ljaa iz [[Dinastija Han|dinastije Han]], v zvezku 76 general Džao Janšov iz [[Kasnejši Tang|Kasnejšega Tanga]], ki je služil tudi dinastiji Ljao, in v zvezku 81 Vang Džidžong, ki je pomagal pri sklenitvi [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] leta 1004–1005.{{sfn|Standen|2007|p=158–166}} ==Zapuščina== Razprava o dinastiji Ljao kot legitimni dinastiji se je nadaljevala tudi po dokončanju besedila. Približno v času objave ''Zgodovine Ljaa'' je Jang Vejdžen izjavil, da je bila legitimna samo dinastija Song, dinastiji Ljao in Džin pa sta bili uzurpatorja.{{sfn|Chan|2014|p=89}} V zvezi s to trditvijo je napisal esej z naslovom ''O legitimnem nasledstvu''. Vang Džu, učenjak iz [[Dinastija Ming|dinastije Ming]], je napisal alternativno zgodovino dinastije Song z naslovom ''Preverjena zgodovina dinastije Song'', v kateri sta bila Ljao in Džin omenjena v razpravi o tujih državah. Vang Čujevo besedilo je bilo deležno kritik učenjakov [[Dinastija Čing|dinastije Čing]], ki so ga imeli za namerno izkrivljanje zgodovine.{{sfn|Chan|2014|p=98–100}} Ljao in Džin sta dobila status tujih uzurpatorjev tudi v besedilu ''Veliki oris zgodovinskih zapisov'' učenjaka Šao Džingbanga (1491–1561) iz dinastije Ming. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite book |first=Michal |last=Biran |title = The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World |location=Cambridge; New York |publisher=Cambridge University Press |year=2005 }} * {{cite book |first=Hok-lam |last=Chan |title=''China Under Mongol Rule'' |chapter=Chinese Official History at the Yuan Court: The Compilation of the Liao, Chin, and Sung Histories |location=Princeton |publisher=Princeton University Press |year=2014}} * Marsone, Pierre. ''La Steppe et l’Empire : la formation de la dynastie Khitan (Liao)'', Paris, Les Belles Lettres, 2011. * Hok-lam Chan. ''China & the Mongols: History and Legend under the Yuan and Ming''. Brookfield, VT: Ashgate Publishing, 1999. * ''Liao Shi'' (LS) 遼史 (History of Liao). Tuotuo 脱脱 et al. eds. Beijing: Zhonghua Shuju 中华书局, 1974. * {{cite book |first=Naomi |last=Standen |title = Unbounded Loyalty: Frontier Crossing in Liao China |location=Honolulu |publisher=University of Hawaii Press | year=2007}} * Xu Elina-Qian. ''2.1 Introduction to the Sources on the Pre-dynastic Khitan''. str. 19–23. * ''The Liao shi'', str. 22–23.}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1344]] [[Kategorija:Štiriindvajset zgodovin]] [[Kategorija:Dinastija Ljao]] ganlrxochngcsvae5glcykeq5qvl9m3 0 605395 6709066 2026-07-10T06:05:14Z Romanm 13 preusmeritev na [[Franc Frakelj]] 6709066 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Franc Frakelj]] bcpjsgfdc9fcxju4t6idfoecsa4yi9m 0 605396 6709067 2026-07-10T06:08:07Z Romanm 13 preusmeritev na [[Belgijska vojašnica, Ljubljana]] 6709067 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Belgijska vojašnica, Ljubljana]] 5pnww6g8rat8ixqwb8m79dnozvibflr 0 605397 6709068 2026-07-10T06:12:23Z Romanm 13 preusmeritev na [[Nikefor I. Carigrajski]] 6709068 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nikefor I. Carigrajski]] ln7pm6gqza6d2dzvxet0fg05zikl8e9 0 605398 6709069 2026-07-10T06:15:53Z Romanm 13 preusmeritev na [[Miklós Horthy]] 6709069 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Miklós Horthy]] 9f8efxsait6xlq6uozoqqa9ys3wc02d 14 605399 6709088 2026-07-10T07:02:05Z Sporti 5955 n 6709088 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[SVU Halbenrain]]a}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|Halbenrain]] jryrmaaw9ad6zga9ore5h2ucw5ac00m 14 605400 6709113 2026-07-10T07:44:10Z Sporti 5955 n 6709113 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[SV Viktoria Viktring|SV Viktorie Viktring]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstriji|Viktoria Viktring]] ohjtcmdphzcilcd3yqgraw2yt6tvj5o 0 605401 6709130 2026-07-10T08:24:40Z Romanm 13 preusmeritev na [[Viljem III. Oranski]] 6709130 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Viljem III. Oranski]] 3uneny187p3uvlml3qwj39cg3qydcnj 0 605402 6709131 2026-07-10T08:26:24Z Romanm 13 preusmeritev na [[Bogád]] 6709131 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bogád]] 722nbduxyj0popexjbi31jwmifhcsy2 0 605403 6709132 2026-07-10T08:26:47Z Romanm 13 preusmeritev na [[Domaháza]] 6709132 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Domaháza]] him6khd46itm5591356c2mke9hhtepb 2 605404 6709140 2026-07-10T08:52:10Z Ilena Osenar Hevka 262755 nova stran z vsebino: »Ilena Osenar Hevka, rojena v Ljubljani 1.1.1987 dekliški priimek Hevka. Violinistka, dietni kuhar in slaščičarka.« 6709140 wikitext text/x-wiki Ilena Osenar Hevka, rojena v Ljubljani 1.1.1987 dekliški priimek Hevka. Violinistka, dietni kuhar in slaščičarka. ch1qg9r52tgooibwfz4zjzy9fif7t2l 0 605406 6709179 2026-07-10T10:14:12Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Nogometno društvo Ilirija]] 6709179 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nogometno društvo Ilirija]] 877jv97n4es4eadznzm3cdy5yxnrr4z 0 605407 6709181 2026-07-10T10:15:36Z Sporti 5955 preusmeritev na [[KD Ilirija]] 6709181 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[KD Ilirija]] od81b32fa57fju8m2afm2x03fjcbgv2 0 605408 6709182 2026-07-10T10:15:48Z Sporti 5955 preusmeritev na [[KD Ilirija]] 6709182 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[KD Ilirija]] od81b32fa57fju8m2afm2x03fjcbgv2 1 605409 6709218 2026-07-10T11:33:22Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709218 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605410 6709230 2026-07-10T11:52:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709230 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605411 6709231 2026-07-10T11:52:45Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709231 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605412 6709232 2026-07-10T11:52:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709232 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605413 6709233 2026-07-10T11:52:56Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709233 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605414 6709234 2026-07-10T11:54:07Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709234 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605415 6709235 2026-07-10T11:54:11Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709235 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605416 6709236 2026-07-10T11:54:16Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709236 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605417 6709237 2026-07-10T11:54:22Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709237 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605418 6709238 2026-07-10T11:54:27Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709238 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605419 6709239 2026-07-10T11:54:32Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709239 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 605420 6709240 2026-07-10T11:54:48Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6709240 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j